Vprašanja in odgovori o sistemu jamstva za vloge

    Katere vloge so zajamčene in do kakšne višine

  • Vloge katerih vlagateljev so zajamčene?

    Do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge so upravičene vloge fizičnih osebfizičnih oseb, ki samostojno opravlja dejavnostsamostojnih podjetnikov in pravnih oseb – podjetij.

    POMEMBNO: Do jamstva v sistemu jamstva za vloge niso upravičene vloge naslednjih vlagateljev:

    1. vloge, ki se glasijo na prinosnika - vključno z vlogami, za katere banka do dneva izdaje odločbe o nerazpoložljivosti vlog ni pridobila ustreznih podatkov za identifikacijo dejanskih upravičencev;
    2. vloge bank in investicijskih podjetij ter drugih finančnih institucij;
    3. vloge zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov;
    4. vloge kolektivnih naložbenih podjemov;
    5. vloge pokojninskih skladov in pokojninskih družb;
    6. vloge držav in centralnih bank ter vloge subjektov, ki so uporabniki (posredni ali neposredni) državnega proračuna;
    7. vloge lokalnih skupnosti in vloge neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna lokalnih skupnosti.

  • Kaj vse se šteje kot vloga, za katero velja jamstvo do 100.000 evrov?

    Kot vloga, za katero velja jamstvo do 100.000 evrov, se šteje skupno stanje terjatev, ki jih ima imetnik vloge (vlagatelj) do posamične banke ali hranilnice, in ki izhaja iz pozitivnih stanj sredstev na računu vlagatelja ter jih mora banka vlagatelju vrniti skladno z zakoni in pogodbami. 

    Gre zlasti za sredstva, ki jih ima vlagatelj pri banki na podlagi pogodb o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita in potrdila o depozitu oziroma blagajniškega zapisa, če sta izdana kot imenski vrednostni papir. 

    Zajamčena vloga se izračuna na presečni datum za izračun jamstva in vključno z obrestmi do tega datuma ne presega 100.000 evrov.

    Zajamčenih vlog je skupno za 17,06 milijarde EUR po stanju 31.12.2016.

    Priporočamo, da vlagatelji svoji banki posredujejo vse potrebne podatke za identifikacijo upravičencev do vlog, ki naj bodo nato tudi redno ažurirani.

     

    POMEMBNO

    Zakon določa, da se kot vloga ne štejejo terjatve vlagatelja do banke, ki imajo eno od naslednjih lastnosti: 

    • izhajajo iz finančnih instrumentov (razen, če gre za varčevalni produkt, za katerega obstaja ustrezno potrdilo, ki se glasi na ime, in ki obstaja 2. julija 2014);
    • glavnica se ne izplača po nominalni vrednosti;
    • glavnica se izplača v nominalni vrednosti samo, če obstaja poroštvo, garancija ali drugo podobno pogodbeno jamstvo banke ali tretje osebe; 
    • se štejejo kot dolžniški vrednostni papir banke ali izvirajo iz naslova akceptov in menic banke;
    • se lahko na podlagi dogovora ali predpisa uporabijo izključno za poplačilo obveznosti vlagatelja do banke
    • se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke, skladno z Uredbo (EU) št.575/2013.
  • Kako je z jamstvom za vloge na skrbniškem računu (npr. računu rezervnega sklada)?

    V skladu z 42. členom Stanovanjskega zakona mora upravnik večstanovanjske stavbe zagotoviti, da se vsa vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad vodijo na posebnem transakcijskem računu. Upravnik odpre ločen račun za sredstva rezervnega sklada v svojem imenu in za račun skupnosti etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe. 

    Pri računu rezervnega sklada, ki ga odpre upravnik za skupnost etažnih lastnikov, gre za poseben skrbniški račun iz šestega odstavka 7. člena Zakona o sistemu jamstva za vloge (v nadaljevanju ZSJV). Dejanski upravičenec je v tem primeru skupnost, kjer posamezni člani nimajo individualne pravice, da zahtevajo izplačilo vplačanih sredstev, ampak ta pravica pripada izključno skupnosti kot celoti. Posameznih etažnih lastnikov ni mogoče obravnavati kot dejanskih upravičencev v zvezi s sredstvi rezervnega sklada, ki jih upravnik vodi na ločenem računu, ampak se kot dejanski upravičenec do teh sredstev šteje skupnost etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe. Zato za namene jamstva za vloge po ZSJV tudi ni potrebna identifikacija posameznih etažnih lastnikov (kot sicer velja za druge skrbniške račune) ampak zadošča identifikacija skupnosti.

    Sredstva na ločenem računu, ki ga odpre upravnik za potrebe rezervnega sklada, se torej štejejo kot vloga, katere dejanski upravičenec je posamezna skupnost etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe. Vloga je upravičena do jamstva v višini 100.000 evrov. 

    Sredstva na ločenem računu rezervnega sklada posamezne skupnosti etažnih lastnikov se obravnavajo ločeno od (lastne) vloge upravnika in od drugih sredstev, ki jih upravnik vodi za druge skupnosti etažnih lastnikov. V primeru aktiviranja jamstva za vloge bi se kritje izplačalo upravniku kot pooblaščencu za račun skupnosti etažnih lastnikov.

    Če upravnik opravlja upravniške storitve za več večstanovanjskih stavb, mora za sredstva rezervnega sklada voditi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo. V primeru, ko ima upravnik pri isti banki odprtih več ločenih transakcijskih računov rezervnega sklada – račun za vsako od skupnosti etažnih lastnikov – so sredstva na vsakem od teh računov zajamčena kot samostojna vloga, in sicer do višine 100.000 evrov. Če pa upravnik pri banki odpre en sam transakcijski račun za vodenje sredstev rezervnega sklada za različne večstanovanjske stavbe, se tak račun za namen jamstva za vloge lahko šteje kot skrbniški račun za sredstva več dejanskih upravičencev (tj. skupnosti etažnih lastnikov). V skladu s petim odstavkom 7. člena ZSJV se (združena) sredstva na takšnem skrbniškem računu v znesku, ki pripada posamezni skupnosti kot dejanskemu upravičencu, upoštevajo kot samostojna vloga te skupnosti, ki je zajamčena do višine 100.000 evrov. Pri tem morajo biti banki pravočasno predloženi podatki, ki omogočajo identifikacijo posameznih skupnosti etažnih lastnikov (določene večstanovanjske stavbe), katerih sredstva so združena na skrbniškem računu, ter višina sredstev, do katerih je posamezna skupnost upravičena. Če banki ni predložena identifikacija posameznih skupnosti, sistem jamstva za vloge za njihova sredstva ne jamči. Nasprotno, če upravnik pri banki odpre več transakcijskih računov za vodenje sredstev rezervnega sklada za skupnost etažnih lastnikov ene same večstanovanjske stavbe, velja jamstvo do 100.000 evrov na skupnost etažnih lastnikov te večstanovanjske stavbe, saj se sredstva obravnavajo kot za ena sama vloga, katere dejanski upravičenec je skupnost etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe.

     

  • Ali obveznosti vlagatelja do banke vplivajo na višino zajamčenih vlog vlagatelja?

    Ne. 

    PRIMER: Oseba, ki ima pri banki odprt transakcijski račun, na katerem je 3.500 EUR, hkrati ima pri isti banki varčevalni račun, na katerem je zbranih 90.000 EUR, ter kredit v višini 80.000 EUR. V tem primeru zajamčena vloga pri tej banki znaša 93.500 EUR. Kredit oziroma obveznosti vlagatelja do banke se ne odštejejo od prihrankov te osebe oziroma ne vplivajo na višino zajamčenih vlog. 

    POMEMBNO: Zakon določa, da se pri izračunu zneska zajamčenih vlog za izplačilo vlagatelju (ko banka propade) ne upoštevajo obveznosti vlagatelja do banke (na primer krediti) - razen v enem primeru, in sicer če so obveznosti do banke zapadle pred presečnim datumom za izračun jamstva ali na ta dan in se ta obveznost, skladno z veljavnimi pogodbami ali predpisi, lahko pobota s terjatvijo vlagatelja iz zajamčene vloge. Pri tem je pomembno določilo zakona, da morajo banke pred sklenitvijo pogodbe vlagatelja obvestiti, ali se njegova obveznost do banke lahko pobota s terjatvijo iz naslova izplačila zajamčene vloge.

  • V katerih primerih lahko dobi vlagatelj v primeru propada banke izplačanih več kot 100.000 evrov?

    Zakon določa, da so v sistemu jamstva za vloge v celoti, torej nad zneskom 100.000 EUR, do jamstva upravičena sredstva, ki so neposredna posledica:

    • nakupa oziroma prodaje stanovanjske nepremičnine (vključno s subvencijo mladi družini za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme),
    • izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja;
    • izplačila invalidnin;
    • izplačila odškodnin v zvezi s storjenimi kaznivimi dejanji;
    • izplačila denarne pomoči, izplačane zaradi naravne ali druge nesreče (razen pomoči, izplačane v zvezi z opravljanjem dejavnosti),
    • izplačila odškodnine neupravičeno obsojenim in priprtim, denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, in odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (razen odškodnine za izgubljeni dohodek);
    • izplačila premoženjskega zavarovanja za škodo na osebnem premoženju;
    • izplačila solidarnostne in podobne pomoči ob smrti, preživnine na podlagi sodne odločbe, ali dogovora o preživljanju ter nadomestila preživnine;
    • izplačila odpravnine ob upokojitvi ali odpovedi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov.

     

    Našteta izplačila bo vlagatelj v primeru propada banke dobil izplačane v celoti, če so mu bila nakazana največ 6 mesecev pred izdajo odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog.

  • Ali so zajamčene vloge pri vseh bankah in hranilnicah v Republiki Sloveniji?

    Do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji so upravičene vloge, ki so vplačane pri:

    • banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji in
    • banki tretje države, ki so pridobile dovoljenje za ustanovitev EU podružnice v Republiki Sloveniji.

     

    Banka Slovenije od bank tretje države zahteva, da se njihova EU podružnica vključi v sistem jamstva za vloge RS, če ta država ne zagotavlja enakovredne zaščite kot je v Sloveniji oziroma državah EU. Trenutno v Sloveniji ni podružnice banke tretje države.

    Vloge v bankah iz držav članic EU, ki bančne storitve v Republiki Sloveniji opravljajo preko podružnice ali neposredno, pa so zajamčene po sistemu zajamčenih vlog v državi članici, kjer je sedež banke. Vsi sistemi jamstva za vloge v drugih državah EU zagotavljajo enake bistvene pogoje glede jamstva in je torej položaj vlagateljev v vseh sistemih jamstva v državah EU bistveno enak(glede opredelitve vlog, višine jamstva in glede maksimalnih rokov za izplačila).

    POMEMBNO: V prostorih vseh bank in hranilnic v Republiki Sloveniji mora biti na vidnem mestu objavljena informacija o sistemu jamstva za vloge, v katerega je banka oziroma hranilnica vključena - vključno z višino in obsegom jamstva, ki ga zagotavlja, opredelitvijo vlog, ki niso upravičene do jamstva, rokom za izplačilo kritja zajamčene vloge, in kontaktnimi podatki sistema za jamstvo vlog. 

    Več v nadaljevanju, glej Kako so vlagatelji obveščeni o jamstvu za vloge.

    Kako so vlagatelji obveščeni o jamstvu za vloge

  • Kje dobijo imetniki vlog informacije o sistemu jamstva za vloge?

    Vsaka banka mora na svoji javno dostopni spletni strani in na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer posluje s strankami, objaviti informacijo o sistemu jamstva za vloge, v katerega je banka vključena. V informaciji mora biti opredeljeno:

    • višina in obseg jamstva,
    • katere vloge niso upravičene do jamstva, 
    • rok za izplačilo kritja zajamčenih vlog, 
    • valuto izplačila (EUR) in 
    • kontaktnimi podatki sistema jamstva za vloge.

    Podrobnejšo vsebino informacij predpiše Banka Slovenije v podzakonskem aktu.

  • Kako mora banka obveščati vlagatelje o sistemu jamstva za vloge?

    REDNO LETNO INFORMIRANJE: Banka vlagatelju zagotovi informacije o sistemu jamstva za vloge vsaj enkrat letno.

    REDNI IZPISKI STANJA TERJATEV: Zakon tako določa, da mora biti v rednem izpisku o stanju terjatve vlagatelja do banke navedena informacija, ali je terjatev upravičena do jamstva v okviru sistema jamstva za vloge. Dodan mora biti tudi sklic na spletno mesto, kjer so podrobne informacije o sistemu jamstva za vloge.

    PRED SKLENITVIJO POGODBE O DEPOZITU: Informacije o sistemu jamstva za vloge mora zagotoviti banka vlagatelju pred sklenitvijo pogodbe o vlogi. Vlagatelj mora v obliki, ki je dogovorjena za sklepanje pogodbe, potrditi, da je seznanjen z informacijami. Banka mora vlagatelju, če to zahteva, informacije zagotoviti v pisni obliki.

    V PRIMERU ZDRUŽITVE BANK: Banka, ki se bo združila z drugo banko, mora najmanj en mesec pred združitvijo o tem obvestiti svoje vlagatelje. Opozoriti jih mora, da bodo zaradi združitve bank združene tudi vloge posameznega vlagatelja in da lahko presežejo znesek kritja zajamčene vloge (100.000 evrov). Vlagatelj, katerih skupna vloga preseže znesek kritja (100.000 evrov), lahko - ne glede na pogodbena določila in brez dodatnih stroškov - zahteva od banke izplačilo upravičene vloge, vključno z vsemi obrestmi in drugimi koristmi do dneva izplačila vloge. Vlagatelj lahko to zahtevo uveljavlja tri mesece po prejemu obvestila o združitvi.

    Kako deluje sistem jamstva za vloge

  • Kako po novem deluje sistem jamstva za vloge?

    Zakon o sistemu jamstva za vloge, ki velja od 12. aprila 2016, zahteva ustanovitev posebnega sklada za jamstvo za vloge. Sklad je v letu 2016 vzpostavila in ga kot ločeno premoženje upravlja Banka Slovenije.

    Več informacij: Letna poročila Sklada za jamstvo vlog.

    Sklad je sicer del sistema jamstva za vlogeki ga vzpostavi in upravlja Banka Slovenije. To pomeni, da Banka Slovenije: 

    • zbira redne in izredne prispevke bank v sklad za jamstvo vlog in sklepa dogovore o drugih oblikah financiranja sklada; 
    • vzpostavi, preverja in posodablja postopke in ureditev za izplačilo kritja zajamčenih vlog, vključno s stresnim testiranjem; 
    • izvaja aktivnosti za udeležbo sredstev sklada za jamstvo vlog pri financiranju ukrepov reševanja bank ali prisilnega prenehanja, ki zagotavljajo vlagateljem ohranitev dostopa do zajamčenih vlog;
    • izvaja nadzor nad člani sistema jamstva za vloge (to so vse banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji ter podružnice bank tretjih držav, ki so vključene v sistem v Republiki Sloveniji ) glede izvajanja obveznosti do sistema jamstva za vloge.

     

  • Koliko sredstev bo imel sklad za jamstvo vlog?

    Sklad mora imeti na voljo toliko sredstev (premoženja sklada in razpoložljivih virov financiranja), da zadoščajo za potencialno izplačilo kritja zajamčenih vlog.

    Financiranje sklada se zagotavlja z:

    • rednimi in izrednimi prispevki bank;
    • prihodki od naložb sklada;
    • zadolževanjem na trgu, zlasti z izdajanjem obveznic, ter
    • pridobivanjem posojil iz drugih virov v skladu s tem zakonom.

     

    Ciljni obseg sredstev sklada mora po zakonu znašati najmanj 0,8 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji; s tolikšnimi sredstvi mora sklad razpolagati najpozneje do 3. julija 2024. Kako se bo obseg sredstev gibal do takrat, določi Banka Slovenije s podzakonskim aktom (izdati ga mora najkasneje v treh mesecih od uveljavitve zakona).

    Zajamčenih vlog je skupno za 17,06 milijarde EUR po stanju 31.12.2016.

    Naložbeno politiko za sredstva sklada določi Banka Slovenije. Pri tem mora upoštevati raznovrstnost naložb z nizko stopnjo tveganja in zagotoviti ustrezno razpoložljivost naložb sklada za potrebe izplačila zajamčenih vlog. Banka Slovenije mora naložbeno politiko sklada objaviti na svoji spletni strani. Banka Slovenije izdela ob koncu poslovnega leta računovodske izkaze sklada, ki jih revidira pooblaščeni revizor. Stroški upravljanja sklada se krijejo neposredno iz sredstev sklada.

  • Za kaj se bodo uporabljala sredstva iz sklada za jamstvo vlog?

    Sredstva sklada bodo v prvi vrsti namenjena za izplačilo kritja zajamčenih vlog in financiranje ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja, s katerimi se vlagateljem zagotavlja ohranitev dostopa do zajamčenih vlog.

    Zakon določa, da so sredstva sklada namenjena še za:

    • kritje stroškov, povezanih z izplačilom kritja zajamčenih vlog;
    • kritje stroškov upravljanja sklada;
    • vračilo posojil sklada.
  • Kako se bo financiral sklad za jamstvo vlog?

    Financiral se bo s:

    • prispevki bank (rednimi in izrednimi),
    • prihodki od naložb sklada,
    • zadolževanjem na trgu (zlasti z izdajo obveznic),
    • posojanjem iz drugih virov. 

    Banke bodo v sklad – dokler ne bo dosegel predpisane ciljne ravni  - vplačevale redne letne prispevke. Določila jih bo Banka Slovenije glede na znesek zajamčenih vlog posamezne banke in z upoštevanjem profila njene tveganosti (podzakonski akt mora Banka Slovenije izdati najkasneje v treh mesecih od uveljavitve zakona). 

    Banka Slovenije lahko bankam naloži tudi vplačilo izrednih prispevkov v sklad, če razpoložljiva sredstva sklada ne zadoščajo za celotno plačilo kritja zajamčenih vlog. Izredni prispevki v posameznem letu ne sme presegati 0,5 odstotka zajamčenih vlog pri tej banki.

    POMEMBNO: V primeru, če sklad iz omenjenih virov ne bi mogel pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izpolnitev svojih obveznosti, manjkajoča sredstva lahko začasno zagotovi Republika Slovenija v obliki kratkoročnega posojila.

    Kako se uveljavi jamstvo za vloge - nasveti za vlagatelje

  • Kako so javnost in vlagatelji obveščeni, da ima konkretna banka težave in da bo sprožen sistem jamstva za vloge?

    Vlagatelji naj bodo pozorni na odločbo o nerazpoložljivosti vlog, ki jo za konkretno banko izda Banka Slovenije in jo objavi:

    • na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve(www.ajpes.si),
    • na spletni strani Banke Slovenije (www.bsi.si),
    • v vsaj dveh dnevnih časopisih, ki izhajajo na območju celotne države.

    Šteje se, da so vloge v določeni banki nerazpoložljive z dnem, ko je odločba o nerazpoložljivosti vlog v tej banki objavljena na spletni strani AJPES. 

    Banka Slovenije izda odločbo o nerazpoložljivosti vlog najpozneje v petih dneh od dneva, ko ugotovi: 

    • za banko: da propada in ni oziroma ne bo sposobna izplačati vlog ter zanjo ne bodo uporabljeni ukrepi, s katerimi se ohrani dostop vlagateljev do zajamčenih vlog v postopku reševanja ali prisilnega prenehanja,
    • za EU podružnico: da ni izplačala vlog, ker so vloge pri banki tretje države postale nerazpoložljive, oziroma so podani razlogi za odvzem dovoljenja za ustanovitev EU podružnice v Republiki Sloveniji in EU podružnica ni sposobna in ne bo sposobna izplačati vlog.
  • So vlagatelji o izplačilu vlog posebej obveščeni?

    Obveščeni so z obvestilom. Banka Slovenije mora v največ petih delovnih dneh po objavi odločbe o nerazpoložljivosti vlog objaviti na svoji spletni strani (www.bsi.si) in na spletni strani AJPES (www.ajpes.si) obvestilo vlagateljem.

    V obvestilu morajo biti navedene vsaj te informacije:

    • naziv izplačilne banke; torej banke, ki ji bo Banka Slovenije kot upravljavka sistema za jamstvo vlog nakazala sredstva za poplačilo vlagateljev in prek katere bodo vlagatelji prišlo do svojih zajamčenih vlog,
    • datum, od katerega bodo lahko vlagatelji prišli do vlog (rok se bo postopoma skrajšal z 20 na največ 7 delovnih dni od objave odločbe o nerazpoložljivosti vlog),
    • obvestilo, da bodo vloge izplačane v evrih, in menjalne tečaje, ki se uporabljajo pri pretvorbi terjatev iz drugih valut;
    • najnižji znesek vloge, ki bo izplačan (ne bodo izplačane vloge, ki so nižje kot stroški izplačila in se ni z njimi zadnjih 24 mesecev ni zgodila nobena transakcija);
    • stroške vodenje vpoglednega depozita pri izplačilni banki (Banka Slovenije bo za prvih šest mesecev določila, koliko največ sme izplačilna banka zaračunavati vlagateljem, po 6 mesecih pa bo banka uveljavila svoje cene);
    • pouk vlagateljem, kako lahko uveljavijo pravice v zvezi z zajamčeno vlogo in
    • informacije vlagateljem glede prijave njihovih terjatev v stečajnem postopku

  • V kolikšnem času lahko vlagatelj propadle banke spet razpolaga s svojo zajamčeno vlogo?

    Ta rok se bo postopoma skrajšal iz 20 na sedem delovnih dni od objave Odločbe o nerazpoložljivosti vlog:

    • do 31.12.2018 bo ostal rok 20 delovnih dni;
    • od 1. 1. 2019 do 31.12.2020 bo rok 15 delovnih dni;
    • od 1. 1.2021 do 31.12.2023 bo rok 10 delovnih dni;
    • od 1.1.2024 pa mora biti rok sedem delovnih dni od objave Odločbe o nerazpoložljivosti vlog.

    POMEMBNO: V določenih primerih začnejo ti roki za izplačilo zajamčenih vlog teči od drugih prelomnih datumov.  Primer: Če je vloga predmet pravnega spora, začne rok teči od dneva pravnomočnosti, ali če na podlagi razpoložljivih infomacij ni jasno, ali ima vlagatelj pravico do izplačila: od dneva, ko vlagatelj predloži ustrezne podatke o upravičenosti. (Več: 17. člen Zakona o jamstvu za vloge).

  • Ali obstajajo kakšne izjeme, ko zajamčene vloge vlagateljem niso izplačane?

    Zakon določa, da se izplačilo ne izvede, če v 24 mesecih pred presečnim datumom za izračun jamstva ni bilo nobene transakcije, povezane z vlogo, in je hkrati njena vrednost nižja, kot bi bilo strošek izplačila te vloge. 

    Prav tako vlagatelj ni upravičen do izplačila zajamčene vloge iz sistema jamstva za vloge, če vloga izvira iz poslov, zaradi katerih je bil storilec pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma.

  • Pri kateri banki bodo vlagateljem izplačane vloge?

    Banka Slovenije določi izplačilno banko, prek katere dobijo izplačane vloge vlagatelji banke, ki sama ni več sposobna izplačati vlog.Vlagatelji so o tem, katera banka je izplačilna, obveščeni v obvestilu.  Banka Slovenije mora v največ petih delovnih dneh po objavi odločbe o nerazpoložljivosti vlog objaviti na svoji spletni strani (www.bsi.si) in na spletni strani AJPES (www.ajpes.si) obvestilo vlagateljem (več pri vprašanju So vlagatelji o izplačilu vlog posebej obveščeni?). 

    Kot izplačilna banka je lahko določena ena ali več bank, ki izpolnjujejo ustrezno lokacijsko razporeditev poslovalnic, kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje.
    Banka Slovenije kot upravljavec sistema jamstva za vloge izplačilni banki nakaže sredstva za izplačilo vlog – in sicer v rokih, da so izpolnjene zahteve za izplačilo vlog (več v odgovoru na vprašanje V kolikšnem času lahko vlagatelji propadle banke spet razpolagajo s svojo zajamčeno vlogo?). Hkrati ji zagotovi podatke o zajamčenih vlogah in vlagateljih, ki so upravičeni do vlog, ter navodila. 

    Sredstva, ki jih Banka Slovenije nakaže iz virov financiranja sklada za jamstvo vlog, se štejejo kot brezobrestni vpogledni depozit vlagatelja pri izplačilni banki.

  • Kakšna so zagotovila, da bo sistem jamstva za vloge – izplačilo deluje?

    Banka Slovenije mora najmanj vsaka tri leta izvesti testiranje, s katerim preveri praktično delovanje sistema jamstva za vloge in ustreznost postopkov. Pri izvedbi testiranja sodeluje tudi ministrstvo za finance, banke članice sistema za jamstvo za vloge in sistemi za vloge držav članic EU oziroma tretjih držav.

  • So podatki o vlagateljih, upravičenih do zajamčenih vlog, varovani?

    Da. Zakon izrecno določa, da so zaupni vsi podatki o posameznih vlagateljih, s katerimi razpolaga Banka Slovenije za namene upravljanja sistema jamstva za vloge.