Pogosta vprašanja in odgovori

    Opravljanje plačilnega prometa

  • Dopolnitev 23. 8. 2022: Ali je dopustno izvajanje plačilnega prometa z rusko banko Alfa Bank in njenimi podružnicami oziroma ali je dopustno izvajanja plačilnega prometa, v katerega je vključena omenjena banka oz. njene podružnice (npr. komitent (nesankcinorana oseba) Alfa Bank izvede nakazilo nesnkcioniranemu komitentu pri banki v Sloveniji ali obratno? Ali lahko banka omeji plačilni promet prek navedene banke v skladu z lastno oceno tveganja (visoko tveganje zaradi uvrstitve na druge sankcijske liste, npr. OFAC, ki niso pravno zavezujoče v EU)?

    Kot že vsebovano v vprašanju: Omejevalni ukrepi EU zoper Alfa Bank so bili sprejeti z uredbo Sveta EU 2022/328 in Sklepom Sveta SZVP 2022/327. Ti ukrepi se ne nanašajo na izvajanje plačilnega prometa. Poleg navedenega sta v lastniški strukturi Alfa Bank fizični osebi, ki sta uvrščeni na EU sankcijsko listo. Ti dve osebi imata skupaj v lasti 45,26 % lastniški delež ABH Holdings SA, ki ima 97,4 % lastništvo nad ABH Financial Limited, ki ima 100 % lastništvo nad AB Holding JSC, ki ima 99,9 lastništvo Alfa-bank. Glede na razpoložljive podatke v Dow Jones (zadnja posodobitev 11.4.2022) sicer sankcionirani osebi sicer nista več člana poslovodnega organa v ABH Holdings SA.

    Odgovor BS (dopolnjen 23. 8. 2022): Banka Alfa Bank se nahaja v Prilogi XII Uredbe Sveta (EU) 833/2014, na seznam je bila dodana z Uredbo Sveta (EU) 2022/328 z dne 25. februarja 2022 o spremembi Uredbe 833/2014 (Seznam pravnih oseb, subjektov in organov iz člena 5(2)(c)). Člen 5(2) prepoveduje neposreden ali posreden nakup, prodajo, zagotavljanje investicijskih storitev ali pomoči pri izdaji ali drugem poslovanju s prenosljivimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga, izdanimi po 12. aprilu 2022, s strani:

    (a)  katere koli večje kreditne institucije ali druge institucije, ki je na dan 26. februarja 2022 v več kot 50-odstotni javni lasti ali pod javnim nadzorom, ali katere koli druge kreditne institucije, ki ima pomembno vlogo pri podpiranju dejavnosti Rusije, njene vlade ali centralne banke, s sedežem v Rusiji s seznama iz Priloge XII, ali

    (b) pravne osebe, subjekta ali organa s sedežem zunaj Unije, katerega več kot 50-odstotni delež je v neposredni ali posredni lasti subjekta s seznama iz Priloge XII, ali

    (c)pravne osebe, subjekta ali organa, ki deluje v imenu ali po navodilih subjekta iz točke (a) ali (b) tega odstavka.

    Namen omenjene prepovedi in ostalih finančnih omejevalnih ukrepov, sprejetih v z Uredbo Sveta  (EU) 328/2022, je onemogočiti dostop Rusije do najpomembnejših kapitalskih trgov. Prepoved iz člena 5(2) ne omejuje plačilnega prometa na splošno.

     Alfa Bank ni predmet izključitve iz SWIFT, ki je bila izvedena 12. 3. 2022 za sedem ruskih bank. Prav tako se ne nahaja na seznamu oseb, katerih premoženje je zamrznjeno (Priloga I k Uredbi Sveta (EU) 269/2014).

    Uvrstitev oseb, ki imajo v neki pravni osebi X lastniški delež 50 % ali manj in v njej nimajo bistvenega kontrolnega vpliva, na t.i. sankcijski seznam, ne učinkuje na status pravne osebe X (pravna oseba X ni sankcionirana). Ob izpolnjeni predpostavki, da oseba, ki se nahaja na seznamu sankcioniranih oseb, v banki nima (so)lastniškega deleža nad 50 % ter z banko ne razpolaga in je tudi ne nadzoruje, banka ne zapade pod sankcije v smislu Uredbe Sveta (EU) 269/2014. Če pa bi imele osebe, ki so na sankcijskem seznamu, v banki skupaj večji delež od 50 %, bi morala biti zamrznjena tudi sredstva banke.

    Glede obveznosti zamrznitve sredstev pravne osebe, ki sicer ni na sankcijki listi, vendar je v lasti sankcioniranih oseb, glej tudi mnenja Evropske komisije (predvsem vprašanja 1-4 in 11): Frequently asked questions on assets freezes following sanctions adopted in view of Russia’s military aggression against Ukraine and Belarus' involvement in it (europa.eu)

    Glede na navedene omejevalne ukrepe/sankcije, katerih predmet je Alfa Bank, ob izpolnjenih zgornjih predpostavkah v zvezi s končnimi (so)lastniki banke in ob zagotovilu, da niso kršene kakšne druge prepovedi (npr. prepoved sprejemanja depozitov ruskih oseb iz člena 5b Uredbe 833/2014), izvajanje plačilnega prometa med nesankcioniranimi osebami, kjer je vključena Alfa Bank, z vidika trenutno veljavnih omejevalnih ukrepov ni sporno.

    Glede omejitve plačilnega prometa: ZPlaSSIED v prvem odstavku 121. člena določa, da v kolikor so izpolnjeni vsi pogoji za izvršitev plačilnega naloga, kakor so določeni v okvirni pogodbi, ponudnik plačilnih storitev, ki vodi račun plačnika, ne sme zavrniti izvršitve odobrenega plačilnega naloga, ne glede na to, ali je plačilni nalog odredil plačnik, ponudnik storitev odreditve plačila prek plačnika ali prejemnik plačila oziroma je bil odrejen prek prejemnika plačila, razen če je to prepovedano na podlagi drugih predpisov.

    V zvezi z izpolnjevanjem pogojev za izvršitev plačilnega naloga, kakor so določeni v okvirni pogodbi, bi želeli izpostaviti, da se kot del okvirne pogodbe štejejo tudi splošni pogoji banke. Zato je zapisano v vsakokrat veljavnih splošnih pogojih banke relevantno, ali so v vsakem posameznem primeru izpolnjeni pogoji za zavrnitev plačilnega naloga. Pri tem pa opozarjamo, da se kot del okvirne pogodbe z uporabniki v smislu prvega odstavka 121. člena ZPlaSSIED ne more šteti sklic na interne ukrepe in politike, ki niso priloga okvirne pogodbe (splošnih pogojev) oziroma niso komitenti z njimi seznanjeni na drug način v skladu z zahtevami ZPlaSSIED glede okvirne pogodbe.

    V primerih, ko okvirna pogodba (vključno s splošnimi pogoji banke) banki ne daje podlage za zavrnitev posameznega plačilnega naloga, pa pojasnjujemo, da je izvajanje finančnih omejevalnih ukrepov/sankcij pri nas krovno urejeno z ZOUPAMO, ki ne pozna t.i. risk based approacha. Z uveljavitvijo zadnje novele ZOUPAMO morajo sicer zavezanci "… v skladu z zahtevami pristojnih organov vzpostaviti učinkovite politike, postopke in kontrole, ki omogočajo ravnanje v skladu z omejevalnimi ukrepi ter pravočasno odkrivanje kršitev omejevalnih ukrepov", vendar pa v tej zvezi še ni bil sprejet noben akt, ki bi ga v smislu prvega odstavka 121. člena ZPlaSSIED lahko šteli kot "predpis", ki bi dal banki zaradi upravljanja s tveganji podlago za zavračanje odobrenih plačilnih nalogov tudi v primerih, ko zoper konkretnega uporabnika plačilnih storitev niso sprejeti omejevalni ukrepi v času zavrnitve izvršitve plačilnega naloga.

     

     

     

     

     

  • Kaj pomeni izključitev banke iz SWIFT?

    Plačilni promet z ruskimi bankami praviloma poteka preko t. i. mehanizma korespondenčnega bančništva, to je preko korespondenčnih računov ruskih bank pri evropskih ali obratno. Izmenjava finančnih sporočil, s katerimi banke (tako ruske kot evropske) odredijo prenos sredstev s korespondenčnih računov (tako v breme ruskih bank in v dobro evropskih bank kot obratno), praviloma poteka preko omrežja SWIFT. S tem, ko je banka izključena iz SWIFT, je tako zelo oteženo, da izključena banka dostopa do svojih korespondenčnih računov pri drugih bankah, kot tudi, da druge banke dostopajo do svojih korespondenčnih računov pri izključeni banki.

  • Ali bi se štelo za izogibanje omejevalnim ukrepom, če bi se ruske banke, ki so z 12. marcem 2022 izključene iz sistema SWIFT, zatekle k drugim sredstvom za komunikacijo?

    V tem primeru je neposredna prepoved vezana na SWIFT in ne ruske banke, ki so izločene iz sistema. Zato se SWIFT (in vsi drugi ponudniki storitev za izmenjavo finančnih podatkov v EU) ne morejo izogniti prepovedi izogibanja sankcijam (glej člen 12 člen Uredbe 2022/328: »Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje prepovedim iz te uredbe, vključno z delovanjem namesto fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov iz členov 5, 5a, 5b, 5e in 5f ali z delovanjem v njihovo korist z uporabo izjem iz člena 5(6), 5a(2), 5b(2), 5e(2) ali 5f(2)«).

  • Ali je »poziv k doplačilu kritja« izvzet iz prepovedi v zvezi s sporočili SWIFT?

    Ne, tovrstna komunikacija ni izvzeta iz prepovedi. Prepovedano je uporabljati sistem SWIFT tudi za sporočila o pozivih k doplačilu kritja, ki se izmenjujejo s ciljnimi ruskimi bankami, za katere velja ta prepoved.

  • Ali se ruskim osebam, ki nimajo odprtega računa pri banki v RS lahko zavrne odprtje osnovnega računa oziroma postavi dodatne pogoje, da bi bil zasledovan namen osnovnega računa?

    Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilni sistemih (ZPlaSSIED) v tretjem odstavku 181. člena določa, da ima potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč, pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki. Ta pravica velja ne glede na potrošnikovo stalno prebivališče. Zahteva za odprtje osnovnega plačilnega računa se lahko zavrne le tisti ruski stranki, ki izpolnjuje kateregakoli izmed treh, v ZPlaSSIED izrecno navedenih razlogov za zavrnitev zahteve (181/7 ZPlaSSIED) ali v primeru, da bi odprtje računa povzročilo kršitev ZPPDFT-1 (181/6 ZPlaSSIED) ali če bi bila oseba na seznamu oseb, proti katerim veljajo finančni omejevalni ukrepi. Zavrnitev odprtja osnovnega računa ni mogoča zgolj iz razloga, ker je oseba ruski državljan/rezident.

    V zvezi s postopki odpiranja osnovnega računa za prosilce za azil je še vedno aktualno mnenje EBA, ki poudarja upoštevanje pristopa, ki temelji na tveganju s strani finančnih institucij pri zagotavljanju finančnih produktov v takšnih razmerah, pri čemer jim je dopuščeno izkoristiti prožnost, ki jo zagotavlja zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizem.

Povezano