Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke

Na podlagi sklepa Sveta Banke Slovenije, sprejetega na 546. seji, dne 8. 12. 2015, je Banka Slovenija uvedla makrobonitetni ukrep kapitalski blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (v nadaljevanju DSPB). Hkrati je bilo določeno tudi prehodno obdobje za izpolnitev blažilnika za banke, ki so bile identificirane kot DSPB in sicer 1. 1. 2019.

Banka Slovenije mora v skladu z 242. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 − ZBNIP; v nadaljevanju ZBan-3) najmanj enkrat na leto preveriti izpolnjevanje meril za DSPB ter ustreznost določenih stopenj blažilnika za DSPB. Identifikacija DSPB je bila opravljena na podlagi Smernic EBA, katerih delno uporabo določa Sklep o uporabi Smernic o merilih za določitev pogojev uporabe člena 131(3) Direktive 2013/36/EU (CRD) v zvezi z oceno drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI) (Ur. l. RS 66/15, 68/17). V postopku identifikacije je Banka Slovenije v celoti uporabila obvezne kazalnike, ki jih predpisuje EBA in so razvidni iz tabele 1.

Tabela 1: Obvezna merila sistemske pomembnosti bank

Kategorija	Utež	Merilo	Utež
Velikost	25%	Bilančna vsota	25,00%
Pomen (vključno z nadomestljivostjo / infrastrukturo finančnega sistema)	25%	Vrednost domačih plačilnih transakcij Vloge zasebnega sektorja od vlagateljev v EU Krediti zasebnega sektorja za prejemnike v EU	8,33% 8,33% 8,33%
Zapletenost / čezmejna dejavnost	25%	Vrednost izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (nominalna) Obveznosti v jurisdikciji druge države Terjatve v jurisdikciji druge države	8,33% 8,33% 8,33%
Medsebojna povezanost	25%	Obveznosti znotraj finančnega sistema Sredstva znotraj finančnega sistema Neporavnani dolžniški vrednostni papirji	8,33% 8,33% 8,33%

Vir: Smernice EBA.

Rezultat je bil izračunan v skladu z napotki iz 8. točke Smernic EBA:

(a) vrednost kazalnika vsakega posameznega zadevnega subjekta se deli s skupnim zneskom ustreznih vrednosti kazalnikov, seštetih za vse banke v državi članici („imenovalci“);
(b) dobljeni odstotki se pomnožijo z 10.000 (rezultati kazalnika so tako izraženi v bazičnih točkah);
(c) rezultat kategorije se izračuna za vsak zadevni subjekt, tako da se upošteva enostavno povprečje rezultatov kazalnikov v tej kategoriji;
(d) izračuna se skupni rezultat za vsak zadevni subjekt, tako da se upošteva enostavno povprečje rezultatov štirih kategorij.

Banka Slovenije je pri identifikaciji DSPB sledila metodologiji EBA, z izjemo 9. točke Smernic EBA, ki določa, da lahko zadevni organi dvignejo prag za identifikacijo DSPB do največ 425 bazičnih točk. Banka Slovenije se je namreč v letu 2017 odločila za dvig praga za identifikacijo DSPB s 350 na 500 bazičnih točk in posledično prilagoditev lestvice, ki povezuje doseženo število točk in stopnjo blažilnika za DSPB (tabela spodaj).¹

Tabela 2: Višina kapitalskega blažilnika

Rezultat	Kapitalski blažilnik
5.400 -	2,00 %
4.700 - 5.399	1,75 %
4.000 - 4.699	1,50 %
3.300 - 3.999	1,25 %
2.600 - 3.299	1,00 %
1.900 - 2.599	0,75 %
1.200 - 1.899	0,50 %
500 - 1.199	0,25 %

Vir: Sklep o določitvi blažilnika za DSPB.

Pri določanju višine blažilnika za DSPB in uvrščanju bank v razrede, ki jim je dodeljen enak blažilnik, so primarni kriterij odločitve predstavljale dosežene točke pri oceni sistemske pomembnosti. Dodatno so bile za razvrščanje med razredi uporabljene naslednje zahteve: razredi, v katere so uvrščene banke glede na sistemski pomen ne smejo biti preširoki, širina razredov je konstantna (znaša 700 bazičnih točk) in banke ne smejo biti preblizu meje posameznega razreda, da se prepreči pogosto prehajanje med njimi. Pri opredelitvi višine blažilnika smo upoštevali primerljivost stopenj blažilnika z blažilniki, ki so dodeljeni drugim podobno velikim bankam v EU (s ciljem zagotovitve enakih pogojev poslovanja), cikličnost učinkov strukturnih instrumentov ob njihovem uvajanju ter zahtevo, da so zgornji razredi prazni (da se banke motivira za nepovečevanje njihove sistemskosti).

V spodnji tabeli so prikazane vrednosti indikatorja sistemske pomembnosti za posamezne DSPB ter ustrezne stopnje blažilnika zanje.

Tabela 3: Dosežen rezultat pri oceni sistemske pomembnosti in višina kapitalskega blažilnika

Banke	Vrednosti indikatorja sistemske pomembnosti (Smernice EBA)	Višina kapitalskega blažilnika  (v % skupne izpostavljenosti tveganjem)
NLB d. d.	3705	1,25 %
Nova KBM d. d.	1831	0,50 %
SID banka, d. d.	944	0,25 %
Unicredit Slovenija d. d.	812	0,25 %
SKB d. d.	631	0,25 %
Intesa Sanpaolo d. d.	503	0,25 %

Vir: Banka Slovenije.

---

¹ Meje razredov in višino pripadajočih blažilnikov opredeljuje Sklep o določitvi blažilnika za druge sistemsko pomembne banke o določitvi blažilnika za druge sistemsko pomembne banke (Ur. l. RS, št. 96/15, 68/17).