Rezultati ankete 2014

Predstavitev rezultatov prve raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2014

Drugo raziskavo HFCS sestavlja 84.000 anketiranih gospodinjstev iz 18 držav evro območja, Poljske in Madžarske. V Sloveniji smo tokrat anketirali 2553 gospodinjstev, raziskavo pa smo izvedli konec leta 2014, kot večina držav zajetih v raziskavo. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjeni čas oz. na obdobje zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2013. Podobno kot prva raziskava, ima tudi ta zbrane podatke o premoženju in obveznostih, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.

Med leti 2010 in 2014 se je mediana[1] neto premoženja gospodinjstev evro območja zmanjšala za 10% in znaša 104.000 EUR. Kot v prvi raziskavi je neto premoženje porazdeljeno asimetrično, tako, da je 90 percentil (kar pomeni vrednost, ki razmejuje 90% manj premožnih gospodinjstev od bogatejših 10% populacije) 743.900 EUR. Za Slovenijo je neto premoženje v letu 2014 80.400 EUR (90 percentil pa 346.700 EUR).

Padec neto premoženja je v glavnem posledica znižanja cen nepremičnin. Obseg se spreminja od države do države zaradi različnih pogojev na nepremičninskih trgih in stopnje lastništva nepremičnin. Predvsem so se cene znižale v Grčiji in na Cipru, pa tudi v Španiji, Italiji, na Portugalskem, v Sloveniji in Portugalskem.

V Sloveniji se je med leti 2014 in 2010 mediana vrednosti nepremičnine v lasti za glavno prebivališče znižala iz 110.900 EUR na 87.800 EUR ob hkratnem znižanju stopnje lastništva za glavno nepremičnino iz 81,8% na 73,7%. Podobno se je vrednost ostalih nepremičnin v Sloveniji znižala iz 52.400 EUR na 30.000 EUR. Seveda je pri rezultatih potrebno opozorilo, da je bil leta 2010 vzorec velik le 343 gospodinjstev.

V manjši meri je na omenjen padec vplivala tudi večja zadolženost, katere gonilna sila so predvsem gospodinjstva v zgornjem vrhu porazdelitve neto premoženja (za 12.5%, iz 49.700 EUR na 55.900 EUR – za Slovenijo ta primerjava ni smiselna zaradi premajhnega vzorca v 2010, se pa višina dolga podobno povečuje glede na velikost neto premoženja).

Zadolženih gospodinjstev je bilo leta 2014 v Sloveniji 38,6%, kar je 5,6 odstotnih točk manj v primerjavi z prejšnjo raziskavo. 9,1% gospodinjstev ima hipotekarne dolgove, 34,8% pa ostale. Precej pa se je povečala mediana vrednosti preostalih hipotekarnih dolgov v primerjavi z 2010 – v letu 2014 je znašala 30.000 EUR.

Primerjava z letom 2010 tudi pokaže, da se je v 4 letih v evro območju rahlo povečala premoženjska neenakost. Ginijev koeficient, ki je najpogosteje uporabljen kazalec pri tem, se je iz 68% povečal na 68,5% (vrednost 0% predstavlja popolno enakost, 100% predstavlja popolno neenakost – eno gospodinjstvo bi v tem primeru imelo v lasti vse premoženje). Za Slovenijo je Ginijev koeficient 62,8%, medtem ko v letu 2010 njegova vrednost zaradi majhnega vzorca ni zanesljiva.

Drugo poročilo predstavlja metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor), drugo pa je pregled glavnih rezultatov prve raziskave HFCS. Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Publications, Publications and results, Second wave


[1] Mediana predstavlja numerično vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je ta, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.