Makrobonitetno priporočilo za področje kreditiranja prebivalstva

Svet Banke Slovenije je na podlagi Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13) na 610. seji Sveta Banke Slovenije dne 22. 10. 2018 potrdil:

Makroboniteno priporočilo zasleduje vmesni cilj makrobonitetne politike preprečitve čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda1. Namenjeno je preprečevanju rahljanja kreditnih standardov in je previdnostne narave. Razširitev obstoječega Makrobonitetnega priporočila za področje stanovanjskih posojil2,3 ne spreminja obstoječih priporočil za stanovanjska posojila. Razširja pa priporočilo glede DSTI na potrošniška posojila, za katera se dodatno priporoča tudi omejitev ročnosti.4

 

Priporočene najvišje vrednosti razmerij LTV in DSTI ter omejitev ročnosti

Makrobonitetno priporočilo vsebuje priporočeno najvišjo vrednost razmerja med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano (LTV), najvišjo priporočeno vrednost razmerja med letnimi stroški servisiranja dolga in letnim dohodkom kreditojemalca ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI) in najvišjo priporočeno ročnostjo za potrošniška posojila.

Priporočena najvišja vrednost LTV znaša 80 %.

Priporočena najvišja vrednost DSTI znaša:

  • pri kreditojemalcih z dohodki manj ali enako 1.700 EUR mesečno: 50 % in
  • pri kreditojemalcih z dohodki več kot 1.700 EUR mesečno: 50 % za del dohodka do vključno 1.700 EUR in 67 % za del dohodka nad 1.700 EUR.

Priporočena najvišja ročnost potrošniških posojil znaša 120 mesecev.

Banka Slovenije ocenjuje, da so tveganja na trgu potrošniških posojil zmerna in obvladljiva. K temu pripomore tudi ugodna gospodarska klima, ki se odraža v nizkih stopnjah neplačil. A dolge ročnosti posojil pomenijo, da bodo ta ostala v bančnih bilancah tudi ob obratu gospodarskega cikla. V primeru materializacije makroekonomskih tveganj lahko zelo hitro pride do zvišanja stopenj neplačil.

Banka Slovenije ocenjuje, da so tudi tveganja na trgu stanovanjskih posojil zmerna in obvladljiva. Lahko pa se hitro povečajo. Kazalnika LTV in DSTI za nova stanovanjska posojila v povprečju ostajata stabilna in skladna z obstoječim Makrobonitetnim priporočilom. Stabilna in zmerna ostaja tudi rast stanovanjskih posojil, ki se je ob koncu lanskega leta in na začetku leta 2018 nekoliko znižala. Ob nadaljnji visoki rasti cen nepremičnin pa se lahko ciklična tveganja iz nepremičninskega trga prenesejo na bančni sistem, zlasti v primeru morebitnega nižanja kreditnih standardov.

Dejavniki na strani ponudbe (nizke obrestne mere, visoka kapitalska ustreznost bank itd.) in povpraševanja (npr. nizka zadolženost gospodinjstev, dobra gospodarska klima itd.) so še vedno ugodni, zato tudi v prihodnje pričakujemo relativno visoke rasti kreditiranja prebivalstva.

Ukrepi ščitijo banke in hkrati spodbujajo preudarnost potrošnikov pri zadolževanju.

V primeru večjih odstopanj od priporočenih vrednosti ali povišanju sistemskih tveganj, lahko Banka Slovenije spremeni parametre priporočila oz. uvede zavezujoč ukrep.

Banke morajo še vedno same oceniti kreditno spodobnost kreditojemalca in so odgovorne za prevzemanje tveganj, ki izhajajo iz novoodobrenih posojil.

Z objavo tega priporočila preneha veljava veljatia Makrobonitetnega Makrobonitetno priporočilao za področje stanovanjskih posojil iz dne, 19.6.2018. Prej veljavna priporočila so na voljo na tej povezavi.

Stran je bila zadnjič osvežena: 26.10.2018.

 

1 Cilji in primeroma našteti instrumenti so bili opredeljeni v Smernicah makrobonitetne politike Banke Slovenije, ki jih je Svet Banke Slovenije potrdil na seji dne 6. 1. 2015 in posodobil dne 10.1.2017.
2 Tega je Svet Banke Slovenije sprejel na 561. seji dne 30. 8. 2016 in spremenil na 603. seji dne 19. 6. 2018.
3 Obstoječe Makrobonitetno priporočilo se z razširitvijo preimenuje v Makrobonitetno priporočilo za področje kreditiranja prebivalstva.
4 Potrošniški kredit je vsak kredit posamezniku, ki ni stanovanjski.