Omejevanje dinamike zniževanja razmerja med krediti in vlogami (GLTDF)

Z makrobonitetnim instrumentom GLTDF (razmerje med letnimi spremembami stanja bruto posojil nebančnemu sektorju pred upoštevanjem oslabitev in letnimi spremembami stanja vlog nebančnega sektorja; angl. gross loans to deposit flows) se je bankam s pozitivnim letnim prirastom vlog nebančnega sektorja priporočalo, naj imajo nenegativen letni prirast posojil nebančnemu sektorju (pred oslabitvami). Instrument je bil uveden junija 2014 za upočasnitev dinamike zniževanja razmerja med posojili in vlogami (angl. loan-to-deposit ratio; v nadaljnjem besedilu: LTD) v bančnem sistemu. Pred veliko finančno krizo so banke rast svoje aktive namreč v veliki meri financirale z grosističnim financiranjem. Med krizo so imele banke težave z obnovitvijo teh virov, zato so krčile kredite in skupno aktivo.

Po letu 2016 in pred izbruhom epidemije covida-19 se je LTD na sistemski ravni stabiliziral na ravni približno 80 %. Instrument GLTDF je s ciljem nadaljnjega preprečevanja čezmerne uporabe nestabilnega grosističnega financiranja ostal v veljavi. Bankam namreč omejuje možnosti, da bi krčile kredite, dokler se vloge povečujejo, zato je bilo pričakovati, da kreditne rasti ne bodo prekomerno financirale z nestabilnimi grosističnimi viri financiranja, ki jih spremlja tveganje obnovitve ter tako tvegale, da bi bile v prihodnosti morda prisiljene skrčiti kreditiranje in kršiti zahtevo GLTDF.

Instrument je naslavljal zlasti razdolževanje, povezano s težavami bank pri pridobivanju financiranja. Kreditna aktivnost pa lahko upade tudi zaradi zmanjšanega povpraševanja po kreditih zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, kakor se je zgodilo po izbruhu epidemije covida-19. Poleg tega se je zaradi povečanja negotovosti poslabšala kreditna sposobnost gospodinjstev in podjetij, banke pa so zaostrile svoje kreditne pogoje, ker so ocenile, da je tveganje povečano, in znižale sprejemljivo raven tveganja. V razmerah upadajočega povpraševanja po posojilih, je bila učinkovitost instrumenta omejena na sporočilo bankam, naj ne nehajo obnavljati posojil, ki jih podjetja uporabljajo za financiranje svojih tekočih stroškov.

Anketa BLS in anketa o povpraševanju po posojilih sta ob redni letni oceni instrumenta septembra 2021 pokazali na realizirano ali vsaj pričakovano povečanje povpraševanja po posojilih. Ob pretežnem financiranju z vlogami, je tveganje financiranja ocenjeno kot zmerno. Nadalje je ocena pokazala na sedanjo in prihodnjo nepomembnost tveganja razdolževanja zaradi težav bank z obnovitvami financiranja. Pričakujemo lahko, da bodo banke ugodile prošnjam za odobritev posojil, če te izpolnjujejo kreditne standarde, ne glede na priporočilo GLTDF. 

Posredni namen GLTDF je tudi preprečiti visoko kreditno rast, financirano z nestabilnimi viri financiranja. Dokler si popolnoma ne opomoremo od negotovosti, ki jo je povzročila epidemija covida-19, se scenarij izjemne kreditne rasti, financirane iz nestabilnih virov financiranja, verjetno ne bo realiziral, hkrati pa lahko to tveganje naslavlja tudi proticiklični kapitalski blažilnik. Glede na omenjeno smo se oktobra 2021 v Banki Slovenije odločili za prenehanje veljavnosti instrumenta GLTDF.

 

Stari predpisi vezani na instrument GLTDF:

Sklep o makrobonitetnem spremljanju likvidnosti in strukture financiranja (Ur. l. RS, 72/17), velja do 31. 3. 2020

Sklep o makrobonitetnem spremljanju strukture financiranja (Ur. l . RS, 10/20), velja od 1. 4. 2020

Navodilo za izvajanje Sklepa o makrobonitetnem spremljanju področja likvidnosti in strukture financiranja (Velja od 1. 1. 2018)

Navodilo za izvajanje Sklepa o makrobonitetnem spremljanju strukture financiranja (Velja od 1. 4. 2020)