Makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov (v veljavi od 1. 7. 2022)

Svet Banke Slovenije je na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru (Uradni list RS, št. 100/13) sprejel Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22).

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (v nadaljevanju Sklep) prilagaja in nadgrajuje makrobonitetne omejitve, ki jih je uvedel že Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19 in 75/20). Ukrep se uporablja za banke, hranilnice, podružnice bank članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju banke). Cilj ukrepa je blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda.

Glavne spremembe

Glavne spremembe, ki jih prinaša nov Sklep so:

  • Spremembe v zvezi z dovoljenimi DSTI izjemami. Do sedaj je veljalo, da mora tudi v primeru dovoljenih izjem potrošniku po plačilu stroška servisiranja dolga ostati vsaj 76 % bruto minimalne plače in znesek za (morebitne) vzdrževane družinske člane. Po novem se ta omejitev koriščenja izjem odpravlja, še vedno pa ostaja pogoj, da DSTI ne sme preseči 67 %. Dodatna tveganja, ki bodo nastala zaradi te prilagoditve pogojev za odobravanje dovoljenih izjem, naslavljamo z uveljavitvijo dveh sektorskih blažilnikov sistemskih tveganj (glej objavo).
  • Diferencirano priporočilo glede LTV. Zaradi povečanih tveganj na nepremičninskem trgu, ki so posledica visoke rasti cen stanovanjskih nepremičnin, ki so že precenjene, se spreminja tudi priporočilo glede razmerja med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje (LTV). Priporočena vrednost LTV se znižuje z 80 % na 70 %, razen za kupce, ki kupujejo primarno nepremičnino.
  • Izvezem premostitvenih kreditov zavarovanih s finančnimi instrumenti od ukrepa omejevanja DSTI. Za te posle sedaj velja omejitev ročnosti na tri leta ter omejitev razmerja med vrednostjo kredita in zavarovanja s finančnimi instrumenti (LTC), ki ob odobritvi ne sme presegati 70 %.
  • Izvzem stanovanjskih posojil z državnim poroštvom iz omejitev Sklepa. Omejitve Sklepa se ne bodo uporabljale za kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, zavarovane z jamstvom Republike Slovenije, ki se za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje obravnavajo kot neposredne izpostavljenosti do Republike Slovenije v skladu s četrtim odstavkom 114. člena Uredbe 575/2013/EU. V praksi to pomeni, da so posojila odobrena po Zakonu o stanovanjski jamstveni shemi za mlade (Uradni list RS, št. 54/22) izvzeta iz makrobonitetnih omejitev.
  • Alternativni način izračuna kreditne sposobnosti za s.p.-je z normiranimi odhodki. Za osebe, ki delujejo kot samostojni podjetniki z normiranimi odhodki ter za kredit zaprošajo kot potrošniki, se uvaja alternativni način izračuna kreditne sposobnosti. Po do zdaj veljavnih pravilih, ki sledijo davčni zakonodaji, se je v dohodek lahko upoštevalo do 20 % prihodkov iz dejavnosti, zmanjšanih za davke in prispevke. Po novem lahko banka dohodek oceni na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov iz računovodskih izkazov (v kolikor so ti na voljo), zmanjšanih za davke in prispevke.
  • Spremenjen način izračuna kvote za dovoljene izjeme. Ta se bo izračunavala glede na posle, ki so skladni z zavezujočimi makrobonitetnimi omejitvami in so bili odobreni v prejšnjem (ne več v tekočem) četrtletju. S to spremembo se bo poenostavila uporaba izjem, saj bodo banke že ob začetku kvartala vedele, kolikšen je znesek dovoljenih izjem, ki jih lahko odobrijo v kvartalu.

Veljavni makrobonitetni instrumenti

Sklep določa tri zavezujoče makrobonitetne instrumente:

(a) omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI),

(b) omejitev ročnosti,

(c) omejitev razmerja med zneskom premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi instrumenti, in vrednostjo finančnih instrumentov (LTC),

in en nezavezujoč ukrep:

(d) priporočilo glede najvišjega razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe (LTV).

Z makrobonitetnimi instrumenti implementiramo minimalne kreditne standarde za stanovanjska in potrošniška posojila, banke pa so še vedno odgovorne, da same ocenijo kreditno spodobnost kreditojemalca in so odgovorne za prevzemanje tveganj, ki izhajajo iz novoodobrenih posojil.

Omejitev razmerja DSTI

Omejitev razmerja DSTI velja za vsa posojila prebivalstvu (potrošniška in stanovanjska). Razmerje DSTI se izračuna kot:

V letni strošek servisiranja celotnega dolga se vključujejo stroški servisiranja kredita, ki je predmet nove kreditne pogodbe, ter zneski vseh ostalih neporavnanih kreditnih pogodb, tudi leasinških, z izjemo dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti. V dolg se prav tako ne vključuje kreditov, ki bodo z novo kreditno pogodbo poplačani. V letni neto dohodek potrošnika so vključeni prejemki iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini, ki niso izvzeti iz izvršbe, z izjemo enkratnih in občasnih prejemkov (npr. jubilejne oziroma izredne nagrade). Ne glede na napisano se v dohodek lahko upošteva vračilo dohodnine.

Instrument omejitve razmerja DSTI določa najvišje še dovoljeno razmerje DSTI. To je odvisno od dohodka in sestave gospodinjstva potrošnika. Ob sklenitvi nove kreditne pogodbe razmerje DSTI (izraženo na mesečni ravni) ne sme preseči:

a) 50 % za mesečni neto dohodek, ki je nižji od ali enak 2-kratniku minimalne bruto plače (v 2022 2.148,86 EUR), in

b) 67 % za del mesečnega neto dohodka, ki presega 2-kratnik minimalne bruto plače.

c) Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače (v 2022 816,57 EUR). Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Banka lahko vsako četrtletje odobri do 10 % potrošniških in 10 % stanovanjskih kreditov z razmerjem DSTI, ki presega predpisano najvišje razmerje DSTI.* To razmerje ne sme preseči 67 %, hkrati pa morajo biti ti posli skladni z omejitvijo ročnosti. Če kreditno pogodbo sklene več kreditojemalcev, se DSTI izračuna za vsakega ločeno.

Omejitev ročnosti

Sklep določa tudi najdaljšo ročnost potrošniških kreditov, ki niso zavarovani s stanovanjsko nepremičnino. Ta ne sme presegati 84 mesecev (7 let).

Banka lahko vsako četrtletje odobri do 15 % potrošniških kreditov z ročnostjo nad 7 let.* Ročnost teh kreditov ne sme preseči 120 mesecev (10 let), hkrati pa morajo biti skladni z omejitvijo razmerja DSTI.

Za premostitvene kredite, ki so zavarovani s finančnimi instrumenti, ročnost ne sme preseči 36 mesecev (3 let).

Omejitev LTC

Sklep določa najvišjo višino razmerja LTC za premostitvene kredite, ki so zavarovani s finančnimi instrumenti. Razmerje LTC se izračuna kot:

 

Ob sklenitvi premostitvenega kredita, zavarovanega s finančnimi, vrednost LTC ne sme preseči 70 %. Za premostitvene kredite, ki so zavarovani s finančnimi instrumenti, obstajajo še nekatere druge omejitve glede finančnih instrumentov, ki so lahko dani v zavarovanje.

Priporočilo glede LTV

Priporočilo glede razmerja LTV velja za vsa posojila, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino (potrošniška in stanovanjska). Razmerje LTV se izračuna kot:

Priporoča se, da ob sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino, vrednost LTV ne preseže 70 %, razen v primeru ko potrošnik nakupuje, gradi ali obnavlja primarno nepremičnino. Primarna nepremičnina je nepremičnina, ki je predmet nakupa, gradnje ali obnove, je dana v zavarovanje in kjer bo imel potrošnik stalno prebivališče.

Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, veljavne do 30. 6. 2022

S 30. 6. 2022 bo prenehal veljati Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva (Uradni list RS, št. 64/19 in 75/20) z izjemo 9a. člena (upoštevanje dohodkov v času epidemije COVID-19), ki bo v veljavi do 1. 9. 2022. Makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, veljavne do 30. 6. 2022, so na voljo na tej povezavi.

Pogosta vprašanja in odgovori s področja makrobonitetnih omejitev, so na voljo na tej povezavi.

Stran je bila zadnjič osvežena: 15. 6. 2022.

Opombe:

*Osnova za izračun kvote za dovoljene izjeme so nova posojila, odobrena v preteklem kvartalu, ki so bila skladna z zavezujočimi omejitvami. Kvota se izračunava ločeno za potrošniška in stanovanjska posojila.