Vse več pozornosti namenjene takojšnjim plačilom

Pojav novih tehnologij, predvsem pametnih mobilnih telefonov, je povzročil spremembo v razmišljanju, navadah in pričakovanjih ljudi tudi na področju plačevanja. Danes tako želijo mnogi uporabniki plačilnih storitev v EU in tudi drugod po svetu svoja plačila izvrševati kjerkoli in kadarkoli ter čim hitreje. Spremembe na trgu plačilnih storitev so zato usmerjene tudi k čim večji hitrosti izvrševanja plačil ter obenem ohranjanju varnosti in stroškovne vzdržnosti plačevanja. Na trgu plačil je tako v zadnjem času vedno več pozornosti posvečene takojšnjim plačilom (angl. Instant Payments).

Takojšnja plačila so elektronska plačila malih vrednosti, ki so na voljo neprestano (24/7/365) in so običajno sinonim "real-time" ali "near real-time" plačilom. Gre za skupno poimenovanje plačil, pri katerih se takoj ali skoraj takoj po odreditvi plačilnega naloga s strani plačnika izvrši tudi odobritev računa prejemnika plačila oziroma je slednjemu dan na razpolago znesek plačila. 

V nekaterih evropskih državah že obstajajo rešitve za takojšnja plačila, ki pa praviloma omogočajo njihovo izvajanje zgolj na nacionalni ravni. Takšen pristop – oblikovanje raznolikih nacionalnih rešitev – lahko privede do številnih, med seboj nepovezljivih rešitev na ravni Evropske unije. Z namenom zagotoviti vseevropsko dosegljivost takojšnjih plačil oziroma uporabnikom omogočiti izvrševanje takojšnjih plačil na vseevropski ravni je cilj relevantnih pristojnih institucij in teles oblikovati vseevropsko rešitev za takojšnja plačila. Za čimprejšnjo dosego tega cilja je tematika takojšnjih plačil v zadnjem času predmet razprave v okviru številnih skupin/odborov, ustanovljenih s strani različnih institucij.

Veliko pozornosti je tematiki posvečeno predvsem s strani Odbora za plačila malih vrednosti v evrih (Odbor), ustanovljenega s strani Evropske centralne banke, in Evropskega sveta za plačila (EPC). Tako Odbor kot EPC zagovarjata stališče, da naj bi razvoj takojšnjih plačil temeljil na že obstoječih harmoniziranih oziroma vseevropskih plačilnih instrumentih. Kot najprimernejša se omenjajo predvsem kreditna plačila SEPA, kar pomeni, da naj bi se v prihodnje oblikovala vseevropska shema za takojšnja plačila, ki bi temeljila na kreditnih plačilih SEPA. Ker je shemo za kreditna plačila oblikoval EPC, ki shemo tudi upravlja, se pričakuje, da bo ta oblikoval tudi shemo za takojšnja plačila, ki pa naj bi bila odprta za vse ponudnike plačilnih storitev v EU.

Konkretnejši nadaljnji koraki na področju takojšnjih plačil so bili opredeljeni na zadnjem sestanku Odbora junija 2015. Na podlagi ocene možnosti oblikovanja vseevropske rešitve za takojšnja plačila, ki jo je pripravil EPC, je bilo na sestanku Odbora dogovorjeno, da:

(i) EPC za naslednji sestanek Odbora, ki bo predvidoma novembra 2015, pripravi predlog sheme za takojšnja plačila, ki bi temeljila na kreditnih plačilih SEPA;

(ii) se v okviru Odbora oblikuje delovna skupina, ki bo po potrebi nudila pomoč EPC pri oblikovanju sheme za takojšnja plačila, in sicer v obdobju junij – november 2015;

(iii) se oblikuje takšna rešitev za takojšnja plačila, ki bo lahko delovala na vseevropski ravni, če bodo rešitve za takojšnja plačila oblikovane na nacionalni ravni, pa morajo biti te med seboj interoperabilne.