Pogosta vprašanja in odgovori o kriptosredstvih

    Splošno o kriptosredstvih

  • Kaj so kriptosredstva?

    Kriptosredstva je mogoče opredeliti kot digitalno predstavitev vrednosti ali pravic, ki se lahko elektronsko prenesejo in shranijo z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije. Kriptosredstva so oblika digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda centralna banka ali drug državni organ (in zato zanj ne jamči). Lahko se elektronsko prenašajo, shranjujejo in izmenjujejo ter niso nujno vezana na običajno oziroma zakonito (fiat) valuto, ampak jih fizične in pravne osebe sprejemajo kot menjalno sredstvo.

    Poleg izraza kriptosredstva se za isti pojav uporabljajo tudi izrazi kriptoimetja, virtualne valute, kriptovalute in digitalne valute. Ne glede na to pa kriptosredstva v skladu z mnenjem Evropske centralne banke niso niti zakonite valute niti ne pomenijo zakonitih plačilnih sredstev, ki jih izdajajo centralne banke in drugi javni organi. Med kriptosredstva uvrščamo tudi bitcoin, katerega značilnosti so predstavljene tudi na spletni strani Evropske centralne banke, in njemu podobne t. i. altcoine (ethereum, tether, dogecoin itd.).

  • Ali so osebe, ki omogočajo nakup, hranjenje in trgovanje s kriptosredstvi, sistemsko regulirane in nadzorovane? Kaj to pomeni za uporabnike?

    Deležniki shem kriptosredstev, ki niso prepoznana kot finančni instrumenti, in ki v Sloveniji omogočajo nakup (npr. menjalne platforme), hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje s kriptosredstvi, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. To pomeni, da teh subjektov noben organ ne licencira in nadzira z vidika ustreznosti njihovega upravljanja s tveganji (še zlasti so pomembna operativna tveganja in kibernetska odpornost), ustrezne strokovnosti zaposlenih za opravljanje zadevnih storitev, ustreznosti poslovanja z uporabniki ipd.

    Posledično se morajo potrošniki zavedati specifičnosti kriptosredstev in povezanih produktov ter pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim preferencam in naložbenim ciljem.

  • Koristne povezve

    Kriptosredstva obravnavajo tudi druge institucije. Nekaj pomembnih povezav:

    Za potrošnike, ki razmišljajo o nakupu kriptosredstev

  • Katera so tveganja, povezana s kriptosredstvi?

    Med ključnimi tveganji, ki jih v povezavi s kriptosredstvi in povezanimi produkti izpostavljajo finančni nadzorniki EU, so zlasti:

    • izgubite lahko ves vloženi denar;
    • cene lahko zrastejo ali padejo (tudi na nič) v zelo hitrem času;
    • postanete lahko žrtev prevar, goljufij, operativnih napak ali kibernetskih napadov;
    • če uporabljate kriptosredstva kot plačilno sredstvo, niste zaščiteni kot v primeru prenosa s plačilnega (transakcijskega) računa;
    • če gre kaj narobe, je malo verjetno, da boste imeli pravico do varstva in odškodnine.

    Zaradi povečanega zanimanja za kriptosredstva Banka Slovenije potrošnike seznanja z opozorili glede kriptosredstev, dodatno pa je na tveganja, povezana s kriptosredstvi, opozoril tudi Odbor za finančno stabilnost (OFS), ki ga vodi Banka Slovenije.

    Redno skupna opozorila glede tveganj za potrošnike, ki so povezana s kriptosredstvi, izdajajo tudi finančni nadzorniki EU, tj. Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA).

  • Na kaj naj bodo še posebej pozorni posamezniki, ki se odločajo o nakupu kriptosredstev in povezanih produktov?

    Pred nakupom kriptosredstev bi si moral posameznik odgovoriti najmanj na naslednja vprašanja:

    • Ali si lahko privoščite, da bi izgubili ves vloženi denar?
    • Ali ste pripravljeni prevzeti velika tveganja, da bi dosegli oglaševani donos?
    • Ali poznate značilnosti kriptosredstev ali povezanih produktov in storitev?
    • Ali so podjetja/stranke, s katerimi poslujete, ugledni?
    • Ali so podjetja/stranke, s katerimi poslujete, pristojni nacionalni organi uvrstili na črno listo (čeprav podjetje/stranka ni uvrščena na črno listo, to ni zagotovilo, da je sodelovanje z njimi varno)?
    • Ali lahko učinkovito zaščitite naprave, ki jih uporabljate za nakup, shranjevanje ali prenos kriptosredstev, vključno z zasebnimi ključi?
    • Kakšna so nadomestila (provizije), ki jih boste plačali za (i) pridobitev kriptosredstev in (ii) prenos/prodajo teh enot?
    • V kateri državi je registrirana oseba, s katero sklepate pogodbo, in kakšna je tamkajšnja zakonodaja (davčna ureditev, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma itd.)?
    • Kaj/kdo in kako vam zagotavlja, da boste lahko pridobljene enote kriptosredstev zamenjali nazaj v fiat valuto (evro, dolar …)? Kako hitro lahko izvedete postopek zamenjave kriptosredstev v fiat valuto?
    • Katera upravičenja pridobite z investiranjem? Ali konkretna shema kriptosredstva sploh dopušča povratno menjavo v fiat valuto?
    • Katera pravna sredstva so vam na voljo v primeru, da boste postali žrtev goljufije ali prevare, in ali vam bo v tem primeru kdo vrnil sredstva?
    • Kakšna je davčna obravnava kriptosredstev in trgovanja z njimi? Kakšne so davčne obveznosti iz tega naslova? Za odgovor na to vprašanje preverite tudi pojasnila FURS.

    Če posameznik ne razpolaga z dovolj informacijami, da bi lahko odgovoril na zgornja vprašanja, predlagamo, da ponovno razmisli o smiselnosti tovrstnega nakupa. Tudi če se za tovrsten nakup odloči dobro obveščen posameznik, je priporočljivo, da sredstva vloži v obsegu, ki zanj ne predstavlja prevelike izpostavljenosti, pri čemer pa se mora zavedati, da jih lahko tudi izgubi.

    Imetnikom kriptosredstev, ki bi jih želeli uporabiti za plačevanje, svetujemo, da predhodno preverijo morebitna nadomestila oziroma provizije, ki bi jih morali plačali v ta namen.

    Za potencialne ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi

  • Ali so kriptosredstva tuje valute?

    Kriptosredstev ni mogoče opredeliti kot tujo valuto oziroma devizo. Zakon o deviznem poslovanju (ZDP-2) kot tujo gotovino opredeli bankovce in kovance v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država. Subjekti, ki opravljajo menjavo kriptosredstev v in iz tradicionalnih oziroma fiat valut, zato ne potrebujejo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje menjalniških poslov po ZDP-2.

  • Ali so kriptosredstva elektronski denar? Se s kriptosredstvi lahko opravljajo plačilne storitve?

    Na splošno zaradi lastne denominacije kriptosredstev ne moremo šteti za digitalni nadomestek bankovcev in kovancev posameznih tradicionalnih oziroma zakonitih ali fiat valut, ampak so to enote določenega kriptosredstva (npr. bitcoin ali ether) ali pa digitalna oblika popolnoma druge vsebine (žeton s pravicami intelektualne lastnine, žeton kot nosilec hibridne posojilne pogodbe, žeton kot dokazilo o donaciji s kombinacijo možnosti uporabe storitev ali povratnega plačila ipd.). Zato tovrstna kriptosredstva ne zadostijo kriterijem definicije elektronskega denarja in jih posledično ne moremo opredeliti kot predmet storitve izdajanja elektronskega denarja v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Ker glede na trenutno identificirane lastnosti kriptosredstev teh ne moremo opredeliti niti kot eno od drugih dveh oblik denarnih sredstev – to sta poleg elektronskega denarja gotovina (bankovci in kovanci) in knjižni denar – te tudi ne morejo biti predmet plačilnih storitev v skladu z ZPlaSSIED.

  • Ali se kriptosredstva lahko zakonito uporabljajo za plačevanje?

    Zakon o uvedbi eura (ZUE) kot zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji določa bankovce in kovance, ki se glasijo na evre (te so prodajna mesta dolžna sprejemati), nadzor nad izvajanjem te določbe ZUE pa opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Citirana določba ZUE prodajnih mest oziroma trgovcev ne omejuje pri odločitvi, da za plačilo sprejemajo tudi druga plačilna sredstva, ki so bodisi regulirana (npr. plačilni instrumenti, elektronski denar, tuje valute) ali neregulirana (npr. naturalna menjava, nove vrste plačilnih sredstev, kot so kriptosredstva). Sprejemanje kriptosredstev kot plačilnega sredstva torej v Sloveniji (in Evropski uniji) ni nezakonito.

  • Ali se moram kot ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi registrirati?

    Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) med zavezance za izvajanje predpisanih ukrepov za preprečevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma uvršča tudi pravne in fizične osebe, ki pri opravljanju poslovnih ali poklicnih dejavnosti opravljajo storitve virtualnih valut (pojem, ki ga ZPPDFT-2 uporablja za kriptosredstva) ali drugih poslov, ki so vključeni v te storitve (npr. menjava med fiat in virtualnimi valutami, hramba ali upravljanje virtualnih valut, storitve v zvezi z izdajo virtualnih valut). Dodatno se morajo ponudniki storitev virtualnih valut, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, skladno z ZPPDFT-2 pred začetkom izvajanja storitev virtualnih valut vpisati v register, ki ga vodi Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.