Mala galerija Banke Slovenije
O razstavi
Bogdan Borčić (1926–2014) je bil nedvomno eden najpomembnejših slikarjev in grafikov druge polovice 20. stoletja na Slovenskem, za katerim ostaja obsežen opus. Od grafik, objektov, risb, skulptur in platen, pa do asemblažev in brikolažev; zbirka del Bogdana Borčića priča o umetniku, čigar zanimanje je segalo na najrazličnejša področja umetnosti. Šolati se je pričel leta 1943 v slikarski šoli Mateja Sternena in risarski šoli Franceta Goršeta, po koncu vojne pa je končal ljubljansko Akademijo za likovno umetnost in se izobraževal v Parizu. Na ljubljanski akademiji je pozneje tudi sam predaval, gostujoči profesor pa je bil tudi na grafičnem oddelku Likovne akademije v Monsu v Belgiji. Leta 1980 se je preselil v Slovenj Gradec, katerega središčna umetniška institucija Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) ima danes v zbirki skoraj 400 njegovih del, med njimi tudi dela, razstavljena v Mali galeriji.
Borčić se je v dolgi karieri spretno premikal med različnimi slogi – od abstrakcije k minimalizmu, informelu, do readymade in skulpturalnih podob. Ko je leta 2005 po več kot 200 samostojnih razstavah prejel Prešernovo nagrado za življensko delo, je v intervjuju z Vido Curk dejal, da se je z leti naučil igre in si dovoliti marsikatero stranpot. Ni se imel za racionalista, čeprav so mu to občasno pripisovali, pač pa je v vsako delo poleg tehnične preciznosti vpletel tudi čustvenost. To ponazarja prav cikel vrat, tega vsakdanjega objekta, ki ga je dolga leta spremljal in mu buril domišljijo. Kot je dejal v intervjuju, so ga vrata zanimala predvsem zaradi svoje skrivnostnosti – vedno nam kažejo le eno plat, nikoli pa ne vemo, kaj se skriva onkraj.
Naslov razstave, Nikamor od nikoder, po eni strani komentira sama vrata, ki izvzeta iz konteksta funkcionalnosti ne prihajajo od nikoder in ne vodijo nikamor. Po drugi strani pa se naslov pokloni tudi Bekimu Sejranoviću ter njegovemu istoimenskemu romanu o odhajanju in prihajanju, o življenju na vseh straneh sveta, polnem topline in bridkosti obenem. Zdi se, da so v tem duhu nastajala tudi Borčićeva vrata, v katera je vpenjal najrazličnejše življenjske izkušnje, od prijetnih do temačnejših. Tako so nastala tudi Dachauska vrata, poimenovana po celici, v kateri je prestajal kazen med internacijo leta 1944, ter v istem kontekstu vrata krematorijske peči. A spremljajo jih tudi vrata iz ateljejev, potovanj, vrata najrazličnejših cerkva, vrata znancev in neznancev. Borčićeva vrata tako na nek način odstirajo pogled v njegovo lastno življenje, v katerem je vidno cenil prav toliko kot nevidno.
Javni vodstvi:
sreda, 11. septembra, ob 17.00
torek, 1. oktobra, ob 17.00 (zadnji dan razstave)
Produkcija: Banka Slovenije
Koprodukcija: Koroška galerija likovnih umetnosti
Kuratorka MGBS: Hana Čeferin
Razstavljena dela so iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti.
