Nestandardni ukrepi

Evrosistem je nestandardne ukrepe uvedel predvsem z namenom zmanjšanja tveganj in nudenju podpore posameznim segmentom trgov. Kasneje jih je razširil z namenom, da se dodatno okrepi prenos učinkov tega instrumenta na pogoje financiranja realnega gospodarstva ter se v povezavi z drugimi ukrepi okrepi spodbujevalno naravnana denarna politika.

Posamezne programe nakupov vrednostnih papirjev je Evrosistem uvedel že v obdobju od 2009 do 2012, vendar jih je kasneje ukinil. Od jeseni 2014 izvaja nakupe dolžniških vrednostnih papirjev prek programa nakupov vrednostnih papirjev oz. APP (ang. Asset Purchase Programme).

Program nakupov vrednostnih papirjev (Assets Purchase Programme)

Z namenom zmanjšanja tveganj daljšega obdobja nizke inflacije in gospodarske rasti ter spodbujanja posojanja bank nefinančnemu sektorju, je Evrosistem začel izvajati naslednje programe nakupov dolžniških vrednostnih papirjev:

  • CBPP3 (ang. Covered Bond Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od oktobra 2014 dalje kupuje krite obveznice,
  • ABSPP (ang. Asset-Backed Securities Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od novembra 2014 dalje kupuje listinjene vrednostne papirje, 
  • PSPP (ang. Public Sector Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od marca 2015 dalje na sekundarnem trgu kupuje dolžniške vrednostne papirje javnega sektorja, 
  • CSPP (ang. Corporate Sector Purchase Programme), v okviru katerega Evrosistem od junija 2016 dalje kupuje dolžniške vrednostne papirje nebančnih podjetij. 

Evrosistem bo predvidoma izvajal nakupe vrednostnih papirjev najmanj do konca septembra 2018 oziroma vse dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije trajno približalo ciljni ravni (nekoliko pod 2 % letno).

Pravna podlaga za izvedbo posameznega programa so sklepi ECB. Več informacij o posameznih programih je na spletni strani ECB.

Vrednostne papirje iz programov nakupov Evrosistem posoja tržnim udeležencem. Več o tem v poglavju o posojanju.

Ostali nestandardni ukrepi, ki so bili uvedeni od začetka pretresov na finančnih trgih leta 2007, so sledeči: 

  1. Ponujanje operacij odprtega trga prek avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo: Od oktobra 2008 dalje se vse operacije odprtega trga izvajajo v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo.
  2. Ponujanje dolgoročnejših operacij odprtega trga z novimi ročnostmi: Poleg rednih trimesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je bilo bankam ponujeno prek avkcij tudi več izrednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Evrosistem je v letih med 2014 in 2017 izvedel tudi dve seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (t. i. TLTRO) z ročnostjo do štiri leta, pri katerih je bil maksimalni obseg izposoje določen za vsako banko posebej in je odvisen od njenega posojanja nefinančnemu sektorju.
  3. Uvedba negativne obrestne mere: Junija 2014 je bila uvedena negativna obrestna mera na mejni depozit, od takrat dalje se po tej obrestni meri obrestujejo tudi presežne rezerve bank.
  4. Zagotavljanje likvidnosti v tujih valutah: Od decembra 2007 so bankam na voljo operacije v ameriških dolarjih (nekaj časa tudi v švicarskih frankih). Trenutno se izvajajo z ročnostjo enega tedna.
  5. Razširitev primernega finančnega premoženja za zavarovanje posojil Evrosistema: Od 2008 dalje so se nekoliko omilile zahteve glede primernosti finančnega premoženja za zavarovanje, ob tem pa so se ustrezno prilagodili ukrepi za obvladovanje tveganj.
  6. Razširitev nabora primernih nasprotnih strank pri operacijah finega uravnavanja: Operacije finega uravnavanja so od 2008 dalje na voljo vsem nasprotnim strankam, ki lahko sodelujejo pri operacijah odprtega trga.

Poleg nestandardnih ukrepov je Svet ECB v juliju 2013 uvedel tudi signaliziranje naravnanosti denarne politike (forward guidance). Evrosistem objavi svoja pričakovanja o bodočem gibanju ECB obrestnih mer v odvisnosti od izgledov glede cenovne stabilnosti. S tem želi vplivati na večjo gotovost glede obrestnih mer, kar vpliva na stabilnejše gospodarsko okolje.