Boštjan Jazbec
mandat 17. 7. 2013−30. 4. 2018

Neodvisna, strokovna, mednarodna Banka Slovenije 2013−18

»Če se želiš izogniti kritiki, ne reci nič, ne naredi nič, bodi nič,« so besede, ki jih pripisujejo Aristotelu in s katerimi sem začel nagovor ob 10. obletnici uvedbe evra v Republiki Sloveniji leta 2017, ko je Banko Slovenije obiskal predsednik Evropske centralne banke gospod Mario Draghi. V desetih letih od uvedbe evra v Republiki Sloveniji smo prehodili pot od vzorne članice, ki je med novimi državami Evropske unije prva prevzela evro, do ene od tistih držav, ki jih je finančna kriza leta 2008 najbolj prizadela. Glavni vzrok težav, ki smo jih reševali s sanacijo bank leta 2013 in smo jih delili s preostankom sveta, je bila predvsem hitra in neuravnotežena rast gospodarstva pred krizo, ki je bila dodatno začinjena s slovenskimi posebnostmi lastninskega preoblikovanja. Ključna pa je bila predvsem neodzivnost na posledice finančne krize v času, ko so vsa gospodarstva po svetu, in predvsem v Evropski uniji, z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagala svojim bančnim sistemom. Z odlašanjem s prepotrebnimi dokapitalizacijami bank smo čakali vse do leta 2013, ko smo v zadnjem trenutku končno opravili s sanacijo bank in omogočili gospodarstvu, da se je relativno hitro vrnilo v stanje pred krizo. Makroekonomski rezultati in kazalniki od leta 2013 dalje potrjujejo pravilnost sanacije bank in Slovenijo spet postavljajo na mesto, ki ji v Evropski uniji pripada.

Spremembe v mednarodnem okolju

Usklajenost delovanja Vlade Republike Slovenije z Banko Slovenije in ostalimi institucijami je bila v času finančne krize postavljena na preizkušnjo, ki pa smo jo prestali tudi zaradi dejstva, da je Banka Slovenije delovala neodvisno in strokovno v skladu z mednarodnimi pravili, ki so bila podlaga za ustanovitev Evropske bančne unije. Po letih iskanja odgovorov na mednarodno finančno krizo je Evropska unija morala odgovoriti na kritike velike porabe davkoplačevalskega denarja in nezadostne finančne stabilnosti. Evropska bančna unija je zaživela z vzpostavitvijo enotnega sistema bančnega nadzora leta 2014, ki je predstavljal prvi steber Evropske bančne unije. Drugi steber je bil vzpostavljen leta 2015 z ustanovitvijo enotnega sistema za reševanje bank. Tretji steber, ki ga predstavlja vzpostavitev enotnega sistema zavarovanja bančnih vlog, pa še čaka na svojo uresničitev. Banka Slovenije je s svojimi predlogi, strokovnimi rešitvami in zaposlenimi skupaj s predstavniki Vlade Republike Slovenije sodelovala pri gradnji Evropske bančne unije, kar ne bi bilo mogoče, če Banka Slovenije od ustanovitve dalje ne bi skrbela za visoko raven strokovnosti svojih zaposlenih. Nekaj zaposlenih na Banki Slovenije je dobilo priložnost zaposlitve v Enotnem sistemu nadzora v času ustanovitve leta 2014, kar je pripomoglo k še boljšemu pretoku informacij in še večji vpetosti delovanja Banke Slovenije v okviru sistema Evropskih centralnih bank. In samo s strokovnostjo dela vseh zaposlenih na Banki Slovenji je lahko bilo delovanje centralne banke tudi neodvisno od dnevne politike in v celoti podrejeno ciljem izvajanja denarne politike, nadzora bank in finančne stabilnosti. Kljub izrazitemu mednarodnemu delovanju Banke Slovenije pa je ključna skrb še vedno ostala vezana na delovanje bančno-finančnega sistema v Republiki Sloveniji in vzdrževanje makroekonomskega ravnotežja v gospodarstvu. S sprejetjem Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema konec leta 2013 je bila oblikovana pravna podlaga za izvajanje makrobonitetnega nadzora v Republiki Sloveniji. Leta 2014 je bil ustanovljen Odbor za finančno stabilnost, katerega naloga je bila oblikovanje makrobonitetne politike v sodelovanju Banke Slovenije z Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Agencijo za zavarovalni nadzor ob prisotnosti predstavnikov Ministrstva za finance. Kot guvernerju Banke Slovenije mi je bila zaupana vloga predsednika odbora.

Strategija Banke Slovenije in reorganizacija

Da bi odgovorili na spremembe, ki so prihajale iz mednarodnega okolja, smo na Banki Slovenije v letu 2014 začeli pripravljati novo strategijo za obdobje 2015–2020. V pogovorih z zaposlenimi, obiski drugih centralnih bank in predvsem z željo, da Banka Slovenije postane sodobna, učeča se institucija, ki ustvarja nove kulture vodenja in upravljanja, smo v strategijo zapisali pet temeljih ciljev, ki so določevali in obsegali okrepljen nadzor bančnega in finančnega sistema; poglobljeno poznavanje ključnih makroekonomskih izzivov ter pravočasno sprejemanje ukrepov, opozoril in predlogov; prepoznavnejšo vlogo Banke Slovenije v Evrosistemu in Evropski uniji; uspešno ter učinkovito delovanje in poslovanje, s prožno organizacijo in motiviranimi sodelavci; ter večji ugled in zaupanje javnosti. Teh pet temeljnih ciljev strategije smo nato razdelili na več sto – tudi dnevnih – nalog, dodeljenih zaposlenim, ki so nam omogočale nadzor izpolnjevanja strategije in doseganja njenih ciljev.

Na podlagi sprejete strategije smo banko leta 2014 organizirali v štiri vsebinsko zaokrožene sektorje: sektor Analize, sektor Operacije, sektor Nadzor in Splošni sektor. S sektorsko reorganizacijo smo dosegli poglobljeno sodelovanje sektorjev in drugih organizacijskih enot ob poenostavljeni komunikaciji in delovanju Banke Slovenije kot celote. Dodatno smo vzpostavili posebne organizacijske enote: Službo za reševanje, Centralni kreditni register in Službo za skladnost poslovanja. Z novo organizacijsko shemo smo prilagodili tudi sistem načrtovanja poslovanja s poudarkom na jasno določenih ciljih, rezultatih in odgovornosti. Zaradi optimizacije poslovanja in z vidika zmanjšanja tveganj smo na novo vzpostavili lasten dokumentacijski sistem.

Ob tem smo na veliko zadovoljstvo vseh zaposlenih prenovili kuhinjo in jedilnico ter na novo uredili avlo, ki je postala prostor za druženje, sestanke in dogodke, ki smo jih v velikem številu začeli organizirati na Banki Slovenije. V tem času smo odkupili in začeli s prenovo prostorov bivše Name in z vračanjem prostorov Male galerije pod okrilje Banke Slovenije. Z rektoratom Univerze v Ljubljani smo se dogovorili, da bo Mala galerija postala prostor za uveljavljanje mladih snovalcev na področju likovne umetnosti, kiparstva, fotografije, oblikovanja, tekstila, arhitekture in krajinske arhitekture. Posebno zadovoljstvo mi je, da so pri obnovi obstoječih objektov za potrebe Banke Slovenije vsebinsko sodelovali študenti Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani s svojimi mentorji.

S prenovo intranetnih strani smo dosegli boljšo notranjo komunikacijo ter povezanost med zaposlenimi, kar je prispevalo k bolj učinkovitemu delovanju tudi na strokovnih področjih. Z uvedbo strokovnih praks za študente vseh slovenskih univerz ob poglobljenem sodelovanju z univerzama Johns Hopkins in Harvard iz ZDA smo dosegli pretok znanja, ki nam je omogočil vpoglede v sodobne metode poučevanja snovi s področja finančne matematike, makroekonomije in informacijskih ved. Z uvedbo plačno zanimivih delovnih mest za zaposlene s končanimi doktorati smo pridobili nekaj novih sodelavcev, ki so prihajali na Banko Slovenije z različnih koncev sveta. V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani in univerzo Stanford smo izvedli več delavnic s področja »design thinking«, ki so nam pomagale pri vpeljevanju inovativnih in kreativnih pristopov v naše vsakdanje delo ter prispevale k boljši organizaciji sestankov, pisanju poročil in bolj intenzivni komunikaciji med zaposlenimi. Vse navedeno je bilo predstavljeno v Letnih poročilih Banke Slovenije, ki smo jih v celoti prenovili in vsebinsko obogatili.

Prepoznavnost Banke Slovenije v mednarodnem okolju

Vse omenjene aktivnosti na področju organizacije, vodenja in upravljanja, ki smo jih uvedli na Banki Slovenije od leta 2014 dalje, so pripomogle k večji prepoznavnosti Banke Slovenije tudi na mednarodni ravni, saj sem bil kot guverner Banke Slovenije leta 2016 imenovan v osemčlansko skupino za upravljanje bank, ki deluje v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Skupina je bila ustanovljena kot odgovor na vprašanja v povezavi z upravljanjem centralnih bank kot javnih ustanov. Osredotoča se na institucionalni in organizacijski ustroj, v okviru katerega centralne banke izvajajo svoje denarne in finančne politike. V času mojega članstva v skupini so bili med drugim člani tudi guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen, kitajski guverner Zhou Xiaochuan in zdajšnji predsednik Banke za mednarodne poravnave Agustin Carstens.

Na Banki Slovenije smo v skladu s strateškima ciljema povečanja ugleda in zaupanja javnosti ter prepoznavnejše vloge Banke Slovenije v Evrosistemu in EU organizirali številne domače in mednarodne dogodke, konference, seminarje in delavnice. Izdali smo tudi nekaj zbornikov s prispevki z dogodkov, ki so vzbudili mnogo pozornosti v strokovni javnosti.

Skupaj z Mednarodnim denarnim skladom smo v letih 2016 in 2018 organizirali dve odmevni mednarodni konferenci v Portorožu, na kateri nam je uspelo privabiti vrsto predstavnikov centralnih bank, mednarodnih finančnih institucij in priznanih akademikov. Leta 2016 smo tako v Portorožu gostili skoraj tretjino guvernerjev Sveta Evropske centralne banke, kar je poseben dosežek.

Vsa leta smo odlično sodelovali s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj, Svetovno banko in že omenjenim Mednarodnim denarnim skladom.

Leta 2015 smo skupaj s Centrom za ekonomsko politiko in raziskave (CEPR) iz Londona ustanovili Mrežo evropskih centralnih bank (ECBN) za spodbujanje sodelovanja med raziskovalci sodelujočih centralnih bank, akademskim svetom in oblikovalci politik o temah, ki so v določenem letu pomembne za centralne banke v svetu. V organizaciji Banke Slovenije so potekale tri raziskovalne konference ECBN v Ljubljani, na katerih so svoje analize v zvezi s predlaganimi temami predstavili raziskovalci iz več kot 20 evropskih centralnih bank. Po vsaki raziskovalni konferenci je bila izdana publikacija v okviru CEPR iz Londona, ki je predstavljala podlago za vrsto razprav na drugih forumih v okviru delovanja sistema evropskih centralnih bank.

Leta 2017 smo na Banki Slovenije začeli izvajati izobraževalne dneve. Namenjeni so bili finančnemu opismenjevanju širše javnosti, posebej pa smo se osredotočili na skupine osnovnošolske in srednješolske mladine ter upokojencev. Izobraževalni dnevi so bili ne samo priložnost za obiskovalce Banke Slovenije, da so spoznali delovanje centralne banke, pač pa tudi priložnost za zaposlene, da so svoje znanje delili zunaj strogo strokovnih srečanj in sestankov. Vsako leto je bilo posebej zanimivo tekmovanje srednješolcev v okviru evropskega tekmovanja Generacija Evro, kjer so skupine srednješolcev preskušale svoje znanje o poznavanju ekonomije in delovanja denarne politike evrskega območja. Vsakoletni zmagovalci so se potem udeležili podelitve nagrad na Evropski centralni banki v Frankfurtu.

Banka Slovenije in njeni zaposleni

Za eno od publikacij Mednarodnega denarnega sklada sem leta 2017 izjavil, da institucije predstavljajo zaposleni, ki v njih delajo in jih upravljajo. Na Banki Slovenije smo poleg poglabljanja strokovnih, izobraževalnih in raziskovalnih področij skrbeli za dobrobit zaposlenih tudi z vrsto drugih dejavnosti, od športnih iger do fotografskega krožka in pevskega zbora. Zaposleni na Banki Slovenije so z mednarodnih tekmovanj centralnih bank redno prinašali medalje za najvišja mesta, medtem ko so fotografski izdelki krasili voščilnice in koledarje Banke Slovenije, po čemer smo se precej razlikovali od drugih centralnih bank v mednarodnem merilu.