Zgradba Banke Slovenije

30 let Banke Slovenije

Banka Slovenije je bila ustanovljena 25. junija 1991, ko je bil sprejet Zakon o Banki Slovenije in je bil izvoljen prvi guverner France Arhar. Država in slovenska centralna banka pa sta nastajali postopoma od začetka leta 1991, zato v Banki Slovenije svojih 30 let praznujemo vse leto 2021. Obletnico bomo obeležili s številnimi dogodki in pri tem tudi obujali spomine na dosežke v tem času. Med drugim boste na tej spletni strani spoznali zgodovino stavbe na Slovenski 35, izvedeli, kako v Banki Slovenije delujemo danes, in se sami preizkusili v poznavanju nalog slovenske centralne banke.

Nagovor guvernerja

Banka Slovenije skupaj z državo letos praznuje 30 let. Na dan, ko je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije, je bila kot ena od ključnih institucij za njeno delovanje ustanovljena Banka Slovenije. Od takrat naprej je naša najpomembnejša naloga ohranjanje stabilne rasti cen.

Pogled na zadnjih 30 let nam daje vedeti, da smo tvorno prispevali k razvoju države in sodelovali pri številnih pomembnih mejnikih za Slovenijo. Konec preteklega stoletja so zaznamovali uvedba prvega slovenskega denarja – tolarja, začetek reforme plačilnega sistema in oblikovanje nekaterih pomembnih povezav v mednarodnih institucijah – postali smo člani Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter se povezali z Banko za mednarodne poravnave.

Konec 90. let se je začelo pospešeno vključevanje naše države v evropske povezave. Banka Slovenije je s članstvom Slovenije v Evropski uniji leta 2004 postala članica Evropskega sistema centralnih bank in leta 2007 aktivno sodelovala pri prevzemu skupne evropske valute – evra in s tem postala del Evrosistema. Številne spremembe so pomembno vplivale tudi na finančni sistem in na slovenske državljane. Od leta 2007, ko smo vzpostavili plačilni sistem Target2-Slovenija, ki bankam omogoča, da si medsebojno nakazujejo denar v realnem času tako na domačem kot na evropskem trgu, smo del sistema Target. Postali smo tudi del Enotnega območja plačil v evrih (SEPA), s čimer smo poenotili domače in čezmejno plačevanje v evrih. V naslednjih letih so se naše naloge še razširile.

Danes tako v Banki Slovenije, skupaj z drugimi centralnimi bankami v okviru Evrosistema, vodimo denarno politiko. S tem zagotavljamo stabilno rast cen v celotnem evrskem območju, kar okoli 340 milijonom prebivalcev evrskega območja zagotavlja spodbudno okolje za ustvarjanje življenjskih in poslovnih ciljev. Sodelujemo pri vzdrževanju regulatornega okvira, v katerem poslujejo finančne institucije, z drugimi centralnimi bankami Evrosistema pa si delno delimo tudi nadzor nad poslovanjem bank in hranilnic. Naša skupna pristojnost je med drugim skrb za stabilen finančni sistem: z ukrepi makrobonitetne politike naslavljamo tveganja, ki bi lahko ovirala njihovo posredniško funkcijo. Zagotavljamo nemoteno poslovanje, prebivalcem in podjetjem pa posredno omogočamo, da uresničujejo svoje življenjske in poslovne cilje.

V 30 letih delovanja smo svoje naloge uspešno opravljali ter s tem prispevali k razvoju in napredku naše države. Ob tem smo ustvarili tudi ogromen človeški potencial, ki se je sposoben soočiti s prihodnjimi izzivi. Nekdanji sodelavci, ki danes delujejo v drugih domačih in tujih institucijah, pa tudi z izkušnjami iz Banke Slovenije prispevajo k boljšemu okolju za vse nas.

Vsi skupaj smo lahko ponosni na to, kar smo dosegli v minulih 30 letih, osebno pa sem ponosen, da sem del kolektiva Banke Slovenije.

Guverner Boštjan Vasle

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle
Dogodki in prireditvw

Dogodki in prireditve ob 30. obletnici

Pomlad 2021

Odprli smo Muzej Banke Slovenije, ki predstavlja del naših prizadevanj za finančno opismenjevanje in je zasnovan tako, da lahko vse generacije spoznate delo Banke Slovenije in našo vpetost v Evrosistem. Obiskovalci lahko potežkajo palico iz zlata, preverijo pristnost bankovca v denarnici in s pomočjo didaktičnih iger ter interaktivnega gradiva ogledajo, kako delo centralne banke vpliva na vsakega posameznika in na celotno državo.

Jesen 2021

7. oktober 2021
Osrednja proslava ob 30. obletnici Banke Slovenije v Cankarjevem domu

V Banki Slovenije bomo 30. obletnico ustanovitve obeležili tudi z izdajo zlate in srebrne medalje, ki bosta naprodaj predvidoma jeseni. Medalja s pomočjo točke kot osrednjega likovnega elementa prikazuje soodvisnost države in centralne banke.

Dan odprtih vrat Banke Slovenije

Zima 2021

16. november 2021
Mednarodna konferenca z naslovom 30 let neodvisnosti Banke Slovenije: Prehojena pot in sodobni izzivi.

Spremljevalni dogodki

Likovni natečaj za otroke v vrtcih in osnovnih šolah na temo Maskota Banke Slovenije
Iščemo najbolj izvirne, zanimive in dodelane ideje, katera maskota bi Banko Slovenije lahko najbolje predstavljala. Prijavljeni, posamezniki ali skupine, lahko svoje ideje izdelate v katerikoli likovni tehniki, prav tako imate proste roke glede izbire formata oziroma velikosti. Prijave sprejemamo na natecaj@bsi.si do 30. aprila 2021, izdelke pa lahko sodelujoči oddajo do 25. junija 2021.
Vse informacije o likovnem natečaju (PDF)

Video natečaj za dijake in študente na temo Denar prihodnosti
Digitalizacija je dosegla vsak kotiček našega življenja in spremenila naš način plačevanja. Zato v Banki Slovenije v zadnjih letih vse več pozornosti in naporov usmerjamo v raziskovanje in razvoj sodobnejših načinov plačevanja, ki bi lahko predstavljali nov korak v evoluciji denarja in plačil. Vabimo vas, da nam v kratkem videoposnetku predstavite vašo vizijo in ideje, kako bomo plačevali v prihodnosti. Prijave sprejemamo na natecaj@bsi do 30. aprila 2021, izdelke na omenjeno tematiko pa sodelujoči lahko oddajo do 25. junija 2021.
Vse informacije o video natečaju (PDF)

Več o Banki Slovenije

Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije, ki svoj mandat izpolnjuje samostojno in v okviru Evropskega sistema centralnih bank. Področje delovanja izvaja na štirih temeljnih stebrih: denarna politika, makrobonitetna politika, nadzor poslovanja bank in hranilnic ter reševanje bank v težavah. Kako izvajamo te osnovne dejavnosti ter katere so še druge naše naloge, lahko preverite v brošuri Predstavitev Banke Slovenije in spoznate v animaciji o našem delovanju.

Banka Slovenije smo ljudje

Kako zgleda tipični delovni dan v Banki Slovenije? Kakšne vrste strokovnjaki so zaposleni pri nas? S čim vse se ukvarjamo? Na kakšne izzive naletimo?

Ob 30-letnici Banke Slovenije vam svoje raznolike naloge in izzive predstavljamo kar zaposleni sami.

Kviz o delovanju Banke Slovenije

Vas zanima, kako dobro poznate naše naloge? Pripravili smo kratek spletni kviz v katerem lahko preverite svoje znanje s področja dela Banke Slovenije.

Zgodba o denarju

Denar je splošno plačilno sredstvo, s katerim plačujemo izdelke in storitve. Naloga Banke Slovenije pa je med drugim uravnavanje količine denarja na trgu. V publikaciji Zgodba o denarju lahko med drugim preberete, kako centralna banka upravlja državno valuto in kako nadzira ponudbo denarja.

Tolarski bankovci

Zgodovina

Banka Slovenije ima bogato zgodovino kot ustanova in kot zgradba. Poslopje današnje centralne banke je bilo namreč zgrajeno v začetku 20. stoletja, področje pa je bilo pozidano že precej prej. Prvi viri omenjajo stavbno dediščino na tem prostoru že v 17. stoletju. Podrobnosti o zgodovini stavbe Banke Slovenije so predstavljene v posebnem filmu. V časovnici pa so prikazani prelomni dogodki, ki so se zgodili v zadnjih 30 letih na področju delovanja Banke Slovenije, in nekaterih, ki se jih spominjamo z nostalgijo. Se še spomnite hranilnih knjižic in čekov?

30 let Banke Slovenije skozi oči guvernerjev

France Arhar
Mitja Gaspari
Marko Kranjec
Boštjan Jazbec
Boštjan Vasle

1991

Prvi svet Banke Slovenije

Po ustanovitvi Banke Slovenije je njen prvi guverner postal France Arhar. Na sliki skupaj z ostalimi člani takratnega Sveta Banke Slovenije – poleg guvernerja, namestnika guvernerja in treh viceguvernerjev je bilo leta 1991 v Svetu Banke Slovenije tudi šest zunanjih članov, ki jih je imenoval državni zbor.

25. junij 1991
Skupščina RS sprejme ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti.

Skupščina RS sprejme zakon o Banki Slovenije, s katerim je ustanovljena Banka Slovenije.

Prvi guverner postane France Arhar.

8. oktober 1991
Uradna denarna enota v Sloveniji postane tolar, ki se deli na stotine.

Banka Slovenije izda in izroči v obtok vrednostne bone kot začasni denar po menjalnem tečaju 1 SIT = 1 DIN, določeno je prvo menjalno razmerje do nemške marke (32 SIT = 1 DEM). Do konca leta postopno oblikuje mehanizem drsečega deviznega tečaja.

23. december 1991
Banka Slovenije izda prva slovenska spominska kovanca za 500 in 5.000 tolarjev ob prvi obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

1992

30. september 1992
Banka Slovenije izda in izroči v obtok prvi slovenski denar – tolarske bankovce.

1993

15. januar 1993
Slovenija postane članica Mednarodnega denarnega sklada.

25. februar 1993
Slovenija postane članica Svetovne banke.

14. maj 1993
Slovenija postane članica Sveta Evrope.

1994

prva mobilna banka

Banke so začele nekatere storitve ponujati prek, takrat še stacionarnega, telefona. Komitenti so lahko prek telefona med drugim naročali plačilo položnic in računov.

Banka Slovenije začne projekt reforme plačilnega sistema. Ukine se Služba družbenega knjigovodstva (SDK) ter oblikuje Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje.

Banka Slovenije odpre tekoči račun in veže depozit pri Banki za mednarodne poravnave.

1995

15. marec 1995
Banka Slovenije izda in izroči v obtok bankovec za 10.000 tolarjev.

30. julij 1995
Slovenija postane članica Svetovne trgovinske organizacije.

1. september 1995
Slovenija preide na zunanjo konvertibilnost tolarja po kriterijih Mednarodnega denarnega sklada.

1996

2. avgust 1996
Banka Slovenije kot ena izmed prvih osemnajstih centralnih bank v svetovnem merilu pristopi k posebnim standardom statističnega objavljanja (SDDS) Mednarodnega finančnega sklada.

1997

prva mobilna banka

V Sloveniji smo začeli za plačevanje uporabljati debetne kartice in tako so nekoč priljubljeni čeki postali vse manj zanimivi.

V okviru reforme plačilnih sistemov se iz Agencije za plačilni promet na Banko Slovenije prenesejo računi obvezne rezerve bank, hranilnic in HKS.

12. december 1997
Dvaindvajset slovenskih bank ustanovi Bankart, družbo za procesiranje sodobnih plačilnih instrumentov.

1998

V okviru reforme plačilnih sistemov se vzpostavita plačilna sistema bruto poravnave v realnem času in žiro kliring. Oba sistema sta temelj za migracijo računov pravnih oseb na poslovne banke in hranilnice.

2000

11. september 2000
V okviru reforme plačilnih sistemov se začne migracija žiro računov pravnih oseb iz Agencije za plačilni promet na poslovne banke in hranilnice.

2001

1. april 2001
Guverner postane Mitja Gaspari.

Rezerve Banke Slovenije se povečajo za monetarno zlato.

8. oktober 2001
Ob zaznamovanju 10-letnice tolarja Banka Slovenije izda zlato in srebrno medaljo.

2002

30. junij 2002
Zaključi se reforma plačilnih sistemov. Žiro računi pravnih oseb se iz Agencije za plačilni promet prenesejo na poslovne banke, Agencija pa se ukine.

Banka Slovenije dobi splošno pooblastilo za opravljanje nadzora nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja plačilnih sistemov v državi.

Banka Slovenije odpre enotni zakladniški račun države in 192 enotnih zakladniških računov občin.

Začne se preoblikovanje tekočih računov fizičnih oseb v transakcijske račune.

19. julij 2002
Veljati začne nov zakon o Banki Slovenije, ki je skladen z evropsko zakonodajo in zahtevami Evropske centralne banke.

2003

hranilne knjižice

Poslovile so se hranilne knjižice, nadomestili so jih transakcijski računi in bančne kartice.

30. junij 2003
Zaključi se preoblikovanje tekočih računov fizičnih oseb v transakcijske račune.

7. julij 2003
Banka Slovenije izda in izroči v obtok kovanca za 20 in 50 tolarjev.

2004

1. maj 2004
Slovenija postane polnopravna članica Evropske unije, Banka Slovenije pa članica Evropskega sistema centralnih bank, ki jo sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic EU.

28. junij 2004
Slovenija vstopi v mehanizem deviznih tečajev ERM II, kar je eden od pogojev za uvedbo evra. Določen je centralni tečaj 239,640 SIT = 1 EUR.

8. november 2004
Banka Slovenije se vključi v plačilni sistem STEP2 za izvrševanje čezmejnih kreditnih plačil v evrih ter bankam in hranilnicam omogoči posredno udeležbo v tem plačilnem sistemu.

2005

21. november 2005
Predstavitev idejne zasnove slovenskih evrskih kovancev javnosti.

2006

16. maj 2006
Evropska centralna banka in Evropska komisija potrdita, da Slovenija kot prva izmed novih članic EU izpolnjuje vse pogoje za uvedbo evra. Določi se datum uvedbe – 1. januar 2007.

Upravljanje Banke Slovenije se uskladi s statutom Evropske centralne banke. Tako Svet Banke Slovenije sestavljajo guverner in štirje viceguvernerji.

11. julij 2006
Začetek dvojnega označevanja cen.

1. september 2006
Banke začnejo z dostavo evrskih kovancev trgovcem, pozneje sledi še dostava evrskih bankovcev.

26. oktober 2006
Slovenija sprejme zakon o uvedbi evra.

2007

Gaspari in prvi evri

Slovenija je prevzela evro kot svojo valuto. Prvi je na blagajni Banke Slovenije tolarje zamenjal za evre takratni guverner Mitja Gaspari.

1. januar 2007
Slovenija kot novo denarno enoto uvede evro, in sicer po tečaju 239,640 SIT = 1 EUR. S tem Banka Slovenije postane del Evrosistema, na katerega je bila hkrati prenesena pristojnost za vodenje denarne politike.

Pri upravljanju deviznih rezerv in monetarnega zlata Evrosistema sodeluje tudi Banka Slovenije.

Banka Slovenije ob uvedbi evra izda zbirko evrskih kovancev s slovensko nacionalno stranjo in letnico 2007.

14. janur 2007
Zaključek obdobja dvojnega obtoka, ko je bilo mogoče plačevati s tolarji in evri. S tem Banka Slovenije iz obtoka vzame tolarske bankovce in kovance.

16. julij 2007
Guverner postane Marko Kranjec.

19. november 2007
Banka Slovenije vzpostavi plačilni sistem Target2-Slovenija kot del evropskega sistema Target2, ki bankam omogoča, da si medsebojno nakazujejo denar v realnem času na domačem in tudi na evropskem trgu.

2008

Začne se projekt SEPA (Single Euro Payments Area), katerega namen je izenačitev domačih in čezmejnih plačil znotraj evrskega območja.

2011

Generacija Euro

Banka Slovenije se je pridružila projektu Evropske centralne banke Generacija €uro, v katerem dijaki držav evrskega območja vsako leto tekmujejo v znanju iz ekonomije in denarne politike.

V okviru projekta SEPA uvedba univerzalnega plačilnega naloga (UPN), ki nadomesti tri različne obrazce ter poenoti domače in čezmejno plačevanje v evrih.

27. junij 2011
Ob zaznamovanju 20. obletnice Banka Slovenije izda zlato in srebrno medaljo.

2012

Svet ECB na Brdu

Svet Evropske centralne banke je prvič zasedal v Sloveniji. Seja je potekala na Brdu.

4. oktober 2012
V Sloveniji prvič zaseda Svet Evropske centralne banke.

2013

Knjižnica Banke Slovenije

Knjižnica Banke Slovenije je bila ustanovljena leta 1964. Uvršča se med specialne knjižnice s področja financ in ekonomije. Od leta 1994 dalje je polnopravna članica Cobissa. Od leta 2016 pa deluje v novih prostorih, ki so bili prenovljeni v okviru prenove avle BS.

2. maj 2013
Evropska centralna banka izda prvi novi bankovec za 5 evrov iz serije Evropa. V naslednjih štirih letih mu sledijo še bankovci za 10, 20 in 50 evrov.

17. julij 2013
Guverner postane Boštjan Jazbec.

Izveden skrbni pregled bančnega sistema in sprejeti ukrepi za njegovo stabilizacijo.

2014

Dokončna vzpostavitev sistema SEPA, ki potrošnikom, gospodarskim družbam, javnemu sektorju in drugim uporabnikom plačilnih storitev omogoči plačevanje v evrih pod enakimi osnovnimi pogoji, z enakimi pravicami in obveznostmi ter poslovnimi običaji kot v okviru plačilnih storitev, opravljenih doma.

2017

Mario Draghi na obisku v Sloveniji

Ob 10. obletnici evra v Sloveniji nas je obiskal predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.

3. januar 2017
Zaključi se menjava tolarskih kovancev. Menjava tolarskih bankovcev ni časovno omejena.

2018

30. november 2018
Nova vseevropska rešitev za izvrševanje takojšnjih plačil TIPS – Target Instant Payment Settlement.

2019

9. januar 2019
Guverner postane Boštjan Vasle.

26. januar 2019
Preneha se izdajati bankovec za 500 evrov.

28. maj 2019
V obtok prideta še zadnja bankovca iz serije Evropa za 100 in 200 evrov.

2020

Slovenska bančna skupnost uvede storitev takojšnjega plačila in mobilno aplikacijo FLIK.

Svet Evropske centralne banke je uvedel izredni program nakupa vrednostnih papirjev v višini do 1.850 milijard evrov kot pomoč prebivalcem, podjetjem in vladam v času krize, povezane z koronavirusom.

2021

Mario Draghi na obisku v Sloveniji

Predsednik republike Borut Pahor in guverner Banke Slovenije

18. Maj 2021
Odprtje Muzeja Banke Slovenije.