O nas

Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991. Je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem. Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljalsko avtonomijo. Računovodske izkaze Banke Slovenije revidira neodvisni mednarodni revizor.

Banka Slovenije ter člani njenih organov odločanja so neodvisni in pri opravljanju svojih nalog po Zakonu o Banki Slovenije niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve.

Banka Slovenije je od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, del Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Od 1. januarja 2007, ko je Republika Slovenije uvedla evro, pa je Banka Slovenije del Evrosistema, na katerega je bila hkrati prenesena pristojnost za vodenje denarne politike.

Z dnem uvedbe evra kot valute Republike Slovenije se pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo določila Statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB.

Banka Slovenije kot članica Evrosistema skladno s Pogodbo o delovanju Evropske unije in Statutom ESCB in ECB opravlja naslednje naloge:

  • izvaja skupno denarno politiko Evrosistema,
  • upravlja uradne devizne rezerve,
  • skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov in
  • izdaja evrobankovce.

Banka Slovenije opravlja tudi druge zakonsko določene naloge, med drugim:

  • nadzira banke in sodeluje pri ohranjanju finančne stabilnosti;
  • upravlja osrednjo nacionalno zbirko podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov - Centralni kreditni register;
  • skrbi za varnost depozitov in reševanje bank;
  • skrbi za oskrbo območja Republike Slovenije z gotovino;
  • vodi račune ter opravlja plačilni promet za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega prava ter banke;
  • zbira, obdeluje in izkazuje statistične podatke, ki so pomembni za delovanje denarnega in finančnega sistema.

Ključna področja delovanja in naloge Banke Slovenije:

Razporeditev presežka prihodkov nad odhodki Banke Slovenije se izvaja na podlagi 50. in 50a. člena Zakona o Banki Slovenije. 50a. člen določa delitev presežka prihodkov nad odhodki po uvedbi evra kot valute Republike Slovenije, in sicer da se presežek prihodkov nad odhodki po razporeditvi sredstev na račune vrednotenja deli za splošne rezerve in proračun Republike Slovenije. 50. člen določa razmerje delitve: presežek prihodkov nad odhodki se v višini 25 odstotkov nameni v proračun Republike Slovenije, preostanek pa v splošne rezerve Banke Slovenije. Ne glede na to določilo se lahko v primeru, da splošne rezerve Banke Slovenije v predhodnem letu presegajo pet odstotkov bilančne vsote Banke Slovenije, Banka Slovenije in minister, pristojen za finance, dogovorita za namenitev večjega deleža presežka Banke Slovenije za proračun Republike Slovenije. Nasprotno se lahko v primeru, da splošne rezerve Banke Slovenije v predhodnem letu ne dosegajo enega odstotka bilančne vsote Banke Slovenije, dogovorita, da se za proračun Republike Slovenije nameni manjši delež presežka.

Tabela: Vplačila Banke Slovenije v proračun Republike Slovenije (v mio EUR)

Leto

Presežek Banke Slovenije

Zakonska obveza nakazila v proračun RS

Presežek, nakazan v proračun RS

2013 50,4 12,6 46,8
2014 74,8 18,7 60,0
2015 54,0 13,5 40,5
2016 57,3 14,3 43,0
2017 70,7 17,7 17,7
     

            Skupaj: 207,9