Nagovor guvernerja

Leto 2025 je bilo še eno v nizu let, ko smo se soočali s številnimi tveganji iz mednarodnega okolja. Leto je zaznamovalo povečanje trgovinske negotovosti, predvsem zaradi uvedbe recipročnih carin za uvoz blaga v ZDA. Kljub temu je svetovna gospodarska rast ostala robustna, čeprav so bila gibanja med večjimi gospodarstvi raznolika. V ZDA se je gospodarska rast nekoliko upočasnila, v evrskem območju pa se je, ob manj restriktivni denarni politiki in ugodnejših pogojih financiranja, v primerjavi z letom 2024 nekoliko povečala. Rast sta poganjali predvsem zasebna in državna potrošnja, medtem ko sta bila prispevek investicij in neto izvoza skromnejša oziroma negativna. Cenovna gibanja so se na ravni evrskega območja lani umirila, inflacija pa je v letu 2025 znašala 2,1 %, kar je nekoliko manj kot leto prej in rahlo nad ciljem denarne politike ECB.

V Sloveniji se je gospodarska rast v letu 2025 dodatno upočasnila glede na predhodno leto in je z 1,1-odstotno rastjo dosegla najnižjo raven po pandemičnem letu 2020. Končna potrošnja je zaradi manj ugodnih gospodarskih razmer in mednarodne negotovosti rasla počasneje, šibkejše je bilo tudi povpraševanje po blagu. Zaposlenost v zasebnem sektorju se je nekoliko zmanjšala, a je stopnja brezposelnosti ostala pod dolgoročnim povprečjem. Manj ugodne razmere in nižji izvoz so še naprej zavirali investicije v opremo in stroje ter oteževali razmere v predelovalnih dejavnostih, kar se je odrazilo v upadu dodane vrednosti. Država je z okrepljenim investicijskim ciklom, predvsem v gradbeništvu, prispevala k ohranjanju pozitivne gospodarske aktivnosti. Skupna inflacija, merjena s HICP, se je v Sloveniji v letu 2025 zvišala na 2,5 %, predvsem zaradi višjih cen hrane v prvi polovici leta, medtem ko se je v drugi polovici inflacija začela umirjati.

Kljub zahtevnim domačim in mednarodnim razmeram je bančni sistem v Sloveniji ostal stabilen, likviden in dobro kapitaliziran ter je še naprej podpiral gospodarstvo in prebivalstvo. Tveganja za finančno stabilnost so ostala obvladljiva, a zahtevajo stalno pozornost, zlasti v razmerah morebitnega dodatnega poslabšanja makroekonomskih razmer in geopolitičnih dejavnikov.

V okviru mikrobonitetnega nadzora smo se osredotočili na obvladovanje kreditnega tveganja, notranjega upravljanja, tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, ter IT in kibernetsko odpornostjo bank. Makrobonitetna politika je ostala preventivno naravnana in usmerjena v ohranjanje odpornosti finančnega sistema. V skladu z Zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank smo tudi v letu 2025 posodabljali načrte reševanja in izvajali naloge organa za reševanje bank.

Poleg tega v Banki Slovenije izvajamo številne druge naloge, ki so del našega mandata in zagotavljajo nemoteno delovanje gospodarstva in finančnega sistema. Skrbimo za izdajo gotovine, upravljamo plačilne sisteme, uradne devizne rezerve in drugo premoženje Banke Slovenije. Delujemo kot plačilni in fiskalni agent države, vodimo račune za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega prava ter upravljamo centralni kreditni register. Sodelujemo tudi z mednarodnimi denarnimi institucijami.

Aktivno sodelujemo v projektu digitalnega evra v okviru Evrosistema. Pripravljalna faza se je zaključila konec leta 2025, zdaj pa poteka faza tehnične pripravljenosti, ki vključuje tudi izvedbo pilota digitalnega evra. Ob tem se zavedamo, da digitalizacija zahteva dodatne napore, a še naprej stremimo k enakovrednemu dostopu do vseh zanesljivih in splošno dostopnih oblik plačilnih sredstev, tudi gotovine. V sodelovanju z Ministrstvom za finance sistematično prav tako naslavljamo vprašanja dostopa do osnovnih bančnih storitev.

V tem kontekstu vidimo vlogo Banke Slovenije kot ključno pri nadaljnjem razvoju finančnega okolja v Sloveniji. To vključuje tudi oblikovanje ustreznejše strukture depozitov, spodbujanje uravnotežene dinamike obrestnih mer ter krepitev slovenskega kapitalskega trga. Naš cilj je vzpostaviti stabilen, pregleden in učinkovit finančni sistem, ki bo dolgoročno deloval v korist državljanov ter podpiral trajnostni gospodarski razvoj.

Od leta 2017 je naš strateški cilj tudi finančno izobraževanje. Prepričani smo, da z ozaveščanjem javnosti o finančnih in centralnobančnih temah prispevamo k večji finančni pismenosti in odgovornosti posameznikov. V zadnjih letih smo okrepili izobraževalne programe in sodelovanje z drugimi institucijami. S spodbujanjem slovenske kulture in družbeno odgovorne naložbene politike smo z nakupom nove violine mladim glasbenikom omogočili dostop do kakovostnih instrumentov in s tem podprli njihov razvoj.

Ocenjujem, sam in skupaj s člani Sveta Banke Slovenije, da smo tudi v preteklem letu uspešno izpolnili svoj zakonsko določen mandat. Ob številnih izzivih, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se gospodarske, tehnološke in družbene razmere, ostaja naša ključna usmeritev zagotavljanje stabilnega in zaupanja vrednega finančnega okolja, s poudarkom na stabilnosti cen, nadzoru finančnega sistema in nemotenem delovanju plačilnih sistemov. Letno poročilo tako ni le pregled preteklega dela, temveč tudi izhodišče za razumevanje prihodnjih izzivov in usmeritev.

Za dosledno izpolnjevanje svojega mandata si bomo prizadevali tudi v prihodnje.

Primož Dolenc, guverner in predsednik Sveta Banke Slovenije

1Gospodarska gibanja

1.1Mednarodne razmere

Svetovna gospodarska rast je leta 2025 kljub visoki negotovosti ostala robustna, vendar med večjimi gospodarstvi raznolika. Leto je zaznamovalo uvajanje t. i. recipročnih carin za uvoz blaga v ZDA, kar je povzročilo izrazito povečanje efektivne carinske stopnje ZDA in poglobilo trgovinsko negotovost. Kljub temu je svetovno gospodarstvo ponovno zraslo za 3,4 %, kar je precej več od prvotnih pričakovanj. V ZDA se je rast BDP upočasnila na 2,1 %, po 2,8-odstotni rasti leto prej. Aktivnost so podpirali predvsem robustna zasebna potrošnja in investicije v tehnologije umetne inteligence. V evrskem območju se je gospodarska rast povečala na 1,4 %, potem ko je bila v letu 2024 0,9-odstotna. Okrevanje so podpirali manj restriktivna denarna politika in z njo povezani ugodnejši finančni pogoji, medtem ko so povečana negotovost v mednarodni trgovini in geopolitična tveganja delovali zaviralno. K rasti sta največ prispevali zasebna in državna potrošnja, prispevek investicij je ostal razmeroma skromen, neto izvoza pa negativen. Po proizvodni strani so aktivnost pretežno poganjale storitvene dejavnosti, pozitiven je bil tudi prispevek predelovalnih dejavnosti. Podobno rast BDP sta dosegli tudi Združeno kraljestvo (1,3 %) in Japonska (1,2 %). Na Kitajskem je rast letos ponovno znašala 5 %, predvsem zaradi krepitve izvozne dejavnosti, medtem ko je domača potrošnja ostala šibka, kar je povezano z dolgotrajnimi težavami v nepremičninskem sektorju.

Svetovna inflacija se je lani umirjala, inflacija evrskega območja se je ustalila rahlo nad ciljem denarne politike. Svetovna inflacija brez evrskega območja je znašala 3,1 %, potem ko je bila leto prej 4,0-odstotna. V evrskem območju je bila inflacija v letu 2025 2,1-odstotna, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot leta 2024. Umirjanje inflacije je vse leto podpiralo zmanjševanje cenovnih pritiskov na veleprodajnih trgih energentov, proti koncu leta pa tudi upadanje cen prehrambnih surovin. Posledično so bile cene energentov v evrskem območju nižje drugo leto zapored, rast cen hrane pa se je umirila. Storitvena inflacija se je ob postopnem popuščanju domačih cenovnih dejavnikov, povezanih s trgom dela, nekoliko upočasnila, a ostala na povišanih ravneh. Zaradi apreciacije evra in uvoza cenejših proizvodov iz Kitajske, ki sta prispevala k šibkejši rasti uvoznih cen, se je umirila tudi rast cen drugega blaga. Osnovna inflacija je bila posledično pri 2,4 % za 0,4 odstotne točke nižja kot leta 2024. Na cenovna gibanja v evrskem območju so vplivala tudi nadaljnja štiri znižanja ključnih obrestnih mer ECB. Navkljub umiritvi skupne inflacije v 2025, pa je zaradi povečanih geopolitičnih negotovosti, ki je povzročila porast cen energentov, v začetku leta 2026 skupna inflacija ponovno nekoliko porasla.

Svetovna rast BDP je ostala lani s 3,2 % robustna, a precej raznolika med gospodarstvi.

1.2Slovensko gospodarstvo

Gospodarska rast v Sloveniji se je leta 2025 dodatno upočasnila in dosegla 1,1 %, kar je najmanj po letu 2020. Razlog za znižanje je v počasnejši rasti končne potrošnje, šibkejše v primerjavi z letom prej pa je bilo tudi tuje povpraševanje po blagu. Rast državne potrošnje se je umirila predvsem iz tehničnih razlogov, povezanih z izpadom enkratnega učinka prenosa dodatnega zdravstvenega zavarovanja v javni sistem leto prej, zaključevala pa se je tudi sanacija posledic poplav iz leta 2023. Upočasnitev rasti zasebne potrošnje je bila posledica manj ugodnih gospodarskih razmer: zaposlenost v zasebnem sektorju se je zmanjšala, realna rast mase plač upočasnila, v mednarodnem okolju pa je vztrajala visoka negotovost. Ta je ob manjšem obsegu izvoza še naprej zavirala investicije v opremo in stroje ter oteževala razmere v predelovalnih dejavnostih, kjer je dodana vrednost ob zmanjšani proizvodni in stroškovni konkurenčnosti padla za 1,3 %. Za ohranitev pozitivnih gospodarskih gibanj je bila tako pomembna vloga države, ki je okrepila investicijski cikel, povezan s koriščenjem evropskih sredstev in volitvami. S tem je močno spodbudila gradbeništvo, ki je lani povečalo dodano vrednost za 7,3 %. Hkrati je z dohodkovno politiko prispevala k rasti zasebne potrošnje. Razmere na domačem trgu so tako ostale solidne, zaradi česar je bil uvoz spet močnejši od izvoza. Ob taki strukturi povpraševanja je bil prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP drugo leto zapored negativen (slika 2).

H gospodarski rasti v 2025 je opazno prispeval okrepljen investicijski cikel države, povezan s koriščenjem evropskih sredstev in volitvami.

Zaposlenost je v 2025 upadla (–0,4 %) prvič po pandemičnem letu 2020. Raven zaposlenosti je bila pri 1.099 tisoč osebah za 4,9 tisoč oseb nižja kot leto prej (slika 3). Medletna rast zaposlenosti v dejavnostih javnega sektorja je ostala skozi vse leto pozitivna in bila v povprečju leta 1,9-odstotna.[1] Nasprotno je bil padec zaposlenosti v dejavnostih zasebnega sektorja 1,0-odstoten, največji v predelovalnih dejavnostih. Umirjanje povpraševanja po delavcih potrjujejo tudi anketni podatki o pričakovanem zaposlovanju in prostih delovnih mestih. Kljub temu strukturna neskladja na trgu dela vztrajajo ter se zrcalijo v pomanjkanju usposobljenih delavcev, ki ostaja nad dolgoletnim povprečjem, in v še naprej nizki stopnji anketne brezposelnosti. Ta je bila v povprečju leta 3,9-odstotna, kar je 0,2 odstotne točke več kot leta 2024, vendar pod dolgoletnim in evrskim povprečjem (od tega je bila nižja za 2,5 odstotne točke). Podjetja so pomanjkanje domače delovne sile še naprej blažila z zaposlovanjem tujih državljanov, katerih delež se je med delovno aktivnimi povečal na 16,0 %.

Zaposlenost je lani upadla, padec je blažilo zaposlovanje v dejavnostih javnega sektorja.

Nominalna rast plač se je lani pospešila in bila v povprečju leta 7,9-odstotna, kar je 1,7 odstotne točke več kot leta 2024 (slika 4).[2] Zaradi prenove plačnega sistema je bila rast plač v dejavnostih javnega sektorja (12,9 %) dvakrat višja od rasti dejavnosti zasebnega sektorja (6,4 %). Na skupno rast plač sta med drugim vplivala dvig minimalne plače, ki se je januarja povišala za 1,9 %, in uvedba obveznega zimskega regresa za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače. Za dobro odstotno točko se je okrepila tudi realna rast plač (5,3 %) in ostala bistveno višja od rasti produktivnosti dela (1,5 %).[3]

Nominalna rast plač se je lani okrepila in bila izrazito višja v dejavnostih javnega sektorja.

Skupna inflacija v Sloveniji se je lani povišala predvsem zaradi podražitev hrane. Letna rast cen življenjskih potrebščin, merjena s HICP, se je leta 2025 povišala na 2,5 %, potem ko je bila v predhodnem letu 2,0-odstotna (slika 5). Povišanje je izhajalo predvsem iz večjega prispevka cen hrane, zlasti v prvem polletju, kot posledica gibanj na svetovnih prehranskih trgih v letu 2024. Skladno z njihovo umiritvijo v začetku leta 2025 se je raven cen hrane za potrošnike v drugi polovici leta stabilizirala, vendar je bila v povprečju leta za 4,9 % višja kot leto prej. Približno desetino te rasti pripisujemo višji stopnji DDV na sladke pijače od začetka leta. Nasprotno je bila rast cen energentov lani znova medletno nižja, kar je odražalo stabilne razmere na svetovnih energetskih trgih (slika 6).

Osnovna inflacija se je v 2025 upočasnila, predvsem zaradi nižje rasti cen storitev. Inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je lani umirila na 2,4 %, potem ko je bila leto prej 2,8-odstotna. Rast cen storitev se je v primerjavi s predhodnim letom znižala za eno odstotno točko, vseeno pa pri 3,8 % ostala povišana in precej nad predpandemičnimi vrednosti,[4] zlasti zaradi visoke rasti stroškov dela. Rast cen drugega blaga je medtem ostala nizka, in sicer 0,6-odstotna. S tem je odražala predvsem otežene razmere v izvoznem delu gospodarstva, ki se je soočalo z nizkim zunanjim povpraševanjem, še posebej v predelovalnih dejavnostih, in s poslabšanjem konkurenčnosti.

Inflacija se je v 2025 okrepila predvsem zaradi višjih cen hrane.

Lani so se vsi ključni kazalniki zunanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva poslabšali. Cenovna konkurenčnost se je sicer lani poslabšala v večini držav evrskega območja, pri čemer so bila gibanja v več kot dveh tretjinah članic manj ugodna kot v Sloveniji (1,1 %; slika 7). Med srednje- in vzhodnoevropskimi članicami evrskega območja (CEE) je bilo poslabšanje v Sloveniji najmanj izrazito, najbolj pa v Estoniji.[5] Tudi proizvodna konkurenčnost se je lani v večini držav evrskega območja poslabšala, pri čemer je bil upad v Sloveniji (1,7 %) nadpovprečen in je med državami CEE zaostajal le za Estonijo. Najizraziteje pa se je lani poslabšala stroškovna konkurenčnost Slovenije (3,6 %). Med državami evrskega območja so bila gibanja manj ugodna le na Hrvaškem. Raven vseh kazalnikov zunanje konkurenčnosti je bila lani slabša od dolgoletnega povprečja in od ravni pred pandemijo. Poslabšanje smo dosegli do evrskih, še izraziteje pa do neevrskih partneric, izjema je bila le cenovna konkurenčnost do držav evrskega območja, ki se je izboljšala.

Konkurenčnost slovenskih izvoznikov se je v 2025 poslabšala.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je zmanjšal predvsem zaradi količinsko manjšega izvoza blaga in večjega primanjkljaja sekundarnih dohodkov. Presežek je znašal 2,5 mrd EUR oziroma 3,5 % BDP, leto prej pa 3,1 mrd EUR oziroma 4,5 % BDP (slika 8). Glavnino zmanjšanja je predstavljal skoraj 540 mio EUR nižji saldo blagovne menjave, ki je prešel v primanjkljaj, predvsem kot posledica količinsko manjšega izvoza blaga. Pri tem so izboljšani pogoji blagovne menjave ublažili še večji padec (za približno 200 mio EUR). Storitveni presežek je ohranil visoko raven 4,0 mrd EUR. V primerjavi z letom prej se je okrepil za skoraj 225 mio EUR, predvsem zaradi nekoliko izboljšanih pogojev menjave, po vrstah storitev pa zaradi večjega presežka v menjavi transportnih in zavarovalnih storitev. Povečal se je tudi primanjkljaj v dohodkih, ki je bil večji za 260 mio EUR. Ta je bil posledica skoraj 600 mio EUR večjega primanjkljaja v sekundarnih dohodkih, predvsem zaradi nižjih prejemkov iz proračuna EU in večjih izdatkov raznih tekočih transferjev.

Presežek na tekočem računu se je lani zmanjšal kljub nekoliko izboljšanim pogojem menjave.

Presežek se je lani zmanjšal tudi na finančnem računu plačilne bilance, vendar je Slovenija kljub temu še povečala svoj neto upniški položaj do tujine. Finančni račun je s presežkom v višini 1,4 mrd EUR oziroma 1,9 % BDP zaostal za rezultatom predhodnega leta. Pregled po glavnih instrumentih kaže, da je bil neto odliv kapitala iz domačega gospodarstva v tujino opravljen predvsem prek neto naložb v vrednostne papirje, zlasti nakupov obveznic s strani finančnega sektorja. Neto priliv kapitala v Slovenijo prek drugih instrumentov, tj. neposrednih naložb tujcev in njihovih vlaganj v druge naložbe, je bil opazno manjši. Ob tem Slovenija lani šestič zapored ni izkazovala neto zunanjega dolga. Neto dolžniške terjatve do tujine, ki so ob koncu leta 2024 znašale 13,3 % BDP, so se povečale na 14,3 % BDP. Poleg nas jih je imela še približno polovica članic evrskega območja, v drugih pa se je ohranil neto zunanji dolg (slika 9). Doma ostaja neto dolžnik do tujine le sektor država, ki je svoj neto dolg v deležu BDP povečal za dobro odstotno točko, na 26,7 % BDP. Zasebni sektor je nasprotno svoj neto upniški položaj do tujine še povečal, na 30,3 % BDP.

Slovenija je s presežkom finančnega računa plačilne bilance okrepila neto upniški položaj do tujine.

Primanjkljaj države v deležu BDP se je v letu 2025 povečal, dolg pa nadalje zmanjšal. Primanjkljaj je dosegel 2,5 % BDP, kar je za 1,6 odstotne točke več kot v predhodnem letu. Prihodkov je bilo več za 7,9 %, pri čemer so glavnino povečanja predstavljali prispevki za socialno varnost kot posledica plačnih gibanj in uvedbe novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Rast izdatkov je bila 11,6-odstotna. Največ so k njej prispevala sredstva za zaposlene zaradi plačne reforme v javnem sektorju in socialna nadomestila. Visoka je bila tudi rast investicij države, ki so dosegle zgodovinsko gledano največji delež v BDP. Ob nadaljnji gospodarski rasti se je dolg države zmanjšal na 65,7 % BDP. Primanjkljaj in dolg države, izražena v deležu BDP, sta bila še naprej manjša kot v evrskem območju (slika 10).

Primanjkljaj države se je v 2025 povečal predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju, visoke rasti investicij in upočasnitve gospodarske rasti.

Pogoji zadolževanja države se lani niso bistveno spremenili. Zahtevana donosnost desetletne državne obveznice na sekundarnem trgu je ostala pri 3,1 %, povečalo pa se je tehtano povprečje kuponskih obrestnih mer obveznic, s katerimi se je zadolževala država (3,2 %), kar je nekoliko manj ugodno kot leto prej (3,0 %). Pribitki slovenske desetletne državne obveznice nad nemško so se ob rasti zahtevane donosnosti za nemške obveznice med letom zmanjševali in bili v povprečju leta s 45 bazičnimi točkami precej manjši kot leto prej. Država je pri zadolževanju ohranila pester nabor finančnih instrumentov. Kratkoročno zadolževanje je še naprej potekalo pretežno z izdajo zakladnih menic, med obveznicami pa so bile poleg tistih v domači valuti – med njimi trajnostnih in že drugo leto zapored tudi ljudskih obveznic – izdane še obveznice v japonskih jenih (samurajske obveznice). Ocene posojilnega tveganja države pri bonitetnih agencijah so se izboljšale pri Standard & Poors in Fitch, pri Moody's pa so ob pozitivnih obetih med letom ostale nespremenjene, a jih je agencija zvišala februarja 2026 (tabela 1).

Pogoji zadolževanja države se niso bistveno spremenili. Bonitetne ocene države so se izboljšale.

2Bančni sistem

2.1Kreditne institucije v Sloveniji

V Sloveniji je konec leta 2025 delovalo 14 kreditnih institucij. Ob koncu leta je v Sloveniji delovalo devet bank, tri hranilnice in dve podružnici bank držav članic EU. V strukturi bančnega sistema so prevladovale banke z 91,7-odstotnim tržnim deležem bilančne vsote, sledile so hranilnice s 5,7-odstotnim in podružnice bank držav članic z 2,7-odstotnim deležem, pri čemer se posamezni deleži glede na predhodno leto niso bistveno spremenili. Bančni sistem je decembra lani predstavljal dve tretjini finančnih sredstev slovenskega finančnega sistema. Koncentracija v slovenskem bančnem sistemu se v zadnjih letih postopoma povečuje, kar se kaže v zmanjšanju števila bank in v povečevanju vrednosti Herfindahl-Hirshmanovega indeksa (HHI) bilančne vsote.

Bilančna vsota bančnega sektorja se je leta 2025 povečala za 3,4 mrd EUR oziroma 6,3 % na 57,7 mrd EUR. Na strani virov so k povečanju bilančne vsote prispevale zlasti višje vloge nebančnega sektorja, kapital in povečanje obsega izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, medtem ko so se obveznosti do bank zmanjšale. Med naložbami so banke zmanjšale najbolj likvidna sredstva na računih pri centralni banki ter jih usmerila v nakup dolžniških vrednostnih papirjev in posojila nebančnemu sektorju, ki so se lani povečala. Razmerje bilančne vsote bank do BDP se je ohranilo pri 79 %.

2.2Kreditiranje nebančnega sektorja

Obseg posojil nefinančnim družbam in gospodinjstev se je lani okrepil, pri čemer je bila rast najbolj izrazita pri potrošniških posojilih.

Kreditiranje nebančnega sektorja se je lani ponovno okrepilo. Obseg posojil je bil ob koncu leta 2025 medletno večji za 2,4 mrd EUR, medletna rast se je decembra okrepila na 8,6 % in presegla povprečno rast evrskega območja ((3,3 %). Največji skupini komitentov ostajata gospodinjstva in NFD-ji, pri obeh pa je bila zaznana rast obsega posojil.

Kreditiranje gospodinjstev se je lani še naprej povečevalo. V primerjavi z letom 2024 se je povečal tako obseg stanovanjskih posojil (za 750 mio EUR) kot tudi potrošniških (za 310 mio EUR). Skupna medletna rast posojil gospodinjstvom se je od septembra 2023, ko je po enoletnem umirjanju s 3,4 % dosegla najnižjo raven, skoraj neprekinjeno krepila in decembra 2025 dosegla 7,9 %. S tem se je oddaljila od evrskega povprečja (2,8 %). Tudi lani so potrošniška posojila za banke predstavljala enega najpomembnejših segmentov rasti posojil nebančnemu sektorju. Nadaljevala se je podobna dinamika kot v drugi polovici leta 2023 in letu 2024, ko se je po spremembi makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov precej povečal povprečni mesečni obseg novih potrošniških posojil. Njihova medletna rast se je močno okrepila in junija 2024 dosegla 16,8 %. Pozneje se je zaradi učinka visoke osnove postopoma umirjala in v decembru 2025 znašala 9,8 %, čeprav je novo kreditiranje ostalo povečano. Tudi obseg novih stanovanjskih posojil je bil lani glede na leto 2023 večji, kar je prispevalo k povečanju obsega stanovanjskih posojil. Njihova medletna rast se je od decembra 2023 (0,6 %) postopno poviševala in decembra 2025 dosegla 8,8 %, s čimer je presegla povprečje evrskega območja (2,8 %). Kreditiranje gospodinjstev je bilo, poleg relativno ugodnih gospodarskih razmer z visoko zaposlenostjo in visoko realno rastjo plač, pomembno povezano tudi z dinamiko fiksnih obrestnih mer, ki pri kreditiranju gospodinjstev prevladujejo. Te so se v letu 2025 znižale tako za potrošniška posojila kot za za stanovanjska posojila ter bile na koncu leta rahlo nižje od povprečja v evrskem območju.

2.3Kakovost bančnih naložb

Kakovost bančnih naložb se je v letu 2025 nekoliko poslabšala, zaradi poslabšanja pri NFD. Delež NPE celotnega bančnega portfelja je od aprila leta 2023 do polovice leta 2025 znašal 1,0 %, najmanj, odkar spremljamo ta indikator, v drugi polovici leta 2025 pa se je povečal in decembra znašal 1,6 %. Povečanje obsega NPE je bilo povezano z le nekaj družbami iz predelovalnih ter strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnosti z večjimi izpostavljenostmi pri bankah in ni predstavljalo širše osnovanega poslabšanja odplačevanja dolgov pri bankah. S tem se je lani opazno povečal delež NPE pri NFD, decembra na 4,1 %, kar je najvišja raven po letu 2020. Po drugi strani se je kakovost terjatev do drugih skupin komitentov lani še nekoliko izboljšala. Pri prebivalstvu je delež NPE decembra z 1,4 % dosegel najnižjo raven do zdaj in odražal dobre razmere na trgu dela ter v povprečju soliden finančni položaj gospodinjstev. Delež NPE se je zmanjšal pri vseh vrstah posojil prebivalstvu. Pri stanovanjskih posojilih je decembra z 0,8 % dosegel najnižjo raven do zdaj. Na 3,0 % se je zmanjšal pri potrošniških posojilih, pri katerih se je obseg NPE sicer povečeval, vendar je celotna izpostavljenost do teh posojil rasla še hitreje. Tudi pri ostalih posojilih prebivalstvu se je delež NPE lani zmanjšal, decembra na 1,2 %. Dodatno se je zmanjšal že sicer nizek delež pri tujcih, na 0,2 %. Zmanjšal se je tudi pri obrtnikih, na 3,6 %, vendar posojila tem komitentom predstavljajo le majhen delež vseh posojil pri bankah.

Delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem (S2) se je v letu 2025 zmanjšal na najnižjo večletno raven. Decembra je znašal 4,1 %, zmanjševanje pa je bilo po skupinah komitentov široko osnovano, pri čemer sta večino zmanjšanja obsega predstavljali skupini prebivalstva in NFD. Medtem ko je pri prebivalstvu zmanjševanje obsega skupine 2 pomenilo izboljševanje kakovosti portfelja posojil, saj se obseg NPE pri prebivalstvu ni povečeval, je pri NFD pomenilo prerazvrščanje v NPE. Pri prebivalstvu se je delež skupine 2 do decembra lani zmanjšal na 6,7 % in povsem približal nižjim ravnem izpred petih let ter še naprej odražal dober finančni položaj gospodinjstev, kot ga zaznavajo banke. Zmanjševanje deleža je bilo povezano tako s stanovanjskimi kot potrošniškimi posojili, medtem ko se je pri ostalih posojilih prebivalstvu delež ob koncu leta nekoliko povečal. Pri NFD se je ob prerazvrstitvi nekaj večjih izpostavljenosti v NPE delež skupine 2 do decembra zmanjšal na 7,3 %. Od ostalih skupin komitentov so še naprej izstopali obrtniki, vendar se je njihov delež skupine 2 v zadnjih dveh letih stabiliziral in bil decembra s 14,5 % blizu najnižjih ravni tega obdobja. Z 1,1 % je bil blizu najnižjih doseženih ravni delež skupine 2 pri tujcih.

2.4Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami

Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami se je v letu 2025 opazno zmanjšala, manjša pa je bila tudi pokritost donosnega dela portfelja. Potem ko se je pokritost NPE že od začetka leta postopoma zmanjševala, se je ob prerazvrstitvi slabše pokritih večjih izpostavljenosti do omenjenih družb v NPE novembra opazneje zmanjšala. Decembra je za celoten bančni portfelj znašala 47,3 %, najmanj po letu 2020, ko je dosegla podobno nizke ravni, za NFD pa 42,6 %, blizu najnižjih ravni v zadnjem desetletju. Medtem je pri prebivalstvu s 67,0 % glede na december 2024 ostala nespremenjena. Pokritost donosnega dela portfelja je bila lani stabilnejša, ob koncu leta pa se je prav tako zmanjšala. Decembra je z 0,35 % dosegla najnižjo raven do zdaj. Zmanjšanje je bilo opazno v obeh največjih segmentih kreditnega portfelja, NFD in prebivalstvu. Pri prvem se je pokritost zmanjšala na 0,49 %, pri drugem pa na 0,59 %. Skupna pokritost celotnega bančnega portfelja se je lani rahlo povečala, na 1,1 %.

2.5Kapitalski položaj bančnega sistema

Količniki kapitalske ustreznosti ob koncu leta 2025 ostajajo visoki in kažejo dobro solventnost slovenskega bančnega sistema. Količnik skupne kapitalske ustreznosti in količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) na konsolidirani podlagi sta se na ravni bančnega sistema ob koncu leta povišala (prvi za 1 odstotno točko, na 20,8 %, in drugi za 0,3 odstotne točke, na 17,9 %) in še izboljšala solventnost sistema. Na zniževanje količnikov v letu 2025 je najbolj vplivala rast zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (TPI), na porast ob koncu leta pa zvišanje regulatornega kapitala za 9,3 %, ki je celoletno rast TPI v višini 4,0 % preseglo. Regulatorni kapital se je najbolj povečal z zadržanjem dela lanskoletnih dobičkov in izdajo instrumentov dodatnega temeljnega kapitala. Celotna TPI se je med letom povečevala najbolj zaradi rasti kreditne izpostavljenosti (+7,1 %), znotraj katere so se najbolj povečale TPI na drobno in zavarovane z nepremičninami, opazen pa je bil tudi porast izpostavljenosti v neplačilu. V evrskem območju je konec tretjega kvartala količnik skupne kapitalske ustreznosti dosegel 20,1 % in količnik CET1 16,6 %.

Kapitalske presežke nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami je v letu 2025 uspelo povečati dvema tretjinama bank, medtem ko se je njihova razpršitev v primerjavi z letom 2024 še nekoliko povečala. To kaže na razlike v kapitalskih presežkih nad opredeljenimi kapitalskimi zahtevami med bankami, s tem pa tudi na razlike v njihovi sposobnosti absorbiranja morebitnih realiziranih tveganj ali negativnih šokov iz okolja.

2.6Likvidnost bančnega sistema

Kljub poslabšanju nekaterih kazalnikov je likvidnost bančnega sistema ostala visoka. Vrednost kazalnika likvidnostnega kritja (LCR) se je na ravni bančnega sistema na posamični podlagi v letu 2025 zmanjšala za 25 odstotnih točk, na 291 %. LCR je kljub zmanjšanju ostal visoko nad minimalno regulatorno zahtevo 100 % in med najvišjimi v evrskem območju. To pomeni, da je sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju v bančnem sistemu ostala visoka. K poslabšanju kazalnika LCR je pomembno prispevala sprememba strukture likvidnosti, saj so banke nadaljevale z usmerjanjem dela gotovine in prostih rezerv z računov pri centralni banki v nakup dolžniških vrednostnih papirjev in posojila. Nekoliko se je zmanjšala tudi vrednost kazalnika neto stabilnega financiranja (NSFR), vendar pa je decembra s 165 % ostala razmeroma visoko nad minimalno regulatorno zahtevo 100 %. To kaže, da se je na ravni bančnega sistema ohranila visoka sposobnost pokrivanja potreb po stabilnem financiranju tudi v daljšem, enoletnem obdobju. Minimalne regulatorne zahteve obeh kazalnikov so presegle vse banke, ob tem pa razlike v višini likvidnostnih presežkov in s tem odpornosti na sistemska tveganja med bankami ostajajo še vedno precejšnje.

Vloge nebančnega sektorja so se leta 2025 močno povečale zaradi priliva vlog gospodinjstev in nefinančnih družb, ki ostajata najpomembnejša vira financiranja slovenskih bank. Vloge gospodinjstev so se povečale za 1,9 mrd EUR (6,8% na 29 mrd EUR), s čimer je bil prirast vlog v primerjavi s predhodnim letom več kot dvakrat večji. Mesečni prilivi vlog gospodinjstev so bili razmeroma visoki predvsem v spomladanskih mescih, kar sovpada z izplačilom regresov za letni dopust. , ter decembra, kar pripisujemo sezonsko značilnemu izplačilu nagrad ob uspešnem poslovnem letu in tokrat prvič izplačanemu zimskemu regresu vsem zaposlenim ter zimskemu dodatku vsem upokojencem. Vloge nefinančnih družb so se po zmanjšanju v letu 2024 lani povečale za 808 mio EUR oziroma 7,4 %. NFD imajo za 11,7 mrd EUR v bankah soliden obseg prihrankov, ki jih lahko usmerijo v tekoče poslovanje in investicije. Vendar pa zaradi nepredvidljivega razvoja geopolitičnih razmer ostajajo pri odločanju za nove investicije previdne, kar je lani vplivalo na visoko rast njihovih prihrankov v bankah. Nadaljnje zmanjševanje depozitnih obrestnih mer je večino varčevalcev odvrnilo od vezave prihrankov, zato so se vloge na vpogled še okrepile. Konec leta so znašale 81 % vseh vlog nebančnega sektorja.

Vloge gospodinjstev in nefinančnih družb so se v 2025 okrepile in ostale najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank.

2.7Dobičkonosnost bančnega sistema

Dobiček slovenskih bank je lani kljub zmanjšanju ostal visok, donosnost na kapital pred obdavčitvijo pa nadpovprečna.

Slovenski bančni sistem je leta 2025 ustvaril 991 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, kar je 17,4 % manj kot leto prej. Tudi donosnost na kapital je s 14,4 % nekoliko zaostala za predlansko, vendar ostala visoka v primerjavi z vrednostjo pred začetkom zviševanja obrestnih mer. K manjšemu dobičku so prispevali predvsem nižji neto obrestni prihodki, ki so poleg rahlo višjih operativnih stroškov vplivali na nižji neto dohodek. Hkrati se je zaradi negotovih gospodarskih izgledov in prerazvrstitve nekaterih podjetij med bolj tvegana na 161 mio EUR povečal obseg neto oslabitev in rezervacij, kar je dodatno prispevalo k manjšemu dobičku.

Po izrazito nadpovprečnem obsegu neto obrestnih prihodkov v letu 2024 so bili ti leta 2025 zaradi nadaljnjega zmanjševanja obrestnih mer medletno nižji za desetino, vendar po obsegu še vedno visoki. Pričakovano se je znižala tudi neto obrestna marža, a vseeno decembra z 2,65 % ostala visoko nad dolgoročnimi vrednostmi. Neto neobrestni prihodki so bili medletno višji za 7,9 %. Banke so vzdrževale stabilno rast neto opravnin, ki so bile decembra za 6,1 % višje kot leto prej. Poleg opravnin, ki so najpomembnejša kategorija neto neobrestnih prihodkov, so v zadnjih letih pomemben dejavnik njihove rasti tudi prihodki od prejetih dividend. Ker sicer solidna rast neto neobrestnih prihodkov ni nadomestila nižjih neto obrestnih prihodkov, je bruto dohodek za 4,4 % zaostal za predlanskim.

2.8Kibernetsko tveganje in kibernetski incidenti

Slovenske banke v letu 2025 niso poročale o kritičnih kibernetskih incidentih, vendar pa raven kibernetskih groženj, ki izhaja iz povišanega geopolitičnega tveganja, ostaja visoka.

Ocenjujemo, da se število kritičnih kibernetskih incidentov v bančništvu ne povečuje. Slovenske banke v letu 2025 niso poročale o morebitnih večjih kibernetskih grožnjah, poročale pa so o incidentih zaradi operativnega nedelovanja oziroma napak v plačilnih sistemih in nedostopnosti zunanjih ponudnikov storitev. V letu 2025 so v Sloveniji med kibernetskimi incidenti prevladovala lažna elektronska sporočila, spletne goljufije in uporaba zlonamerne programske opreme z izsiljevanjem. Ta predstavlja najpogostejše sredstvo storilcev kibernetske kriminalitete, ki so primarno finančno motivirani.

Kibernetski napadi postajajo tudi vse bolj sofisticirani in kompleksni. Napadalci zato, da pridobijo zaupne informacije od žrtev, uporabljajo napredne tehnike socialnega inženiringa. Zlonamerna elektronska sporočila in spletno ribarjenje so postali bolj ciljno usmerjeni in personalizirani, kar je povečalo njihovo učinkovitost. Pri tem pomagata vse hitreje razvijajoča se tehnologija umetne inteligence in tehnologija za izdelavo kompleksnih ponaredkov, ki omogočata ustvarjanje zelo realističnih ponarejenih video vsebin. Kibernetski napadi povzročijo največ finančne škode v segmentu fizičnih oseb ter med majhnimi in srednje velikimi podjetji, kar ima lahko posreden vpliv tudi na bančni sektor.

V letu 2025 smo med slovenskimi bankami izvedli anketo o izzivih, rezultati pa so pokazali, da se banke še zmeraj srečujejo s tremi oblikami kibernetske ranljivosti. Te so: (i) premalo nadzora nad zunanjimi izvajalci in dobavitelji, (ii) zastarelost informacijskih sistemov in (iii) težave s kibernetsko higieno. Banke se že soočajo s kibernetskimi napadi, ki temeljijo na umetni inteligenci. Zaposleni v bankah in komitenti na primer že prejemajo phishing sporočila, ustvarjena z generativno umetno inteligenco. To je tudi razlog, da banke vključujejo tehnike umetne inteligence v varnost internih bančnih informacijskih sistemov. Banke uporabljajo umetno inteligenco predvsem na področju zaznavanja groženj, simulacij phishing napadov, analizo dnevniških zapisov, zaščite elektronske pošte in za raziskovalne namene. Večina bank tudi že ima strategijo za obrambo pred kibernetskimi napadi, ki izkoriščajo umetno inteligenco.

2.9Sistemska tveganja in odpornost bančnega sistema

Splošna raven sistemskih tveganj je v 2025 ostala zmerna, odpornost bančnega sistema pa visoka

Splošna raven sistemskih tveganj se kljub napetostim v mednarodni trgovini in geopolitičnim tveganjem v preteklem letu ni bistveno poslabšala. Ob prvih indikacijah poslabšanja kazalnikov kakovosti kreditnega portfelja smo oceno kreditnega tveganja že v prvi polovici leta zvišali na zmerno. Na tej ravni smo jo ohranili do konca leta, saj je bilo poslabšanje omejeno le na ozek segment nefinančnih družb, medtem ko se je v preostalih delih kreditnega portfelja kakovost naložb dodatno izboljšala. Pri ostalih tveganjih ocen nismo spreminjali, pri čemer smo najvišjo raven med tveganji, povišano, ohranili pri kibernetskem tveganju. Sicer se število kritičnih kibernetskih incidentov v bančništvu ne povečuje, vendar kibernetski napadi s pomočjo umetne inteligence postajajo vse bolj sofisticirani in kompleksni. Preostala tveganja so ostala ocenjena kot nizka ali zmerna. Odpornost bančnega sistema je tako z vidika likvidnosti kot solventnosti ostala visoka.

3Izvajanje nalog Banke Slovenije

3.1Mandat Banke Slovenije in institucionalni okvir

Banka Slovenije svoj mandat samostojno ali v okviru Evropskega sistema centralnih bank izpolnjuje na štirih temeljnih stebrih svojega delovanja:

Denarna politika se nanaša na tiste odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu in s katerimi vpliva na izbrani cilj denarne politike. V skladu z Zakonom o Banki Slovenije je temeljni cilj Banke Slovenije stabilnost cen, kar je tudi glavni cilj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), katerega del je Banka Slovenije. Ohranjanje stabilnosti cen je najboljši prispevek denarne politike h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Cilj Evrosistema je, da se rast cen izdelkov in storitev (to je inflacija) v srednjeročnem obdobju v evrskem območju ohranja na ravni okrog dveh odstotkov.[8]

Mikrobonitetni nadzor je del našega mandata, ki se nanaša na zagotavljanje finančne stabilnosti. Cilj nadzorniških aktivnosti je pravočasno zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in hranilnic (kreditna, likvidnostna, operativna, kapitalska in obrestna tveganja, tveganja s področja dobičkonosnosti, notranjih kontrol, korporativnega upravljanja, ugleda in preprečevanja pranja denarja) ter z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost kreditne institucije in finančnega sistema.

Makrobonitetna politika je namenjena blažitvi finančnih ciklov in povečevanju odpornosti finančnega sistema na motnje. Makrobonitetna politika identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejema potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje sistemskih tveganj. Končni cilj makrobonitetne politike je prispevati k zaščiti stabilnosti finančnega sistema kot celote, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer se zagotavlja vzdržen in trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

Reševanje bank v težavah in sistem jamstva za vloge. Naše osnovno poslanstvo v tem okviru je zagotoviti urejeno reševanje bank(e) v (hudih) težavah s čim manjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance. Cilj vzpostavitve mehanizma reševanja je prenesti breme morebitnega reševanja bank na bančni sektor (ne na javne finance) ter s tem zmanjšati moralno tveganje in povečati zaupanje javnosti oziroma vlagateljev v banke. Hkrati je Banka Slovenije skrbnik sistema za jamstvo vlog, katerega temeljna cilja sistema sta zaščititi vlagatelje in ohranjati njihovo zaupanje v bančni sistem. Trden in učinkovit sistem jamstva za vloge je eden od pomembnih pogojev za vzdrževanje finančne stabilnosti v državi.

Poleg tega v okviru zakonskega mandata opravljamo še druge naloge, in sicer izdajo gotovine, upravljanje plačilnih sistemov, upravljanje uradnih deviznih rezerv in drugega premoženja Banke Slovenije, delujemo lahko kot plačilni in/ali fiskalni agent države in kot predstavnik države v mednarodnih denarnih organizacijah, vodimo račune za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega prava, opravljamo naloge finančne, denarne, bančne in plačilnobilančne statistike, upravljamo centralni kreditni register in podobno. Del naših nalog se nanaša na upravljanje kritične infrastrukture Republike Slovenije po Zakonu o kritični infrastrukturi.

Naše delovanje je bilo tudi leta 2025 umeščeno v institucionalni okvir na evropski ravni.

Pri upravljanju Evrosistema oziroma Evropskega sistema centralnih bank, katerega ključna dela sta izvajanje denarne politike in uresničevanje temeljnega cilja Evrosistema (tj. stabilnosti cen), smo delovali v organih odločanja ECB na način, kot je opredeljen v Pogodbi o delovanju EU, Statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in ECB, Poslovniku Sveta ECB oziroma Razširjenega sveta ECB in Izvršilnega odbora. Eden od članov Sveta ECB, ki je glavni organ odločanja ECB in pristojen za sprejemanje najpomembnejših strateških odločitev, ključnih za delovanje Evrosistema, je po funkciji guverner Banke Slovenije.

Na področju mikrobonitetnega nadzora in pri določanju pravil za banke in druge subjekte nadzora smo delovali v okviru Enotnega mehanizma nadzora (SSM) in Evropskega bančnega organa (EBA). SSM je eden od treh stebrov bančne unije, katerega naloga je izvajanje neposrednega nadzora nad pomembnimi bankami in bančnimi skupinami v celotnem evrskem območju; odgovoren je tudi za izvajanje posrednega nadzora nad manj pomembnimi bankami z uvedbo enotnih pravil za izvajanje nadzora v sodelujočih državah. EBA je neodvisen organ Evropske unije, katerega namen je z vzpostavitvijo enotnih evropskih pravil v bančništvu zagotoviti učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora v evropskem bančnem sektorju. Član nadzornega odbora ECB za področje SSM je bil 31. decembra 2025 viceguverner Marko Pahor in članica odbora nadzornikov EBA je bila 31. decembra 2025 viceguvernerka Tina Žumer.

Na področju makrobonitetnega nadzora smo delovali v institucionalnem okviru ECB oziroma v okviru Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v Evropski uniji. Cilj delovanja ESRB je preprečevati in blažiti sistemska tveganja za finančno stabilnost v Evropski uniji, njegove naloge pa so opredeljevanje tveganj, na podlagi katerih se lahko izdajajo priporočila za korektivne ukrepe. Člana splošnega odbora ESRB sta guverner Banke Slovenije (po funkciji) in eden od viceguvernerjev (31. decembra 2025 sta bila člana namestnik guvernerja Primož Dolenc in viceguvernerka Tina Žumer).

Na področju reševanja bank delujemo v okviru Enotnega mehanizma za reševanje (SRM), odgovornega za pripravo načrtov reševanja in analizo rešljivosti sistemsko pomembnih bank ali skupin ter uporabo sklada za reševanje. Naš cilj je vzpostaviti enotna evropska pravila in procese za reševanje ter minimizirati stroške reševanja in zniževanja vrednosti premoženja, če pride do propada banke. Prav tako kot SSM tudi SRM deluje na nacionalni evropski ravni tako, da sodeluje z nacionalnimi pristojnimi organi, v tem primeru z nacionalnimi organi za reševanje. Centralizirana uporaba pooblastil za reševanje je dodeljena Enotnemu odboru za reševanje, katerega član je tudi po en predstavnik nacionalnih organov za reševanje (v primeru Banke Slovenije 31. decembra 2025 viceguverner Milan Martin Cvikl), ter nacionalnim organom za reševanje, pri čemer se pravila o vzpostavitvi in delovanju enotnega mehanizma za reševanje v državah članicah uporabljajo neposredno.

Naše delovanje je poleg omenjenega vezano na sodelovanje z drugimi organi in institucijami v okviru Republike Slovenije, Evropske unije in širše.

V sklopu ECB se je vodstvo Banke Slovenije udeleževalo, razpravljalo in soodločalo na sejah Sveta in razširjenega sveta ECB, v letu 2025 smo bili člani 21 delovnih odborov, soodločali smo tudi na sejah nadzornega odbora ECB. Na področju bančne unije smo bili poleg udeležbe na plenarnih zasedanjih Enotnega odbora za reševanje člani v treh delovnih odborih in desetih delovnih telesih. V sklopu evropskega sistema finančnega nadzora med drugim delujemo v odboru nadzornikov ter sedmih delovnih odborih in 42 delovnih telesih Evropskega bančnega organa (EBA), imamo tudi predstavnika v splošnem odboru in petih delovnih telesih Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB).

Sodelovali smo tudi na zasedanjih odborov, delovnih skupin in drugih teles, ki delujejo v okviru drugih institucij EU ter zadevajo področje finančnih in denarnih zadev. Namestnik guvernerja se je udeležil dveh zasedanj neformalnega ECOFIN-a. Udeležili smo se zasedanj Ekonomsko-finančnega odbora (članica 31. decembra 2025 je bila viceguvernerka Tina Žumer) in njegovih pododborov. Sodelovali smo še v nekaterih drugih telesih, ki delujejo pod okriljem Sveta EU, Evropske komisije in nekaterih drugih institucij. Na zasedanjih so bile v ospredju teme, kot so krepitev konkurenčnosti EU, poenostavitev evropske finančne regulative, vzpostavljanje unije prihrankov in naložb ter razvoj digitalnega evra.

Sodelovanje v mednarodnih institucijah

V Banki Slovenije smo pristojni za sodelovanje Republike Slovenije tudi v nekaterih drugih mednarodnih institucijah. Republika Slovenija je članica Mednarodnega denarnega sklada (MDS), guverner Banke Slovenije pa je član Odbora guvernerjev MDS. Delež Slovenije v kvoti MDS je konec leta 2025 znašal 586,5 mio SDR[9] oziroma 0,12 % celotne kvote MDS. Leta 2025 se je delegacija Banke Slovenije udeležila spomladanskega in letnega zasedanja MDS in Skupine Svetovne banke (SSB) v Washingtonu. Glavne teme zasedanj so bile aktualna dogajanja v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, tveganja v svetovni trgovini, posledice geopolitičnih napetosti in pospeševanja gospodarske razdrobljenosti, vloga MDS pri zagotavljanju finančne pomoči državam članicam za soočanje s plačilno-bilančnimi težavami, zaključek 16. splošnega pregleda kvot MDS, reforma kvote in upravljanja MDS v okviru naslednjega 17. splošnega pregleda kvot, nadaljnja krepitev posojilnih in subvencijskih skladov MDS ter razvoj sodelovanja v okviru G20 in Pariškega kluba za obravnavo dolga in povečanje preglednosti dolga.

Večina držav članic EU, vključno s Slovenijo, je že podala soglasja za povečanje njihovega deleža povečanja kvot skladno z zaključkom 16. splošnega pregleda kvot MDS, da se kvote enakomerno povečajo za 50 %. Povečanje kvot še ni veljavno, saj še vedno ni dosežen zahtevan 85 % prag soglasij. Zaradi zamud v nacionalnih postopkih nekaterih držav članic MDS je bil rok za soglasja podaljšan do 15. decembra 2025. Posledično zamuja tudi naslednji, 17. splošni pregled kvot. MDS je v letu 2025 začel s pripravo skupnih načel, ki bodo usmerjale prihodnje razprave o kvotah in upravljanju MDS. Kot najbolj pragmatična prehodna ureditev za ohranitev posojilne zmogljivosti MDS, do veljavnosti povečanja kvot MDS, je bilo prepoznano podaljšanje obstoječih bilateralnih posojilnih sporazumov iz leta 2020. Na tej podlagi je tudi Slovenija podaljšala veljavni sporazum do veljavnosti povečanja kvot ali do konca leta 2027, karkoli nastopi prej.

Slovenija je tudi v letu 2025 sodelovala pri izvajanju Načrta finančnih transakcij MDS (FTP). Rezervna tranša Slovenije pri MDS se je lani v primerjavi z letom 2024 povečala za 11 mio SDR na 152 mio SDR, saj je bila večina transakcij, v katere je bila iz naslova sodelovanja v FTP vključena Slovenija, povezana z nakazili sredstev v MDS.

Novembra 2025 so v Sloveniji potekala redna letna posvetovanja po IV. členu Statuta MDS. Predstavniki MDS, ki jih je vodila nova vodja misije Huidan Lin, so se v okviru posvetovanj srečali s predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance RS, drugih resornih ministrstev, UMAR, Fiskalnega sveta, ZZZS, GZS, Slovensko-nemške gospodarske zbornice, Inštituta za ekonomske raziskave, Državnega zbora RS, Združenja bank Slovenije, izbranih poslovnih bank in sindikatov. Namen rednih posvetovanj je bil pregled zadnjih gospodarskih gibanj, delovanja finančnega sektorja in bančnega sistema ter izzivov za prihodnje. Maja 2025 so bili uspešno izvedeni sestanki konstituenc MDS in SSB na ravni namestnikov guvernerjev (več o tem v okviru 2).

Guverner Banke Slovenije se udeležuje tudi sestankov guvernerjev centralnih bank članic BIS, ki jih BIS organizira vsaka dva meseca. Na sestankih poteka razprava o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na finančnih trgih. Prav tako so srečanja guvernerjev priložnost za izmenjavo mnenj o različnih centralnobančnih temah, leta 2025 predvsem o pregledih okvirjev denarne politike, umetni inteligenci in človeškem kapitalu ter povezanih izzivih za centralne banke, dojemanju in pričakovanjih gospodinjstev po skoku inflacije, nedavnih pregledih strategije denarne politike ter o bankah in finančni stabilnosti v luči starajočega se prebivalstva. Banka Slovenije je delničar BIS. Namestnik guvernerja Banke Slovenije se je junija 2025 udeležil letne skupščine BIS.

Predstavniki Banke Slovenije smo se udeleževali zasedanj nekaterih odborov in delovnih skupin Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sodelovali smo na sestankih Odbora za ekonomsko politiko, Odbora za finančne trge, Delovne skupine za mednarodno naložbeno statistiko, Delovne skupine za finančne statistike, Delovne skupine za blagovno in storitveno menjavo ter zagotavljali podatke za delo Delovne skupine za mala in srednje velika podjetja ter podjetništvo.

V Hiši evra v Bruslju ima Banka Slovenije svojo pisarno in predstavnika vse od ustanovitve leta 2024. Tudi leta 2025 je Hiša evra ostala osrednje stičišče za izmenjavo znanja, organizacijo strokovnih dogodkov in poglabljanje dialoga med centralnimi bankami Evrosistema, evropskimi institucijami ter predstavniki zasebnega sektorja. Razprave so bile usmerjene na pomembna vprašanja evropske ekonomske in finančne politike, od denarne politike in finančne stabilnosti do razvoja kapitalskih trgov, digitalnega evra ter vpliva digitalizacije na finančni sistem. Posebna pozornost je bila namenjena temam trajnostnega razvoja, geopolitičnih tveganj in prednostnih nalog nadzora.

V okviru dejavnosti Hiše evra je Banka Slovenije leta 2025 organizirala dogodek za slovenske uslužbence, zaposlene v institucijah Evropske unije. Namestnik guvernerja Primož Dolenc je udeležence na začetku seznanil z najnovejšimi odločitvami Sveta ECB, osrednja tema razprave pa je bil projekt digitalnega evra.

Hiša evra s svojim delovanjem pomembno prispeva h krepitvi sodelovanja med centralnimi bankami Evrosistema pri oblikovanju in zastopanju skupnih stališč v evropskem institucionalnem okolju ter povečuje prepoznavnost Evrosistema v Bruslju.

Strategija Banke Slovenije 2021–2026

Delovanje Banke Slovenije je določeno z mandatom, ki nam je bil zaupan z Zakonom o Banki Slovenije in drugimi nacionalnimi predpisi. Izvajanje nalog, s poudarkom na razvojnih vsebinah, je opredeljeno v Strategiji Banke Slovenije, ki smo jo za strateško obdobje 2021‒2026 sprejeli konec leta 2021 in začeli uresničevati leta 2022.

Kot temeljne gradnike strategije smo opredelili:

1. Poslanstvo: soustvarjamo stabilno ekonomsko okolje za uspešnost Slovenije ter blaginjo te in prihodnjih generacij.

2. Vrednote: profesionalnost, odgovornost in transparentnost.

3. Vizija: napredna, povezovalna, trajnostno naravnana centralna banka.

4. Strateške smernice:

   • razvijamo povezovalno organizacijsko kulturo,

   • omogočamo rast in razvoj zaposlenih,

   • delujemo učinkovito in smotrno,

   • sooblikujemo digitalno okolje,

   • smo trajnostno naravnani in družbeno odgovorni.

Strateške smernice uresničujemo prek strateških ciljev. Za usmerjanje strateških ciljev skrbijo njihovi pokrovitelji (člani sveta Banke Slovenije in generalni sekretar), za njihovo izvajanje pa nosilci strateških ciljev (direktorji oddelkov in služb) ter članice in člani delovnih skupin.

V letu 2025 smo bili v okviru strategije usmerjeni predvsem v njeno izvajanje, pri čemer ugotavljamo velik napredek na vseh s strategijo zadanih področjih.

Eno od pomembnih področij v strategiji je tudi sooblikovanje digitalnega okolja, v sklopu katerega smo oblikovali Delovno skupino za izvedbo Strategije uporabe umetne inteligence, ki je zadolžena za pripravo, spremljanje in izvajanje ključnih ukrepov digitalne preobrazbe poslovanja. Tudi v 2025 smo tako nadaljevali z načrtnim razvojem in uporabo UI pri izvrševanju svojega mandata ter doseganju strateških ciljev.

Med pomembnejšimi letošnjimi dosežki izpostavljamo uspešno uvedbo interne aplikacije z uporabo jezikovnega modela, ki omogoča varno delo z zaupnimi dokumenti in jo na dnevni ravni uporablja skoraj 70 % zaposlenih. Zaključili smo tudi testiranje orodja ML/ATF za podporo nadzoru na področju preprečevanja tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki je tik pred uvedbo v produkcijo. Poleg tega aktivno preizkušamo različne agente ter razvijamo in testiramo orodja za podporo programiranju in avtomatizaciji procesov.

Za spodbujanje odgovorne in varne uporabe UI smo na intranetu vzpostavili poglavje, kjer so na voljo navodila, priporočila in primeri dobrih praks. Organizirali smo tudi več delavnic, namenjenih uporabi orodij UI ter ozaveščanju zaposlenih o prednostih in tveganjih uporabe UI. Hkrati posodabljamo interne akte in pravila, da zagotovimo skladno in varno uporabo novih tehnologij v vseh poslovnih procesih. Pri uvajanju novih produktov ali procesov spodbujamo ekipe, da razmislijo o potencialu UI, pri čemer jim nudimo podporo za varno in premišljeno implementacijo v skladu z internimi politikami in smernicami.

V letu 2025 je bilo v različnih fazah razvoja ali implementacije aktivnih 11 rešitev s področja UI, dodatnih 11 pa je predvidenih za začetek v letu 2026. Delovna skupina redno spremlja izvajanje strategije in o napredku poroča svetu Banke Slovenije.

Poseben poudarek namenjamo izobraževanju zaposlenih – izvedli smo številna interna in zunanja usposabljanja, vključno s sodelovanjem na mednarodnih dogodkih, konferencah in hackathonih, kjer so naši zaposleni predstavljali inovativne rešitve in izmenjevali izkušnje z drugimi centralnimi bankami in institucijami.

Banka Slovenije ostaja zavezana varni, etični in inovativni uporabi umetne inteligence. S tem želimo še naprej spodbujati digitalno preobrazbo in modernizacijo poslovanja ter zagotavljati učinkovito, varno in napredno podporo pri izpolnjevanju našega mandata.

3.2Denarna politika

Evrosistem je v prvi polovici 2025 nadaljeval s postopnim sproščanjem restriktivne naravnanosti denarne politike, saj se je inflacija vzdržno približevala 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju. Med januarjem in junijem smo na vsaki seji Sveta ECB znižali vse tri ključne obrestne mere, skupno za 100 bazičnih točk, s čimer smo obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, ki najbolje odraža naravnanost naše denarne politike, znižali s 3 % na 2 %. Znižanje obrestnih mer se je začelo odražati v postopnem izboljšanju pogojev financiranja, kar je prispevalo k okrevanju povpraševanja po posojilih podjetij in gospodinjstev. Cenovni pritiski so se še naprej umirjali, dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so ostala trdno zasidrana, večina meril osnovne inflacije pa je nakazovala, da se bo inflacija vzdržno ustalila blizu ciljne ravni. Skladno z ocenami se je v drugi polovici leta inflacija stabilizirala v višini okrog 2 %, zato v tem obdobju nismo spreminjali ključnih obrestnih mer. Gospodarstvo evrskega območja je kljub izzivom zaradi svetovne trgovine in geopolitičnih napetosti ostalo odporno, kar so podpirali robusten trg dela, naraščajoči realni dohodki, ugodni pogoji financiranja in državna poraba.

Ker se je inflacija v letu 2025 vzdržno približevala 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju, smo nadaljevali s postopnim sproščanjem restriktivne naravnanosti denarne politike.

Pri odločanju o nadaljnji naravnanosti denarne politike smo ohranjali podatkovno odvisen pristop. Na vsaki seji Sveta ECB posebej smo presojali ustreznost ravni obrestnih mer na podlagi aktualnih ocen inflacijskih obetov, novih ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije ter intenzivnosti transmisije denarne politike. Pri tem se nismo vnaprej zavezovali glede prihodnje ravni ključnih obrestnih mer. Takšen pristop bomo ohranjali tudi v prihodnje. Ostajamo zavezani cilju zagotoviti vzdržno stabilizacijo inflacije pri ciljni ravni 2 % na srednji rok. V okviru svojega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente denarne politike, zato da bi zagotovili cenovno stabilnost in ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike po celotnem evrskem območju.

Postopno in predvidljivo zniževanje portfeljev vrednostnih papirjev APP in PEPP ni imelo negativnih učinkov na delovanje trgov. Obseg črpanja operacij refinanciranja je ostal nizek.

Skladno s strategijo normalizacije bilance stanja smo nadaljevali s postopnim in predvidljivim zmanjševanjem portfeljev vrednostnih papirjev, kupljenih za potrebe izvedbe denarne politike. Po zaključku ponovnega reinvestiranja zapadlih glavnic v okviru programa nakupov vrednostnih papirjev (APP) julija 2023 in programa nakupov vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) ob koncu leta 2024 je bilo leto 2025 prvo leto po letu 2014, v katerem Evrosistem ni kupoval vrednostnih papirjev za potrebe denarne politike. Obseg portfelja APP se je do konca leta zmanjšal za 353 mrd EUR, na 2.324 mrd EUR, merjeno po odplačni vrednosti. Vrednostni papirji izdajateljev iz javnega sektorja so v stanju ob koncu leta predstavljali 80-odstotni delež. Stanje portfelja PEPP je ob koncu leta po odplačni vrednosti znašalo 1.426 mrd EUR, 186 mrd EUR manj kot leto pred tem. V tem so 97-odstotni delež predstavljali vrednostni papirji izdajateljev iz javnega sektorja. Pasivno zniževanje portfeljev vrednostnih papirjev je potekalo gladko, brez negativnih učinkov na delovanje trgov, povpraševanje zasebnih vlagateljev v vrednostne papirje evrskega območja je nadomestilo opisano zmanjšano prisotnost Evrosistema na tem trgu.

Z namenom podpore likvidnosti na sekundarnih trgih obveznic in stabilnosti repo trga smo vrednostne papirje, ki smo jih kupili v okviru programov APP in PEPP, sicer še naprej dajali na voljo za posojanje. Zaradi naraščajočega in zadostnega obsega prosto razpoložljivih vrednostih papirjev se je v preteklem letu obseg posojanja iz portfeljev denarne politike nadalje zmanjševal.

Sodelovanje bank pri rednih kreditnih operacijah Evrosistema, tj. enotedenskih operacijah glavnega in trimesečnih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, je ostalo nizko. V letu 2025 je povprečno stanje tedensko ponujenih operacij glavnega refinanciranja znašalo 10,1 mrd EUR, pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, ki so ponujene mesečno, pa 13,5 mrd EUR. Zanimanje bank za izposojo ameriških dolarjev je bilo prav tako skromno, saj je povprečno stanje tedensko ponujenih sedemdnevnih operacij v povprečju znašalo 0,1 mrd USD. Nizko povpraševanje bank po operacijah je odražalo še vedno visoko presežno likvidnost in ugodnejše tržne pogoje financiranja za primerljive ročnosti od stroška zadolževanja pri Evrosistemu.

Bilanco Evrosistema smo še naprej postopno zmanjševali.

V letu 2025 se je bilančna vsota Evrosistema zmanjšala za 136 mrd EUR, na 6.293 mrd EUR (slika 19). Zmanjšanje je bilo predvsem posledica dospevanja vrednostnih papirjev v portfeljih APP in PEPP, ki je bilo delno kompenzirano s porastom druge, z denarno politiko nepovezane aktive Evrosistema, zlasti zaradi porasta cene zlata. Ob koncu leta so kreditne operacije, APP in PEPP skupaj predstavljali 60 % bilančne vsote (67 % ob koncu leta 2024), znotraj tega kreditne operacije 1 % (enako kot v letu 2024).

Tudi presežna likvidnost[10] evrskega območja se je še naprej zmanjševala. V letu 2025 za 396 mrd EUR, na 2.431 mrd EUR, ravno tako predvsem zaradi nižjih portfeljev APP in PEPP, ob hkratnem vplivu nižjih neto avtonomnih dejavnikov na povečanje presežne likvidnosti. Pri slednjih so izstopale nižje vloge nebančnih strank pri Evrosistemu in višje lastne finančne naložbe centralnih bank. Presežna likvidnost se je še naprej zmanjševala tudi v slovenskem bančnem sistemu. V letu 2025 za 1 mrd EUR, na 6 mrd EUR, saj so banke tudi v letu 2025 del likvidnosti namenile nakupom vrednostnih papirjev.

Zmanjšanje presežne likvidnosti evrskega območja je pomenilo zmanjšanje mejnega depozita in presežnih rezerv bank. Banke so še vedno glavnino presežne likvidnosti nalagale v mejni depozit, saj se je ta obrestoval, za razliko od presežnih rezerv, ki niso bile obrestovane. Povprečni vpis mejnega depozita je v letu 2025 znašal 2.688 mrd EUR, kar je za 480 mrd EUR manj kot v povprečju leta 2024. Presežne rezerve bank so po obdobjih izpolnjevanja obveznih rezerv nihale med 5 mrd EUR in 7 mrd EUR, tj. med 3 % in 4 % izračunanih obveznih rezerv. Glede na leto 2024 so upadle. Slovenske banke so v povprečju, v primerjavi s povprečjem leta 2024, zmanjšale vpis mejnega depozita za 2,2 mrd EUR, na 6,5 mrd EUR. Presežne rezerve v slovenskem bančnem sistemu so porasle glede na leto 2024. V letu 2025 so nihale med 8 mio EUR in 43 mio EUR, kar je predstavljajo med 2 % in 10 % izračunanih obveznih rezerv. S 17. junijem 2026 bomo tudi presežne rezerve nasprotnih strank, primernih za operacije denarne politike, začeli obrestovati po obrestni meri mejnega depozita.

V letu 2025 se je finančno premoženje, dano v zavarovanje za kreditne operacije Evrosistema, povečalo za 5 % in ob koncu leta znašalo 1.606 mrd EUR. Po dveh letih upadanja so banke ponovno povečale obseg vrednostnih papirjev in bančnih posojil, danih v zavarovanje. Obseg kreditnih operacij je bil med letom nizek in ob koncu leta so banke zato uporabljale le 2 % vsega finančnega premoženja, danega v zavarovanje (leto prej 7 %). Banke so imele med letom 2025 v zavarovanju zlasti krite obveznice, bančna posojila in listinjene vrednostne papirje. Obseg kritih obveznic in listinjenih vrednostnih papirjev se je skozi leto povečeval, obseg bančnih posojil pa je občutno upadel, predvsem zaradi ukinitve primernosti nekaterih dodatnih bančnih posojil v posameznih državah evrskega območja. Finančno premoženje, ki so ga banke v Sloveniji dale v zavarovanje Banki Slovenije, je konec leta znašalo 2,5 mrd EUR, kar je bilo podobno kot leto prej.

V juniju 2025 smo centralne banke Evrosistema in banke začele uporabljati novo, enotno platformo za upravljanje zavarovanja (angl. Eurosystem Collateral Management System, ECMS). ECMS je nadomestil nacionalne platforme za upravljanje premoženja, danega v zavarovanje kreditnih operacij denarne politike. Med projektom vzpostavitve ECMS je Banka Slovenije usmerjala aktivnosti prilagoditve slovenskih deležnikov, tj. bank in KDD, d. d., na poslovanje z novo platformo ter jim pri tem nudila potrebno podporo. 

Najavili smo delno spremembo načina agregiranja bonitetnih ocen, ki jih uporabljamo pri primernem finančnem premoženju.

Februarja 2025 smo sprejeli odločitev o spremembi agregacije bonitetnih ocen, ki jih dobimo od različnih virov (agencij) in se uporabijo za finančno premoženje pri zavarovanju kreditnih poslov Evrosistema. Povečanje števila primernih bonitetnih agencij bi, ob ohranitvi obstoječe agregacije, izkrivilo uporabljano bonitetno oceno. Zato po novem uporabljamo kot bonitetno oceno posameznega finančnega premoženja, izdanega s strani privatnega sektorja, ter finančnega premoženja, izdanega s strani držav in preostalega javnega sektorja izven evrskega območja, namesto najboljše bonitetne ocene primernih agencij, drugo najboljšo oceno.[11] Za finančno premoženje s samo eno bonitetno oceno, se ta ocena zniža za eno stopnjo (angl. one-notch downgrade). Za druge oblike primernega finančnega premoženja še naprej velja pravilo najboljše ocene. Zaradi daljšega časa, potrebnega za tehnično implementacijo, bodo spremembe začele veljati v drugi polovici 2026.

Pri upravljanju zavarovanja smo okrepili sposobnost za obvladovanje finančnih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami. V zvezi s tem smo sprejeli dva ukrepa:

1) Konec leta 2025 so vsi interni bonitetni sistemi nacionalnih centralnih bank v bonitetne ocene nefinančnih družb integrirali skupne standarde glede upoštevanja podnebnih tveganj.

2) V juniju 2025 smo sprejeli odločitev o uvedbi t. i. podnebnega faktorja v okvir zavarovanja, zaradi katerega bo vrednost tržnega finančnega premoženja, izdanega s strani nefinančnih družb in z njimi povezanih oseb, od 15. junija 2026 znižana ob upoštevanju izpostavljenosti izdajatelja tranzicijskim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami.

3.3Nadzor bank

Nadzorniške aktivnosti leta 2025 smo v Evrosistemu osredotočili na naslednja prednostna področja: kreditno tveganje, s poudarkom na skladnosti z MSRP 9 in obvladovanju geopolitičnih tveganj, IT in kibernetska odpornost bank, notranje upravljanje in upravljanje tveganj ter upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj.

Banka Slovenije je članica SSM, v okviru katerega se izvaja nadzor nad pomembnimi evropskimi bankami oziroma SI. Pristojni nadzornik za SI banke je ECB, pri čemer Banka Slovenije enakovredno sodeluje pri nadzoru in sprejemanju nadzorniških odločitev. Nadzor bank in hranilnic, ki ne izpolnjujejo meril za pomembne banke, tj. manj pomembnih bank oziroma LSI, opravlja Banka Slovenije.

V letu 2025 seznam pomembnih in manj pomembnih bank ostaja nespremenjen.

V Sloveniji sta konec leta 2025 poslovali tudi dve podružnici bank oziroma bančnih skupin iz držav članic EU (BKS Bank AG, bančna podružnica, in RCI Banque Societe Anonyme, bančna podružnica Ljubljana).

Mikrobonitetni nadzor

Za leto 2025 smo v Evrosistemu določili naslednje nadzorniške prednostne naloge, ki so bile tudi izhodišče za nadzor slovenskih bank:

• kreditno tveganje:

  • ustreznost obvladovanja kreditnega tveganja in skladnosti z MSRP 9 s poudarkom vključevanja novih tveganj, zlasti geopolitičnih ter podnebnih in okoljskih tveganj;

  • kolektivno vrednotenje in oblikovanje oslabitev na bolj tveganih portfeljih;

• operativna odpornost in kibernetska tveganja:

  • upravljanje IT in kibernetskih tveganj ter tveganj tretjih IKT ponudnikov;

  • implementacija zahtev iz Uredbe o digitalni operativni odpornosti (DORA);

• notranje upravljanje in upravljanje tveganj:

  • upravljanje podatkov in kakovost podatkov;

• podnebna in okoljska tveganja:

  • spremljanje popolne uskladitve bank z nadzorniškimi pričakovanji glede podnebnih in okoljskih tveganj;

  • izvajanje pregledov upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj v bankah;

• poslovni model in digitalizacija:

  • ocenjevanje vplivov digitalne transformacije na strategije bank in identifikacija tveganj, povezanih z novimi tehnologijami.

2025 SREP je potrdil visoko kapitalsko ustreznost, likvidnost, dobičkonosnost in kakovost sredstev slovenskih bank. Kljub geopolitičnim in gospodarskim tveganjem poslovanje ostaja stabilno, odpornost sistema pa visoka. Skupne kapitalske zahteve so se rahlo znižale glede na leto 2024, kar je predvsem posledica manjšega napotka o dodatnem kapitalu (P2G), saj so stresni testi pokazali manjši negativni vpliv na kapitalsko ustreznost, kar je posledica visoke dobičkonosnosti in posledično večjih zadržanih dobičkov ter ugodnih vrednosti izhodiščnih kreditnih parametrov. Večina izdanih kvalitativnih ukrepov v okviru procesa SREP je obravnavala pomanjkljivosti na področju kapitalskih tveganj (npr. obrestno tveganje v bančni knjigi, kreditno tveganje) in notranjega upravljanja (npr. delovanje in sestava nadzornih organov).

V letu 2025 smo ostali pozorni na geopolitična tveganja in banke spodbujali k izboljšavam okvirov za upravljanje kreditnega tveganja. Poseben poudarek je bil na odpravljanju strukturnih pomanjkljivosti, spremljanju geopolitičnih in makroekonomskih negotovosti ter tveganj v ranljivih sektorjih. Skozi nadzorniške dialoge smo banke opozarjali na pravočasno prepoznavanje povišanih tveganj ter dosledno uporabo pravil majhne verjetnosti plačila. V eni pomembni banki smo izvedli poglobljen pregled pripravljenosti banke na upravljanje povišanih tveganj na segmentu majhnih in srednje velikih podjetij.

Operativna odpornost bank, s poudarkom na varnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), vključno s kibernetsko varnostjo in tveganji povezanimi s tretjimi IKT ponudniki, ostaja nadzorniška prioriteta Banke Slovenije. Od januarja 2025 je DORA zahtevala večjo pozornost bank, saj od bank zahteva okrepitev upravljanja IKT tveganj, vključno z upravljanjem tveganj tretjih IKT ponudnikov, ter poročanje o incidentih, povezanih z IKT. Tveganja kibernetske varnosti in tveganja, povezana z zunanjim izvajanjem IT storitev, ostajajo pomemben izziv za banke, saj naraščajoče grožnje iz naslova geopolitičnih tveganj zahtevajo dodatno prilagoditev njihove kibernetske varnosti in upravljanja tveganj pri tretjih ponudnikih IKT storitev. V letu 2025 smo v eni pomembni banki opravili poglobljen pregled upravljanja tveganj s tretjimi IKT ponudniki. Prav tako je bilo to področje predmet pregleda v vseh manj pomembnih bankah in SID. Nadzorniška pisma s priporočili bodo izdana v letu 2026.

Tudi notranje upravljanje in upravljanje tveganj ostaja naša ključna nadzorniška prioriteta, pri čemer je bila v letu 2025 večja pozornost na področju združevanja podatkov o tveganjih in poročanja o tveganjih (RDARR). RDARR je ključno za ustrezno upravljanje tveganj in učinkovito sprejemanje odločitev, saj pomanjkljivosti v kakovosti podatkov in poročanju zmanjšujejo sposobnost banke za prepoznavanje, spremljanje in obvladovanje tveganj. Zanesljive RDARR zmogljivosti bankam omogočajo večjo operativno učinkovitost in konkurenčnost ter olajšajo uporabo digitalnih orodij in inovativnih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in napredna analitika.

V letu 2025 so bile tri pomembne banke vključene v horizontalni pregled skladnosti z nadzorniškimi pričakovanji iz Vodnika o učinkovitem združevanju podatkov o tveganjih in poročanju o tveganjih, ki ga je ECB objavila maja 2024. Na podlagi tega pregleda je bilo eni banki izdano nadzorniško pismo s priporočili, v drugih dveh bankah pa sta bila v zvezi z RDARR opravljena pregleda v bankah. Oba pregleda sta potrdila, da morajo banke še naprej delati na področjih, kot so upravljanje podatkov, področje uporabe okvira za upravljanje podatkov, podatkovna arhitektura in IKT infrastruktura.

Na področju notranjega upravljanja smo v letu 2025 na treh pomembnih bankah opravili tudi tri poglobljene preglede, in sicer pregled delovanja funkcije notranje revizije, upravljanja internih aktov banke in bančne skupine ter upravljanja področja preprečevanja pranja denarja.[12] Večjih pomanjkljivosti nismo zaznali, dve banki sta prejeli pismo s priporočili.

Digitalna preobrazba bank in uporaba novih tehnologij zahtevata močno upravljanje in zmogljivosti za obvladovanje tveganj. Digitalizacija ni zgolj vprašanje tehnologije, temveč predvsem notranje kulture in sposobnosti bank. Vključevanje inovacij v poslovanje in zagotavljanje splošne digitalne pripravljenosti sta ključna za uspeh vsake digitalne strategije. Časovni okvir in obseg digitalizacije ostajata strateška odločitev posamezne banke, vendar lahko pomembno vplivata na operativna in finančna tveganja bank ter na njihov profil tveganj.

Leta 2025 je ECB izvedla več nadzornih aktivnosti z namenom pridobiti vpogled v primere uporabe novih tehnologij in razumeti, kako ti primeri vplivajo na zmogljivosti bank za upravljanje tveganj. V te aktivnosti so bile vključene tudi naše pomembne banke. V eni pomembni banki je bila izvedena delavnica na temo digitalizacije poslovanja, v drugi pa je bil izveden ciljni pregled s celovitim pregledom digitalne strategije in vzvodov za izvajanje strategije, vključno s kadrovskimi viri in zmogljivostmi za vodenje projektov, ter ocenjevanje finančnih in nefinančnih vplivov digitalizacije.

V letu 2025 je bilo opravljenih pet načrtovanih bonitetnih pregledov v pomembnih bankah. Opravljeni pregledi so bili s področja kreditnega tveganja, operativnega tveganja, združevanja in kvalitete podatkov ter podnebnih in okoljskih tveganj.

Opravljeno je bilo pet načrtovanih bonitetnih pregledov v manj pomembnih bankah, in sicer na področjih kreditnega tveganja, na področju procesa ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti in na področju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.

Pri nadzorniških ugotovitvah ‒ ki so pomemben rezultat rednih nadzorniških aktivnosti in naslavljajo pomanjkljivosti, ki jih morajo banke odpraviti ‒ se je v letu 2025 največji delež ugotovljenih nepravilnosti nanašal na notranje upravljanje in upravljanje tveganj pri pomembnih bankah ter na likvidnostno tveganje pri manj pomembnih bankah. To je pričakovano, glede na to, da je bilo na omenjenih področjih opravljenih več aktivnosti in bonitetnih pregledov v bankah. Več ukrepov je bilo izdanih tudi s področja kreditnega in operativnega tveganja, ki sta bili ključni nadzorniški prioriteti v letu 2025.

Pri nadzoru pomembnih bank smo leta 2025 ugotovili 108 nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju, največ na področju operativnega tveganja, sledijo pa ukrepi s področij načrtov sanacij, kreditnega tveganja ter podnebnih in okoljskih tveganj (slika 22). Večina ugotovitev ima majhen in srednji vpliv na finančni položaj bank, raven kapitala, notranje upravljanje ter na kontrole in upravljanje tveganja bank, zato smo bankam izdali večinoma ukrepe v obliki pisma s priporočili (tabela 3).

Pri nadzoru manj pomembnih bank smo ugotovili 121 nepravilnosti in pomanjkljivosti, največ na področjih likvidnostnega in kreditnega tveganja. Nekatere ugotovljene nepravilnosti so bile odpravljene že v letu 2025, odpravo preostalih pa bomo spremljali v letu 2026. Večina ugotovitev ima majhen in srednji vpliv na finančni položaj bank.

Nadzorniške ukrepe pomembnim bankam izdaja ECB. Najpogostejša oblika ukrepa je operativni akt (angl. operational act) oziroma pismo s priporočili. Pomembnejši ukrepi se izdajo v obliki odločbe, ki je pravno zavezujoči akt. V letu 2025 je bilo pomembnim bankam izdanih sedem odločb z ukrepi.

Nadzorniške ukrepe manj pomembnim bankam izdajamo v Banki Slovenije. Pomembnejše ukrepe bankam in hranilnicam, članom njihovih upravljalnih organov in delničarjem izdajamo v obliki zavezujočih pravnih aktov, ki jih določa Zakon o bančništvu, tj. v obliki odredb in odločb. V letu 2025 je bilo manj pomembnim bankam in SID izdanih pet odredb za odpravo kršitev ter pet odločb o dodatni kapitalski zahtevi (P2R) in o napotku o dodatno potrebnem kapitalu (P2G).

Nadzor nad poslovanjem dveh podružnic tujih bank oziroma bančnih skupin držav članic (ena iz Avstrije in ena iz Francije) opravljamo prek rednih poročil, zahtev po dodatnih pojasnilih in prek spremljave likvidnostnega položaja. Leta 2025 podružnicam nismo izdali nobenega ukrepa.

Nadzor skladnosti poslovanja in PPDFT

Za razliko od bonitetnega nadzora nad bankami je nebonitetni nadzor izključno v pristojnosti Banke Slovenije. Osrednja pozornost je namenjena preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma oziroma PPDFT, pri tem so poleg bank in hranilnic zajeti tudi drugi subjekti nadzora, ki jih v skladu z določbami Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) nadziramo v Banki Slovenije (plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja in menjalci). Poleg aktivnosti na področju PPDFT so se leta 2025 izvajale tudi nadzorniške aktivnosti, povezane s potrošniškim kreditiranjem v skladu z določbami Zakona o potrošniškem kreditiranju (ZPotK-2) ter z upoštevanjem omejevalnih ukrepov oziroma sankcij, kot jih urejajo Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja v skladu s pravnimi akti in odločitvami mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), te relevantne uredbe EU. V skladu z 269. členom ZBan-3 v Banki Slovenije upravljamo sistem za obveščanje o kršitvah.

Na področju PPDFT so bile izvedene naslednje aktivnosti:

• izvajanje pregledov:
  V skladu s smernicami evropskih nadzornih organov, da morajo nadzorniške aktivnosti temeljiti na ocenjenem tveganju (angl. risk based supervision), smo v letu 2025 opravili pet pregledov pri naših subjektih nadzora ter jih spremljali tudi z drugimi nadzorniškimi orodji. V okviru svojih pristojnosti redno izmenjujemo informacije s tujimi nadzorniki, udeležili pa smo se tudi sedmih nadzorniških kolegijev na področju PPDFT.
  

• mednarodno sodelovanje:
  V letu 2025 se je na mednarodni ravni krepila pozornost, namenjena problematiki PPDFT, kar se je odrazilo v povečanem obsegu sodelovanja Banke Slovenije z različnimi organi (EBA – Stalni odbor za PPDFT, ECB, Evropska komisija, Svet Evrope – odbor Moneyval, OECD). Posebej so se okrepile aktivnosti v zvezi z začetkom delovanja novega EU organa za področje PPDFT (t. i. AMLA – več v okviru 3) ter njegovih odborov in delovnih skupin. V letu 2025 smo zelo intenzivno sodelovali v 6. krogu ocenjevanja sistema za PPDFT Republike Slovenije, ki ga vodi Svet Evrope ‒ Moneyval.

• priprava regulative:
  Še naprej sodelujemo pri obsežnih aktivnostih za implementacijo leta 2024 sprejetega EU zakonodajnega svežnja (AMLR, AMLD, AMLAR), vključno pri pripravi nacionalnih zakonov in ustrezne drugostopenjske zakonodaje EU, ki poteka v delovnih skupinah organa EBA oziroma sedaj organa AMLA (v pripravi je 24 aktov). Tudi leta 2025 smo podali pojasnila glede izvajanja zakonskih zahtev in Smernic Banke Slovenije o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma (PD/FT) ter se odzvali na številna zaprosila, vprašanja in iniciative.

• druge aktivnosti:
  V sklopu drugih aktivnosti smo v Banki Slovenije dejavno sodelovali pri zaključku posodobitve Nacionalne ocene tveganja PD/FT za RS ter obravnavali nezaželene deviacije na trgu. Kot nadzornik na področju PPDFT redno sodelujemo z bonitetnimi nadzorniki, izmenjane informacije s področja PPDFT pa se vključujejo tudi v presoje v postopkih licenciranja in v ocene primernosti članov upravnih organov. V letu 2025 je bila zaradi prenosa pristojnosti za PPDFT v ospredju tudi izmenjava informacij z ATVP, zlasti pri nadzoru nad ponudniki virtualnih valut. Po zaključku razvojnega mednarodnega projekta, v okviru katerega smo skupaj z Institutom Jožef Stefan do faze pilota razvili platformo za učinkovitejše izvajanje nadzorniških aktivnosti na področju PPDFT, in sicer tudi prek tehnologije za obdelavo velike količine podatkov, zaključujemo aktivnosti za uvedbo pilota v redno uporabo.

Na področju zagotavljanja skladnosti poslovanja bank z določbami ZPotK-2, ki ureja potrošniško kreditiranje, so bili leta 2025 izvedeni trije pregledi, veliko nadzorniških aktivnostih pa je bilo izvedenih tudi na podlagi prijav kršitev in pritožb uporabnikov finančnih storitev. V Banki Slovenije sodelujemo z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Tržnim inšpektoratom, Zvezo potrošnikov Slovenije, Evropsko komisijo in organom EBA.

Zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini in drugih kriznih žarišč po svetu so tudi leto 2025 zaznamovali številni mednarodni omejevalni ukrepi, kar se še naprej odraža v aktivnosti Banke Slovenije na tem področju. Pozorno spremljamo tudi ameriške OFAC sankcije v povezavi z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

Preglede pri subjektih nadzora večinoma izvajamo v okviru celovitih pregledov področja PPDFT (v letu 2025 je bilo področje omejevalnih ukrepov preverjeno pri štirih subjektih nadzora), zaradi povečanih tveganj za morebitno kršitev veljavnih omejevalnih ukrepov in potrebe po celovitem pregledu stanja pa smo uvedli tudi dodatne nadzorniške aktivnosti. Sprejeli smo Smernice organa EBA o notranjih politikah, postopkih in kontrolah za zagotovitev izvajanja omejevalnih ukrepov ter sodelovali pri preoblikovanju Smernic za učinkovito izvajanje omejevalnih ukrepov, ki jih izdaja Stalna koordinacijska skupina za omejevalne ukrepe (SKSOU), ki jo vodi Ministrstvo za zunanje zadeve. V letu 2025 se je nadaljevalo okrepljeno medsebojno sodelovanje pristojnih nacionalnih organov v okviru SKSOU, še naprej pa zagotavljamo relevantne podatke o izvajanju finančnih omejevalnih ukrepov Evropski komisiji.

 

Postopki licenciranja in notifikacije

V Banki Slovenije smo v letu 2025 izdajali dovoljenja v skladu s slovensko zakonodajo in pravnimi akti EU, in sicer Zakonom o bančništvu (ZBan-3), Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/389, Zakonom o deviznem poslovanju (ZDP-2), uredbo CRR, uredbo EMIR, Zakonom o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank (ZKSNKB) in Zakonom o potrošniških kreditih (ZPotK-2). V skladu z ZBan-3, ZKSNKB, ZPotK-2 in ZPlaSSIED smo pristojni tudi za obravnavo notifikacij.

Leta 2025 smo vodili 32 postopkov v skladu z zgoraj navedenimi predpisi. Od tega se je 26 postopkov zaključilo z izdajo dovoljenja: od tega približno polovico predstavljajo izdana dovoljenja članom upravljalnega organa bank in hranilnic, 6 postopkov pa je bilo bodisi umaknjenih ali pa so bili ob koncu leta nezaključeni in preneseni v leto 2026. Izdali smo tudi 19 odločb o prenehanju dovoljenj v skladu z ZBan-3, večino za prenehanje opravljanja funkcije člana upravljalnega organa banke, ter eno odločbo o prenehanju dovoljenja za upravljanje plačilnega sistema v skladu z ZPlaSSIED. Iz registra bank, ki imajo dovoljenje za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev, v letu 2025 nismo izbrisali nobene banke, prav tako nismo izbrisali nobene institucije iz registra plačilnih institucij in družb za izdajo elektronskega denarja.

V Banki Slovenije smo pristojni tudi za obravnavo notifikacij po ZBan-3, ZPotK-2 in ZPlaSSIED in ZKSNKB. Leta 2025 smo prejeli tri nove notifikacije za neposredno opravljanje storitev bank držav članic EU ali držav podpisnic Sporazuma o ustanovitvi EGP (država članica) v Republiki Sloveniji in 49 novih notifikacij plačilnih institucij držav članic za opravljanje plačilnih storitev v Sloveniji ter družb za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in plačilnih storitev. Poleg tega smo prejeli dve novi notifikaciji kreditnih posrednikov za nepremičnine ter eno notifikacijo v zvezi s serviserjem kreditov. Leta 2025 je ena slovenska banka s sedežem v Republiki Sloveniji priglasila neposredno opravljanje storitev v petih drugih državah članicah. Obravnavali pa smo tudi 14 prenehanj notifikacij, in sicer tri notifikacije držav članic glede opravljanja storitev v RS ter 11 prenehanj po ZPlaSSIED.

3.4Makrobonitetna politika

Z makrobonitetno politiko identificiramo, spremljamo, ocenjujemo in zmanjšujemo ali preprečujemo sistemska tveganja za finančno stabilnost z namenom zaščite stabilnosti celotnega finančnega sistema. Končni cilj makrobonitetne politike je zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Države EU imamo na voljo številne makrobonitetne instrumente, ki jih lahko uporabimo in prilagodimo glede na identificirana sistemska tveganja in odpornost finančnega sistema. Makrobonitetne instrumente lahko na splošno razvrstimo v tri glavne skupine: likvidnostne instrumente, kapitalske instrumente in instrumente v zvezi s posojilojemalci. Makrobonitetni instrumenti, ki vplivajo na kapital bank, so namenjeni krepitvi odpornosti bančnega sistema, makrobonitetni instrumenti, ki vplivajo na posojilojemalce, pa vzpostavljajo minimalne kreditne standarde in lahko omejijo čezmerno kreditno rast. Trenutno manj pogosto uporabljeni likvidnostni instrumenti bodisi zmanjšujejo tveganje financiranja bodisi povečujejo likvidnostno odpornost bančnega sistema. Nekateri makrobonitetni instrumenti se uporabljajo v enaki obliki po vseh državah EU, medtem ko se drugi instrumenti lahko razlikujejo in se oblikujejo glede na specifičnosti posameznega bančnega sistema oziroma sistemskih tveganj.

V Banki Slovenije smo pristojni za razvoj in implementacijo makrobonitetnih ukrepov za bančni sektor in lizinške družbe. Pravno podlago za izvajanje makrobonitetne politike predstavljajo Uredba o kapitalskih zahtevah (CRR), Zakon o bančništvu (ZBan-3) in Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS).

Proces oblikovanja in implementacije makrobonitetne politike se lahko razdeli v štiri medsebojno povezane faze:

1. identifikacija in ocena sistemskih tveganj,

2. izbira in oblikovanje (kalibracija) makrobonitetnega instrumenta,

3. implementacija makrobonitetnega instrumenta,

4. ocenjevanje makrobonitetne politike in instrumentov.

V Banki Slovenije na podlagi številnih orodij za spremljanje finančne stabilnosti ocenimo raven sistemskih tveganj. Sistemsko tveganje je tveganje motenj v finančnem sistemu, ki imajo lahko resne negativne posledice za delovanje finančnega sistema in realnega gospodarstva. Sistemsko tveganje ima dve dimenziji: ciklično in strukturno. Ciklična dimenzija se nanaša na razvoj tveganj v finančnem sistemu skozi čas, medtem ko se strukturna dimenzija nanaša na porazdelitev tveganj po finančnem sistemu. V Banki Slovenije redno objavljamo prikaz tveganj in odpornosti finančnega sistema v Poročilu o finančni stabilnosti in v drugih publikacijah. Z izoblikovanim naborom kazalnikov spremljamo razvoj sistemskih tveganj in ocenjujemo doseganje posameznih vmesnih ciljev makrobonitetne politike. Ti so:

• blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda,

• blažitev in preprečitev čezmernega neskladja v strukturi ročnosti in nelikvidnosti,

• omejitev koncentracije neposredne in posredne izpostavljenosti,

• omejitev sistemskega vpliva izkrivljajočih spodbud, da bi se zmanjšal moralni hazard,

• krepitev odpornosti finančnih infrastruktur in poslovanja institucij.

Če ocenimo, da je raven sistemskih tveganj povišana oziroma raven odpornosti finančnega sistema znižana ali da obstaja tveganje, da vmesni cilji makrobonitetne politike ne bodo doseženi, se lahko odločimo za uvedbo makrobonitetnih instrumentov. Njihov izbor in kalibracija sta odvisna od ravni in izvora tveganja ter sledita načelom, opisanim v Strateškem okviru makrobonitetne politike.

Izboru in kalibraciji instrumenta sledita implementacija in ocena učinkovitosti. Makrobonitetni instrument je uspešen, če prispeva k doseganju zastavljenih vmesnih ciljev makrobonitetne politike in posredno k zmanjšanju sistemskih tveganj.

Implementirani makrobonitetni instrumenti imajo lahko tudi negativne čezmejne učinke oziroma so lahko predmet izogibanja, zato je čezmejno sodelovanje izredno pomembno. ESRB sodeluje pri koordinaciji makrobonitetne politike na evropski ravni.
Zadolžen je tudi za izdajo priporočil o vzajemnosti makrobonitetnih ukrepov. Izda lahko tudi priporočila in opozorila nacionalnim in evropskim organom.

V letu 2025 je ostala makrobonitetna politika preventivno naravnana in usmerjena k ohranjanju odpornosti finančnega sistema.

Ob upoštevanju ocen sistemskih tveganj in odpornosti finančnega sistema smo lani nadaljevali s prilagajanjem manjšega dela makrobonitetnega instrumentarija. Ohranili smo preventivno naravnanost makrobonitetne politike, ki je ostala usmerjena k ohranjanju odpornosti finančnega sistema.

Z namenom krepitve odpornosti morajo identificirane institucije izpolnjevati blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB). Višina blažilnika se določa enkrat letno, ob morebitnih spremembah pa se bankam zagotovi ustrezno prehodno obdobje za njegovo izgraditev. Oktobra 2025 je Svet Banke Slovenije spremenil metodologijo določanja stopenj blažilnika za druge sistemsko pomembne banke (DSPB), pri čemer je kot novost uvedel minimalne stopnje blažilnika glede na razrede sistemske pomembnosti. Spremenjena metodologija je bila uporabljena pri letošnji določitvi stopenj blažilnika. Za leto 2026 ostaja identificiranih pet DSPB, pri čemer se stopnje blažilnika zanje niso spremenile.

V tabeli 5 so prikazane ocenjene vrednosti indikatorja sistemske pomembnosti za posamezne DSPB ter ustrezne stopnje blažilnika, ki ga morajo banke izpolnjevati v letu 2025. Od združitve dveh bank v letu 2024 je identificiranih pet DSPB.

V skladu s Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije (UL RS, št. 108/24) se je z začetkom leta 2025 opustila uporaba diskrecije iz člena 124 CRR. Od 1. januarja 2025 za banke ni več relevantno strožje merilo, ki je določalo, da se ugodneje tehta del izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki ne presega 60 % tržne vrednosti nepremičnine (CRR 3 ta prag znižuje na največ 55 % vrednosti nepremičnine).

V letu 2025 prilagoditve makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov niso bile potrebne. Zadnje prilagoditve makrobonitetnega instrumenta, vezanega na omejitve kreditiranja potrošnikov, smo izvedli ob polletju 2023. Takrat smo spodnjo mejo kreditne sposobnosti vezali na minimalne življenjske stroške (povečane za znesek za morebitne vzdrževane družinske člane), ki se po potrebi prilagodijo splošni rasti cen oziroma drugim dejavnikom. Uvedli smo enotno najvišje razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika (DSTI), ki znaša 50 %, ter zmanjšali obseg dovoljenih odstopanj od najvišjega dovoljenega razmerja DSTI v posamezni banki. Na podlagi ocenjenih značilnosti danih posojil potrošnikom v letu 2025 menimo, da iz kreditiranja prebivalstva ne izvirajo posebna tveganja. Posledično je kalibracija makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov še vedno ustrezna.

V letu 2025 smo stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika ohranili v višini pozitivne nevtralne stopnje 1 %. Od lani imamo uveden koncept pozitivne nevtralne stopnje, katere namen je, da ima bančni sistem na voljo zadosten kapital, ki se lahko sprosti, če pride do nepredvidljivih šokov, ki niso nujno povezani s prekomerno kreditno rastjo in akumulacijo domačih neravnovesij. Banke morajo zahtevo po višjem blažilniku izpolnjevati od 1. januarja 2025. Stopnja blažilnika v višini 1,0 % predstavlja t. i. pozitivno nevtralno stopnjo proticikličnega blažilnika, kar pomeni, da bo blažilnik v nevtralnem okolju tveganj enak 1,0 %. Za nevtralno okolje tveganj je značilno, da ciklična tveganja niso niti pretirano velika niti majhna oziroma se ohranjajo na stabilnih ravneh. Za oceno faze finančnega cikla in nevtralnega okolja tveganj uporabljamo obstoječi nabor posameznih kazalnikov tveganj, sestavljeni indikator in indikator nevtralnega okolja. Vsako četrtletje na naši spletni strani objavimo oceno cikličnih sistemskih tveganj in stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika.

V letu 2025 sektorska blažilnika sistemskih tveganj (SyRB) v Sloveniji ostajata nespremenjena. Banke morajo vzdrževati: (i) SyRB v višini 0,5 % za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ter (ii) SyRB v višini 0,5 % za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, razen izpostavljenosti iz točke (i). Ukrep je bil uveden z namenom krepitve odpornosti bank ob hkratni sprostitvi omejitev kreditiranja potrošnikov julija 2022, ki bi lahko povečala kreditno tveganje v tem segmentu, ter zaradi povečanih tveganj na nepremičninskem trgu. Na podlagi rednih ocen tveganj in ob umirjanju razmer na nepremičninskem trgu je bil blažilnik za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, z začetkom leta 2025 znižan z 1,0 % na 0,5 %.

 

V Sloveniji makrobonitetno politiko oblikuje in skupaj s sektorskimi nadzornimi organi izvaja Odbor za finančno stabilnost.

Odbor za finančno stabilnost (OFS) je tudi v letu 2025 obravnaval sistemska tveganja ter se seznanjal z makrobonitetnimi ukrepi nadzornikov in z izvedenimi ukrepi glede izpolnjevanja priporočil ESRB. V okviru OFS sta delovali Delovna skupina OFS za finteh in kibernetsko varnost ter Delovna skupina OFS za podnebna tveganja. Delo OFS je podrobneje predstavljeno v vsakoletnih poročilih OFS, ki se objavljajo do konca junija posameznega leta.

3.5Reševanje bank in sistem jamstva za vloge

Vsebinsko področje reševanja bank in jamstva za vloge je urejeno v več pravnih aktih Evropske unije. 4. aprila 2001 je bila sprejeta Direktiva 2001/24/ES o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij, 15. maja 2014 pa še Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Ključno vlogo v okviru reševanja bank imajo organi za reševanje, pristojni za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje. Pomembno novost v tem okviru je prinesla Uredba (EU) št. 806/2014 z dne 15. julija 2014, ki je določila enotna pravila ter postopek za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje. Na področju jamstva za vloge je z vidika pravnih aktov EU ključna predvsem Direktiva 2014/49/EU z dne 16. aprila 2014, ki je določila pravila in postopke v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem sistemov jamstva za vloge.

Reševanje bank

V Banki Slovenije v skladu z Zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1)[13] izvajamo naloge in pooblastila organa za reševanje bank. S tem zakonom sta se v slovenski pravni red prenesli Direktiva 2001/24/ES in Direktiva 2014/59/EU. ZRPPB-1 ureja pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil organa za reševanje bank, načrtovanje reševanja bank, postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje ter postopke prisilnega prenehanja banke (prisilna likvidacija in stečaj). Cilji reševanja banke so, da se z uporabo ukrepov za reševanje zagotovi nadaljevanje izvajanja kritičnih funkcij, preprečijo resnejši negativni vplivi na finančno stabilnost, zaščitijo javna sredstva, zaščitijo vlagatelji iz naslova zajamčenih vlog in investitorji iz naslova zajamčenih terjatev ter premoženje in sredstva strank. Z Uredbo št. 806/2014/EU je bil ustanovljen Enotni odbor za reševanje (SRB). V Banki Slovenije v skladu z ZRPPB-1 in Uredbo 806/2014/EU izvajamo naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren SRB.

V Banki Slovenije izvajamo naloge in pooblastila organa za reševanje bank.

Tudi v letu 2025 smo pozornost namenjali osvežitvi načrtov reševanja, v katerih se določijo ukrepi za reševanje ali prisilno prenehanje, ki bi se lahko izvedli v bankah, če bi te propadale. V Banki Slovenije samostojno pripravljamo načrte reševanja za banke v naši pristojnosti ter sodelujemo v internih reševalnih skupinah SRB pri vzpostavitvi in osveževanju načrtov sistemskih bank in mednarodnih bančnih skupin, prisotnih v Sloveniji. SRB je pristojen za pripravo načrtov reševanja bank in bančnih skupin, ki so pod neposrednim nadzorom ECB, in drugih čezmejnih bančnih skupin. Priprava načrtov reševanja za banke v pristojnosti SRB se izvaja v okviru internih reševalnih skupin ob sodelovanju nacionalnih organov za reševanje iz držav, v katerih je prisotna posamezna članica bančne skupine. Sodelovanje v internih reševalnih skupinah poteka v obliki izmenjave dokumentov, rednih telekonferenc in srečanj. V Banki Slovenije smo pristojni za pripravo načrtov reševanja za banke, ki ne spadajo v pristojnost SRB.

Sklad za likvidacijo bank je začel delovati decembra 2024 z uveljavitvijo novele Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (v nadaljevanju ZRPPB-1), ki določa, da Sklad za reševanje bank, ki smo ga vzpostavili marca 2015 na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank, nadaljuje poslovanje kot Sklad za likvidacijo bank, ki je namenjen financiranju ukrepov prisilne likvidacije po ZRPPB-1. Podlaga za to je novela ZRPPB-1, ki je začela veljati decembra 2024. Ciljna raven sredstev sklada znaša 3,0 % vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji po stanju na dan 30. septembra 2014. Sredstva v višini 1,3 % vsote vseh zajamčenih vlog so se zagotovila s prenosom vplačanih ustanovnih denarnih sredstev, ki so bila vplačana v Sklad za reševanje bank v marcu 2015, za sredstva v višini 1,7 % vsote vseh zajamčenih vlog pa banke zagotavljajo likvidna sredstva kot zavarovanje za izredno vplačilo denarnih sredstev. Banke so v Sklad za reševanje bank marca 2015 vplačale ustanovna denarna sredstva v višini 191,1 mio EUR. Sklad za likvidacijo bank skladno z določili 216.n člena ZRPPB-1 preneha delovati 31. decembra 2030. Od vzpostavitve Sklada za likvidacijo bank bankam še niso bili izrečeni ukrepi, v zvezi s katerimi bi se uporabila njegova sredstva.

V Banki Slovenije upravljamo slovenski Sklad za likvidacijo bank.

V Banki Slovenije sredstva Sklada za likvidacijo bank, v skrbi za čim nižje stroške upravljanja, upravljamo v skupnem skladu, skupaj s sredstvi Sklada za jamstvo vlog. Sklad za likvidacijo bank in Sklad za jamstvo vlog imata v skupnem skladu (Sklad za likvidacijo bank in jamstvo vlog) delež, sorazmeren višini njunih naložb v seštevku naložb obeh skladov.

Sredstva skupnega sklada so se v letu 2025 nalagala v likvidne državne, naddržavne, regionalne, agencijske in podjetniške dolžniške instrumente, pri čemer so bile naložbe praviloma omejene z interno bonitetno oceno Banke Slovenije vsaj A-. Sredstva so bila plasirana tudi v kratkoročne depozite pri poslovnih bankah, saj so bile obrestne mere na tovrstne depozite višje od obrestne mere za stanje na računu pri Banki Slovenije. V letu 2025 smo ohranjali obrestno izpostavljenost (modificirano trajanje[14]) sklada blizu zgornje dovoljene ravni. Glede na ročnost je bilo 57 % naložb skupnega sklada v razredu z zapadlostjo do enega leta, 15 % v razredu z zapadlostjo med enim letom in tremi leti ter 29 % v razredu z zapadlostjo nad tremi leti.

Vrednost Sklada za likvidacijo bank je konec leta 2025 znašala 201,8 mio EUR, vrednost skupnega sklada pa 492,5 mio EUR. Čisti poslovni izid Sklada za likvidacijo bank je leta 2025 znašal 4.797.761 EUR, čisti poslovni izid skupnega sklada pa 11.006.276 EUR, kar je bila predvsem posledica upada pribitkov večine evrskih kreditno bolj tveganih obveznic v letu 2025. Podrobnejše je poslovanje razkrito v letnem poročilu Sklada za likvidacijo bank.

Jamstvo za vloge

V Banki Slovenije v skladu z Zakonom o sistemu jamstva za vloge (ZSJV)[15] izvajamo naloge in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge kot organ Republike Slovenije za jamstvo vlog. S tem zakonom se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2014/49/EU. Banka Slovenije je v skladu z ZSJV vzpostavila in upravlja sistem jamstva za vloge, ki zagotavlja jamstvo za vloge vlagatelja v primeru nerazpoložljivosti vlog pri banki. Jamstvo za vloge se zagotavlja z izplačilom kritja zajamčenih vlog vlagateljem ali z drugimi ukrepi, s katerimi se ohranja dostop vlagateljev do zajamčenih vlog v primeru reševanja ali prisilnega prenehanja banke. Na podlagi ZSJV so vloge v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji zajamčene do višine 100.000 EUR na vlagatelja. Rok za izplačilo kritja zajamčenih vlog znaša sedem delovnih dni od objave odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog.

V Banki Slovenije izvajamo naloge in pooblastila organa za jamstvo vlog.

V letu 2025 smo nadaljevali periodično testiranje zajema podatkov o zajamčenih vlogah pri bankah v Republiki Sloveniji. V okviru medinstitucionalnega sodelovanja smo z Ministrstvom za finance nadaljevali dialog o finančni kapaciteti sistema jamstva za vloge in postopkih v primeru izplačila zajamčenih vlog.

V Banki Slovenije smo leta 2016 v okviru upravljanja sistema jamstva za vloge vzpostavili Sklad za jamstvo vlog. Sklad se lahko uporabi za izplačilo kritja zajamčenih vlog in financiranje ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja, s katerimi se vlagateljem zagotavlja ohranitev dostopa do zajamčenih vlog. Financiranje sklada se primarno zagotavlja z rednimi prispevki bank. Skladno z Direktivo 2014/49 EU je moral sklad najpozneje do 3. julija 2024 razpolagati s sredstvi v višini 0,8 % vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji. Z dodatnimi vplačili bank v letu 2024 je bil ta cilj dosežen. Januarja 2025 je začela veljati novela ZSJV, ki ciljno vrednost Sklada za jamstvo vlog povečuje na 1,5 % zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji. Novo ciljno vrednost mora sklad doseči do 31. decembra 2030.

Če razpoložljiva sredstva sklada ne bi zadoščala za izplačilo kritja zajamčenih vlog ali poplačilo drugih obveznosti sklada, se bankam naloži vplačilo izrednih prispevkov v sklad. Financiranje sklada se zagotavlja še s prihodki od naložb sklada, zadolževanjem na trgu in pridobivanjem posojil iz drugih virov v skladu z ZSJV. ZSJV poleg tega predvideva tudi možnost izrednega likvidnostnega posojila skladu s strani Banke Slovenije in kratkoročno posojilo Republike Slovenije, če sklad na podlagi prej omenjenih virov ne bi mogel pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izpolnitev obveznosti.

Vrednost Sklada za jamstvo vlog je konec leta 2025 znašala 290,7 mio EUR. V letu 2025 so banke v Sklad za jamstvo vlog vplačale prispevke v skupni vrednosti 43,9 mio EUR. Čisti poslovni izid Sklada za jamstvo vlog je leta 2025 znašal 6.203.391 EUR. Podrobnejše poslovanje je razkrito v letnem poročilu Sklada za jamstvo vlog.

Od vzpostavitve Sklada za jamstvo vlog njegova sredstva še niso bila uporabljena.

Vloge pri bankah iz držav članic EGP, ki bančne storitve v Republiki Sloveniji opravljajo prek podružnice ali neposredno, so zajamčene po sistemu zajamčenih vlog v državi članici, kjer je sedež banke. Sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji na zahtevo in v imenu sistema jamstva za vloge druge države članice izvede izplačilo kritja zajamčenih vlog, vplačanih pri podružnici banke te države članice v Republiki Sloveniji. Sistem jamstva za vloge te države članice zagotovi sredstva v višini kritja zajamčenih vlog, ki bodo izplačane v Republiki Sloveniji, ter vse potrebne informacije in navodila za izvedbo izplačila kritja zajamčenih vlog podružnice.

Banka Slovenije je sopodpisnica multilateralnega sporazuma Evropskega združenja jamstvenih shem (EFDI).

3.6Bankovci in kovanci

[16] Prav tako je Banka Slovenije v letu 2025 nakovala evrske tečajne kovance s slovensko nacionalno stranjo za 1 in 2 evrska centa.[17] Banka Slovenije poleg tečajnih kovancev v obtok izdaja tudi priložnostne kovance Republike Slovenije in numizmatične izdelke Banke Slovenije. Strokovno in splošno javnost informiramo in izobražujemo o pristnih in primernih evrskih bankovcih ter kovancih. Oskrba trga s pristno in primerno gotovino je ena izmed ključnih nalog Banke Slovenije. Za zagotovitev ustreznih količin bankovcev in kovancev za nemoteno oskrbo trga z gotovino Banka Slovenije vsako leto sodeluje pri tiskanju evrskih bankovcev na ravni Evrosistema in je v letu 2025 natiskala bankovce za 20 EUR.

Od uvedbe evra v Sloveniji (1. januar 2007) do 31. decembra 2025 smo dali v obtok neto 19,5 mrd EUR gotovine. Leta 2025 je Banka Slovenije neto izdala 1,5 mrd EUR gotovine, kar je enako kot leta 2024. Od skupno 19,5 mrd EUR gotovine smo neto izdali 19,3 mrd EUR bankovcev (599,6 mio kosov) in 163,9 mio EUR kovancev (652,9 mio kosov). Količinsko je bilo največ bankovcev za 20 EUR (306,8 mio kosov), sledijo pa jim apoeni za 50 EUR (196,1 mio kosov) in 10 EUR (121,8 mio kosov). Pri apoenih za 500, 100 in 5 EUR je od uvedbe evra prisotna negativna neto izdaja bankovcev (število vseh izdanih bankovcev iz Banke Slovenije je bilo manjše od števila vseh vrnjenih bankovcev v Banko Slovenije). Pri kovancih količinsko največji del neto izdaje obsegata kovanca za en evrski cent (207,2 mio kosov) in dva evrska centa (141,1 mio kosov), medtem ko je ta najnižji pri apoenu za 1 EUR (17,5 mio kosov).

Od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2025 smo dali v obtok neto 19,5 mrd EUR gotovine, od tega v letu 2025 1,5 mrd EUR.

V števnici smo v okviru obdelave gotovine, vrnjene iz obtoka, prešteli 140,7 mio kosov bankovcev in kovancev, kar je 1,6 % več kot leto prej. Od tega je bilo preštetih 140,3 mio kosov bankovcev in 0,4 mio kosov kovancev. Za zagotovitev primerne kakovosti bankovcev v obtoku smo izločili in uničili skupno 21,2 mio kosov bankovcev, kar je 8,2 % več kot leto prej.

V Banki Slovenije smo lani opravili 466 menjav tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov, kar je 1,8 % več kot leto prej. V letu 2025 se je iz obtoka skupaj vrnilo za 74,3 tisoč EUR tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov (22,4 % manj kot leta 2024). 31. decembra 2025 je znašala skupna vrednost tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov, ki so še v obtoku, 31,3 mio EUR. Vrednostne bone in tolarske bankovce je mogoče zamenjati na našem blagajniškem okencu brez časovne omejitve, medtem ko tolarskih kovancev v skladu z Zakonom o uvedbi eura od 3. januarja 2017 ni več mogoče zamenjati.

Konec leta 2025 je znašala skupna vrednost tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov, ki so še v obtoku, 31,3 mio EUR.

Verjetnost, da bi prejeli ponaredek evrske gotovine, ostaja majhna. S kontrolami delovanja naprav za obdelavo gotovine ter izvajanjem izobraževanj na področju preverjanja pristnosti in primernosti gotovine skrbimo, da naprave in usposobljeni zaposleni prepoznajo ponaredke ter se tako iz obtoka umaknejo vsi ponarejeni bankovci in kovanci. Po podatkih Nacionalnega analitskega centra za evrske bankovce in Nacionalnega analitskega centra za evrske kovance je bilo leta 2025 iz obtoka umaknjenih 1.672 kosov ponarejenih bankovcev, kar je približno 42 % več kot leta 2024. Najpogosteje so bili ponarejeni bankovci apoenov 50 EUR, 100 EUR in 20 EUR, ki so skupaj predstavljali dobrih 85 % vseh umaknjenih ponaredkov iz obtoka v Sloveniji leta 2025. Skupna vrednost odkritih ponarejenih evrskih bankovcev v obtoku v Sloveniji je leta 2025 znašala 140.935 EUR, kar je za približno 28 % več kot leta 2024. Kljub povečanju ostaja število umaknjenih ponaredkov iz obtoka v Sloveniji majhno, zaradi česar se Slovenija uvršča v spodnjo polovico držav glede na število odkritih ponaredkov evrskih bankovcev.

Leta 2025 je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih tudi 4.859 ponarejenih evrskih kovancev, kar je približno 27 % manj kot leta 2024. Najpogosteje ponarejen evrski kovanec ostaja kovanec za 2 EUR (približno 82-odstotni količinski delež). Ob upoštevanju števila neto izdanih pristnih evrskih bankovcev in kovancev je delež ponaredkov v obtoku v Sloveniji zelo majhen.

Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih za Republiko Slovenijo opravljamo posle priprave, izdaje, distribucije in hrambe tečajnih in priložnostnih kovancev.[18] V obtok smo izročili spominski kovanec za 2 EUR ob 100. obletnici rojstva Mikija Mustra (nakovanih 1 mio kosov) in zbirateljske kovance ob dogodku Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica - Gorizia (nakovanih 750 zlatnikov, 1.250 srebrnikov in 68.250 zbirateljskih dvokovinskih kovancev za 3 EUR). Za numizmatične namene smo izdali zbirko kovancev z letnico kovanja 2025 v navadni in posebni tehniki kovanja z visokim sijajem (angl. proof) ter spominski kovanec za 2 EUR in zbirateljski kovanec za 3 EUR (oba izdelana v tehniki visokega sijaja). Numizmatične izdelke je mogoče kupiti na blagajni Banke Slovenije in v izbranih poslovalnicah našega agenta za prodajo numizmatičnih izdelkov, v Deželni banki Slovenije, d. d. Seznam numizmatičnih izdelkov in prodajne cene lahko preverite na spletni strani Banke Slovenije, pri čemer izdelki, obarvani rdeče, niso več na voljo.

3.7Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni in poravnalni sistemi so infrastruktura finančnega trga, ki omogoča prenos denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter je temeljni sestavni del finančnega sistema. Z učinkovitim, neprekinjenim in varnim izvrševanjem velikega števila in velikih vrednosti finančnih transakcij (tj. izmenjavo in poravnavo plačil ter vrednostnih papirjev) pomembno prispevajo k nemotenemu delovanju finančnih trgov ter s tem k splošni stabilnosti in učinkovitosti gospodarstva.

V Banki Slovenije kot (so)upravljavec tržnih infrastruktur v lasti in upravljanju Evrosistema omogočamo tržnim udeležencem poravnavo v netveganem centralnobančnem denarju. Poleg tega soodločamo o smeri razvoja teh infrastruktur. Udeležencem v okviru plačilnega sistema TARGET-Slovenija vodimo denarne račune za poravnavo (predvsem) plačil velikih vrednosti v T2, denarne račune za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v TARGET2-Securities (T2S) in denarne račune za poravnavo takojšnjih plačil v TARGET Instant Payment Settlement (TIPS). Ob tem slovenskim bankam in hranilnicam, nekaterim njihovim hčerinskim bankam s področja Zahodnega Balkana ter eni centralni banki s tega področja omogočamo dostop do vseevropskih plačilnih sistemov za plačila malih vrednosti. Kot nadzornik zagotavljamo skladnost plačilnih in poravnalnih sistemov, ponudnikov plačilnih storitev in storitev izdajanja elektronskega denarja ter menjalcev z zahtevami zakonodaje. Delujemo tudi kot usmerjevalec (tj. katalizator) aktivnosti tržnih deležnikov na področju plačil in tržnih infrastruktur za plačila in vrednostne papirje.

V letu 2025 smo redne naloge, ki jih izvajamo na področju plačilnih in poravnalnih sistemov, izvedli v skladu z načrti, poleg tega smo bili aktivno vpeti v Evrosistemov projekt Digitalni evro in v razvoj rešitev Evrosistema za prihodnjo poravnavo transakcij velikih vrednosti v centralnobančnem denarju z uporabo inovativnih tehnologij (kot je tehnologija razpršene evidence – DLT) v okviru projektov Pontes in Appia.

Upravljanje plačilnih infrastruktur

Ob koncu leta 2025 smo v T2 vodili glavne in namenske denarne račune 16 slovenskim udeležencem, ki so v celotnem letu poravnali 1.164.472 transakcij (1,5 % manj kot v letu 2024) v vrednosti 495,64 mrd EUR (3,2 % več kot v letu 2024). Za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v T2S smo za 9 slovenskih udeležencev skupaj vodili 24 namenskih denarnih računov, prek katerih je bilo v 72.459 transakcijah (41,5 % več kot v letu 2024) poravnanih za 17,9 mrd EUR poslov z vrednostnimi papirji (43,6 % več kot v letu 2024). Za poravnavo takojšnjih plačil v TIPS smo 14 slovenskim udeležencem vodili vsakemu po en namenski denarni račun, prek katerih je bilo poravnanih 3.233.407 (66,8 % več kot v letu 2024) takojšnjih plačil v vrednosti 4,56 mrd EUR (111,8 % več kot v letu 2024).

V letu 2025 so slovenski udeleženci na denarnih računih v T2 poravnali 1.164.472 transakcij v vrednosti 495,64 mrd EUR, na denarnih računih T2S 72.459 transakcij v vrednosti 17,9 mrd EUR, na denarnih računih TIPS pa 3.233.407 transakcij v vrednosti 4,56 mrd EUR.

Na področju čezmejnih plačil malih vrednosti smo slovenskim bankam in hranilnicam, njihovim podružnicam s področja Zahodnega Balkana ter eni centralni banki s tega področja omogočali, da prek nas izmenjujejo kreditna plačila SEPA z več kot 3.500 in direktne obremenitve SEPA z več kot 2.700 ponudniki plačilnih storitev iz Evrope.

V letu 2025 smo sodelovali pri nadaljnjem razvoju tržnih infrastruktur v lasti in upravljanju Evrosistema, pri čemer so bile aktivnosti v glavnini usmerjene v izboljšanje funkcionalnosti delovanja infrastruktur ter zagotavljanje njihove večje (kibernetske) odpornosti in razpoložljivosti.

Nadzor plačilnih in poravnalnih sistemov ter ponudnikov plačilnih storitev

S ciljem zagotavljati učinkovito, neprekinjeno in varno delovanje plačilnih in poravnalnih sistemov ter ponudnikov plačilnih storitev spremljamo in analiziramo njihovo delovanje ter izdajamo nadzorne ukrepe. V skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) nadziramo plačilne sisteme, kreditne institucije, plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja. V skladu z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosredstev (ZIUTK) nadziramo še družbe za izdajo elektronskega denarja in kreditne institucije, ki izdajajo e-denarne žetone, ter v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) tudi kreditne institucije, ki izdajajo žetone, vezane na sredstva, ali opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi. Dodatno v skladu z Zakonom o deviznem poslovanju (ZDP-2) nadziramo menjalce. V skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah si pri izvajanju nadzora nad upravljavcem poravnalnega sistema nadzorniške pristojnosti delimo z ATVP. V skladu z ZPlaSSIED smo eni družbi za izdajo elektronskega denarja izdali dovoljenje za razširitev dovoljenja. V skladu z Delegirano uredbo Komisije 2018/389/EU smo eni kreditni instituciji izdali dovoljenje za izvzetje iz obveznosti vzpostavitve nadomestnega mehanizma. V zvezi z upravljavci plačilnih sistemov pa smo v skladu z ZPlaSSIED ugotovili, da je eno dovoljenje za upravljanje plačilnega sistema prenehalo, ter zaključili postopek dodelitve statusa pomembnega plačilnega sistema enemu plačilnemu sistemu. V skladu z ZDP-2 smo enemu menjalcu odvzeli dovoljenje za opravljanje menjalniških poslov.

V skladu z ZPlaSSIED smo leta 2025 izvedli pregled poslovanja ene kreditne institucije z vidika skladnosti področja plačilnih storitev ter pregled poslovanja upravljavca plačilnih sistemov. V skladu z ZDP‑2 pa smo opravili pregled poslovanja treh menjalcev.

Usmerjanje in spodbujanje aktivnosti tržnih deležnikov

Tudi v letu 2025 smo nadaljevali usmerjanje aktivnosti tržnih deležnikov s ciljem izboljšati konkurenco ter pospeševati razvoj trgov plačil in vrednostnih papirjev v skladu s politiko Evrosistema. Pri tem delujemo povezovalno, s ciljem iskanja sinergij med tržnimi deležniki. Osredotočamo se na cilje, ki jih deležniki na omenjenih trgih ne morejo doseči sami oziroma zahtevajo usklajevanje različnih interesov. Sistemski pogled na trg, znanje, ugled in dejstvo, da na trgu ne nastopamo kot konkurent drugim deležnikom, so vzvodi za izvajanje katalizatorske vloge.

Med redne aktivnosti spadajo spodbujanje harmonizacije z vseevropskimi (in globalnimi) praksami in standardi na področju plačil, poravnave vrednostnih papirjev in upravljanja finančnega zavarovanja ter prizadevanja za dvig ravni kibernetske odpornosti in neprekinjenosti poslovanja tržnih infrastruktur za plačila in vrednostne papirje. V tem pogledu smo usmerjali aktivnosti tržnih deležnikov v okviru Nacionalnega sveta za plačila (NSP), Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za vrednostne papirje in finančno zavarovanje ter Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za plačila.

Glavnina aktivnosti NSP je bila v letu 2025 povezana z nadaljevanjem usmerjenega dela v okviru prvih treh strateških iniciativ Strategije razvoja trga plačil v Sloveniji za obdobje 2024–2028, ki naslavljajo ključne potrebe sodobnega trga plačil: (i) uporabniško izkušnjo, (ii) varnost elektronskih plačil in (iii) možnost elektronskega plačevanja na prodajnih mestih. V letu 2025 je NSP spremljal uveljavitev Uredbe o takojšnjih plačilih in posebno pozornost namenil usklajeni ter enotni komunikaciji z uporabniki. NSP je v letu 2025 začel tudi z enotnim ozaveščanjem potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa. S tem namenom je NSP pripravil letak s sloganom Nihče brez plačilnega računa, ki na pregleden in razumljiv način združuje ključne informacije o pravici do osnovnega plačilnega računa ter postopkih njegovega odprtja.

Tematike, obravnavane v okviru Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za vrednostne papirje in Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za plačila, so se v letu 2025 večinoma nanašale na spodbujanje harmonizacijskih aktivnosti v domačem okolju na področju poravnave vrednostnih papirjev, vključno z začetnimi aktivnostmi v zvezi s skrajšanjem cikla poravnave poslov z vrednostnimi papirji, upravljanje s finančnim zavarovanjem ter na nadaljnji razvoj tržnih infrastruktur v upravljanju Evrosistema.

V Banki Slovenije tržnim subjektom, katerih finančne storitve temeljijo na sodobnih tehnologijah, prek Stičišča Banke Slovenije za finteh inovacije zagotavljamo pojasnila v zvezi z regulatornimi zahtevami, ki so v naši pristojnosti. Večina vprašanj, ki smo jih v stičišču v letu 2025 prejeli od domačih in tujih inovativnih poslovnih subjektov, se je nanašala na področje plačilnih storitev in zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi. Na področju inovacij v finančnih storitvah smo dejavni tudi na mednarodni ravni; sodelujemo namreč v Evropskem forumu spodbujevalcev inovacij ter v Mreži inovacij in Tehnični skupini za finteh regulacijo Banke za mednarodne poravnave. V letu 2025 smo aktivno sodelovali tudi v Evropskem regulatornem peskovniku za tehnologijo veriženja blokov, katerega cilj je vzpostaviti vseevropski okvir za regulatorni dialog ter povečati pravno gotovost za inovativne rešitve na obravnavanem področju.

Digitalni evro

V Banki Slovenije smo tudi v letu 2025 aktivno sodelovali pri projektu Evrosistema Digitalni evro. V projekt smo vpeti tako prek delovne skupine na visoki ravni, ki usmerja projekt Digitalni evro, kot prek številnih operativnih skupin, ki naslavljajo tehnične, pravne, varnostne in druge vidike digitalnega evra.

V domačem okolju smo tudi v letu 2025 sodelovali s ključnimi deležniki, zlasti v okviru Nacionalne skupine deležnikov za digitalni evro (NSD digitalni evro), na dogodku za javnost smo gostili visokega predstavnika ECB ter na različnih posvetovalnih telesih tržne deležnike ozaveščali o napredku na projektu Digitalni evro. V juliju in novembru smo tako izvedli seji NSD digitalni evro, na katerih so bile obravnavane tehnične, pravne in komunikacijske tematike ter napredek projekta Digitalni evro. Julija smo organizirali javni dogodek Nenehno spreminjajoče se plačilno okolje: kaj bo prinesel digitalni evro?, kjer je bil gost član Izvršilnega odbora ECB in predsedujoči delovni skupini na visoki ravni za digitalni evro, Piero Cipollone. Slednji se je v okviru obiska udeležil tudi razprave s predsedniki uprav slovenskih bank in hranilnic ter seje NSD digitalni evro, na kateri so mu predstavniki slovenskih deležnikov trga plačil prenesli svoja stališča do digitalnega evra. S slovenskim bančnim sektorjem smo razpravo nadaljevali tudi na tehnični ravni v okviru delovne skupine za digitalni evro pri Združenju bank Slovenije.

O napredku projekta digitalnega evra bomo splošno in strokovno javnost tudi v prihodnje redno obveščali prek spletnih strani Banke Slovenije. Prav tako bomo nadaljevali z aktivnim dialogom in izmenjavo mnenj s slovenskimi deležniki v okviru že vzpostavljenih relevantnih teles.

3.8Soupravljanje deviznih rezerv ECB

V Banki Slovenije upravljamo del deviznih rezerv ECB. Vrednost na ECB ob prevzemu evra prenesenih deviznih rezerv Banke Slovenije je 31. decembra 2025 znašala 200,5 mio EUR. Glavni namen deviznih rezerv ECB je Evrosistemu zagotoviti zadostno likvidnost pri posegih na deviznem trgu. Upravljajo jih vse centralne banke Evrosistema skupaj

Banka Slovenije soupravlja devizne rezerve ECB.

Banka Slovenije jih upravlja skupaj z luksemburško centralno banko. Poleg deviznih rezerv, prenesenih na ECB, tudi sami upravljamo del lastnih naložb v tuji valuti, če bi ECB morda, v skladu z določbami 30. člena Protokola o Statutu ESCB in ECB, vpoklicala dodatne devizne rezerve.

3.9Upravljanje finančnih naložb Banke Slovenije

V Banki Slovenije upravljamo lastne finančne naložbe s ciljem srednjeročno prispevati h krepitvi svojega kapitala, s čimer prispevamo k zagotavljanju finančne neodvisnosti pri izpolnjevanju centralnobančnih nalog. Poleg zasledovanja tega primarnega cilja stremimo tudi k družbeno odgovornemu in trajnostnemu načinu investiranja. Vrednost finančnih naložb Banke Slovenije, ki niso povezane z izvajanjem denarne politike Evrosistema, je konec leta 2025 znašala 6,5 mrd EUR (povečanje za 0,8 mrd EUR glede na leto 2024).

Vrednost naših finančnih naložb je konec leta 2025 znašala 6,5 mrd EUR.

Struktura finančnih naložb Banke Slovenije je določena na podlagi strateške alokacije naložb, ki se ob upoštevanju vseh omejitev osvežuje enkrat letno z optimizacijo pričakovane donosnosti ob še sprejemljivi ravni kvantitativno izraženih finančnih tveganj. Strateško alokacijo finančnih naložb Banke Slovenije na letni ravni na predlog Investicijskega odbora sprejme Svet Banke Slovenije. Finančne naložbe Banke Slovenije so ob upoštevanju strateške alokacije naložb razdeljene v več portfeljev, ki se med seboj razlikujejo po valuti in naložbenih razredih, ki zadevne portfelje sestavljajo. Približno 45 % finančnih naložb Banke Slovenije je aktivno upravljanih proti interno določenim primerjalnim portfeljem (angl. benchmark). Finančne naložbe Banke Slovenije obsegajo naložbe v državni, naddržavni, agencijski, regionalni, kriti ter (finančni in nefinančni) podjetniški dolg. Poleg tega s ciljem diverzifikacije tveganj in doseganja višje srednjeročne donosnosti del finančnih naložb nalagamo tudi v kotirajoče indeksne sklade (angl. exchange traded fund, ETF), ki posnemajo gibanje geografsko, valutno in sektorsko razpršenega globalnega delniškega indeksa. Del naših finančnih naložb je tudi monetarno zlato.

Naložbe v dolžniške instrumente so praviloma omejene z interno bonitetno oceno Banke Slovenije vsaj A-. Poleg tega so naložbe v različne tipe dolga dodatno omejene s predpisano največjo možno agregatno izpostavljenostjo do posameznega tipa dolga in s seznamom dovoljenih izdajateljev. Opredeljena je tudi zgornja meja izpostavljenosti do posameznega izdajatelja oziroma skupine povezanih izdajateljev, pri čemer je zgornja meja izpostavljenosti odvisna od interne bonitetne ocene Banke Slovenije. Morebitna odstopanja od opisanih omejitev odobri Svet Banke Slovenije ali skladno z usmeritvami Sveta Investicijski odbor, ki tudi mesečno spremlja proces upravljanja.

Večina naših finančnih naložb je denominiranih v evrih (4,6 mrd EUR), preostanek pa predstavljajo tuje valute in zlato. V letu 2025 se je povečal delež zlata (na 8 %), zaradi dodatnih nakupov zlata (za 1,05 tone, na 4,22 tone) in močnega porasta cene. Po drugi strani se je nekoliko zmanjšal delež naložb, denominiranih v evrih (na 70 %), medtem ko je delež naložb, denominiranih v ameriškem dolarju, ostal nespremenjen (pri 21 %). V strukturi finančnih naložb Banke Slovenije po naložbenih razredih se je poleg zvišanja deleža zlata povečal tudi delež kritega dolga (na 18 %) ter naddržavnega, agencijskega in regionalnega dolga (skupaj na 8 %). Znižala sta se deleža državnega dolga (na 20 %) in podjetniškega dolga (na 37 %), delež naložb v delniške ETF pa je ostal nespremenjen (pri 9 %). Prav tako se v letu 2025 ni bistveno spremenila struktura naložb glede na ročnost. Največji del finančnih naložb je bil v razredu z zapadlostjo nad tremi leti (51 %; vključujoč naložbe v sklad BIS in delniške ETF, ki nimajo zapadlosti), sledile so naložbe v razredu z zapadlostjo do enega leta (26 %) ter med enim in tremi leti (23 %). Glede na bonitetno oceno je delež naložb v bonitetnem razredu AAA znašal 28 %, v razredu AA 24 %, preostanek pa je bil v bonitetnem razredu pod AA (vključujoč naložbe v delniške ETF, ki nimajo bonitetne ocene).

3.10Centralni kreditni register

Centralni kreditni register predstavlja osrednjo nacionalno zbirko podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Vzpostavljen je bil leta 2016 z namenom učinkovitejšega izvajanja ključnih nalog in pooblastil Banke Slovenije ter z namenom zagotavljanja podatkov za sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb (SISBON) in poslovnih subjektov (SISBIZ). Sistem izmenjave informacij omogoča izboljšanje procesov ocenjevanja in obvladovanja kreditnih tveganj pri kreditodajalcih. Poleg tega spodbuja politike in ukrepe za odgovorno kreditiranje ter vzdržno zadolževanje fizičnih oseb in poslovnih subjektov, s čimer se preprečuje njihovo prezadolževanje. Konec leta 2025 je bil sprejet novi Zakon o centralnem kreditnem registru, ki bo z uvedenimi novostmi še dodatno okrepil obstoječe procese in politike na področju spremljanja in upravljanja kreditnih tveganj.

SISBON

V sistemu SISBON so se konec leta 2025 obdelovali podatki o 1.565.731 fizičnih osebah in o njihovih 3.109.554 različnih kreditnih poslih.

V zbirki podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb – SISBON smo 31. decembra 2025 obdelovali podatke o kreditnih poslih[19] 1.565.731 fizičnih oseb, kar je 0,07 % manj kot leto prej. Do podatkov v sistemu SISBON je konec leta 2025 lahko dostopalo 58 različnih kreditodajalcev. Med njimi je bilo 37 članov (subjekti iz 15. člena Zakona o centralnem kreditnem registru), ki imajo dostop do vseh podatkov v sistemu SISBON, in 21 vključenih kreditodajalcev, ki dostopajo le do omejenega obsega podatkov, kot določa tretji odstavek 19. člena Zakona o centralnem kreditnem registru. Na dan 31. decembra 2025 smo v sistemu SISBON obdelovali podatke o 3.109.554 kreditnih poslih, kar je 0,2 % manj kot leto prej. Med njimi je bilo 1.122.695 limitov na osebnih računih (–1,4 % glede na 2024), 816.963 limitov po kreditnih karticah (–1,9 % glede na 2024), 523.889 potrošniških kreditov (+5,6 % glede na 2024), 296.894 limitov po drugih plačilnih instrumentih (–2,7 % glede na 2024), 181.988 stanovanjskih kreditov (+1,5 % glede na 2024) in 167.125 poslov finančnega leasinga (+2,2 % glede na 2024).

Sistem SISBON smo upravljali skladno z določili Zakona o centralnem kreditnem registru, članom sistema in drugim kreditodajalcem pa smo skozi vse leto zagotavljali nemoteno delovanje sistema, ki ostaja operativen 24 ur na dan, vse dni v letu. Posameznikom, katerih podatki so vključeni v sistem izmenjave, smo omogočili uveljavljanje njihovih pravic ter jim pri tem nudili celovito tehnično in vsebinsko podporo. Aktivno smo spodbujali uporabo različnih digitalnih možnosti za vpogled v lastne podatke, kar je prispevalo k nadaljnjemu povečanju deleža digitalnih vpogledov v primerjavi s tiskanimi. Uporaba identifikacije prek storitve SI-PASS in nove osebne izkaznice s čipom, ki sta na voljo že od leta 2024, ostaja med posamezniki zelo razširjena ter prispeva k večji varnosti in enostavnosti dostopa. V letu 2025 smo posameznikom posredovali skupno 19.605 izpisov lastnih podatkov, od tega 15.169 v digitalni in 4.436 v tiskani obliki. Delež digitalnih izpisov se še naprej povečuje, in sicer se je v primerjavi z letom 2024 povečal za 7 odstotnih točk, kar potrjuje uspešnost digitalizacije postopkov in prilagajanja potrebam uporabnikov. Dodatno smo posameznikom prek telefona in elektronske pošte posredovali 2.085 pojasnil na
njihova vprašanja v zvezi s sistemom SISBON. Izpostaviti velja tudi stalno vlaganje v izboljšave uporabniške izkušnje in varnosti sistema ter redno ozaveščanje uporabnikov o pomenu varovanja osebnih podatkov in odgovorne uporabe sistema.

Pri sistemu SISBON smo posebno skrb namenili nadzoru nad člani in vključenimi kreditodajalci, predvsem glede izpolnjevanja pogojev za članstvo, dostop do podatkov, varnosti sistema in pravilnosti poročanja podatkov. V okviru preverjanja skladnosti s predpisi, ki urejajo delovanje sistema izmenjave informacij, smo opravili 21 revizijskih pregledov pri članih SISBON in pri tem zaznali 52 primerov neskladnosti. Člani so ugotovljene neskladnosti odpravljali v rokih, ki so bili določeni glede na posamezen primer. Pritožbe posameznikov, zlasti delež upravičenih pritožb, predstavlja pomemben pokazatelj skladnosti članov pri pravilnem poročanju podatkov. V letu 2025 je bilo pri 37 članih vloženih skupno 2.353 pritožb glede pravilnosti podatkov v sistemu SISBON, kar je 28 % več kot leto prej. Kljub temu je delež pritožb glede na število fizičnih oseb, katerih podatki se vodijo v sistemu, razmeroma majhen in znaša 0,15 %. Spodbudno je, da se je delež upravičenih pritožb zmanjšal; v letu 2025 je znašal 28 % vseh pritožb, kar je 9 odstotnih točk manj kot leto prej. Najpogostejši razlogi za pritožbe so povezani z zahtevami za predčasni izbris negativnih dogodkov iz sistema SISBON, neustreznim zaključkom izvršb ter poslov, povezanih s postopki osebnih stečajev.

SISBIZ

Sistem SISBIZ je konec leta 2025 zagotavljal podatke o 293.680 kreditnih poslih za 137.179 poslovnih oseb.

V zbirki podatkov in informacij o zadolženosti poslovnih subjektov – SISBIZ smo 31. decembra 2025 obdelovali podatke o kreditnih poslih[20] 137.179 poslovnih subjektov, kar je 0,7 % manj kot leto prej. Med njimi je 53 % samostojnih podjetnikov in drugih samozaposlenih, 41 % kapitalskih in osebnih družb ter 6 % preostalih oblik poslovnih subjektov (društva, zavodi, zbornice, interesna združenja itd.). Delež samostojnih podjetnikov in drugih samozaposlenih ostaja enak glede na leto 2024, medtem ko se je delež kapitalskih in osebnih družb povečal za 1 odstotno točko, delež preostalih oblik poslovnih subjektov pa se je za 1 odstotno točko zmanjšal. Do podatkov v sistemu SISBIZ je lahko dostopalo 35 kreditodajalcev, ki imajo status člana sistema (subjekti iz 15. člena Zakona o centralnem kreditnem registru). Na dan 31. decembra 2025 so se v sistemu SISBIZ obdelovali podatki o 293.680 aktivnih kreditnih poslih, od tega je bilo 108.687 kreditov, kar je 6 % več kot leto prej, 39.405 kreditov in terjatev po plačilnih in kreditnih karticah (+7 % glede na leto 2024), 69.276 poslov finančnega leasinga (+3 % glede na leto 2024), 20.287 prevzetih poroštev (–1 % glede na leto 2024), 32.931 odkupov terjatev – faktoring (+21 glede na leto 2024) ter 23.094 finančnih poroštev in drugih pogojnih obveznosti (+6 % glede na leto 2024).

V letu 2025 smo sistem SISBIZ upravljali z visoko stopnjo zanesljivosti in učinkovitosti. Sistem je bil članom in poslovnim subjektom, katerih podatki se vodijo v sistemu, neprekinjeno dostopen vse dni v letu, 24 ur na dan. Poslovnim subjektom smo omogočali nemoteno uveljavljanje njihovih zakonskih pravic v zvezi z lastnimi podatki ter jim zagotavljali celovito tehnično in vsebinsko podporo. V letu 2025 so se poslovni subjekti s svojimi podatki v digitalni obliki prek spletne aplikacije Moj SISBIZ seznanili 1.634-krat. Poleg tega smo jim na njihova vprašanja glede sistema SISBIZ posredovali 1.482 pojasnil po telefonu in elektronski pošti.

Ena izmed naših osrednjih nalog v letu 2025 je bila zagotavljanje skladnosti članov SISBIZ z zahtevami Zakona o centralnem kreditnem registru. V ta namen smo izvedli 13 revizijskih pregledov pri članih sistema, s katerimi smo preverjali izpolnjevanje pogojev za članstvo in dostop do podatkov, varnost sistema ter pravilnost poročanja podatkov. Pri pregledih smo ugotovili 27 primerov neskladnosti, pri čemer se je večina nanašala na nepravilnosti pri poročanju podatkov. Ugotovljene neskladnosti so člani odpravili v določenih rokih, prilagojenih posameznim primerom. Pritožbe poslovnih subjektov ostajajo pomemben pokazatelj skladnosti članov pri poročanju podatkov. V letu 2025 je bilo prejetih 76 pritožb, kar je 20 % manj kot v letu 2024 in predstavlja 0,06 % vseh poslovnih subjektov, katerih podatki se vodijo v sistemu. Delež upravičenih pritožb se je v primerjavi s preteklim letom malenkostno povečal in je znašal 49 % vseh pritožb, kar je za 1 odstotno točko več kot leto prej. Glavni razlogi za pritožbe ostajajo nespremenjeni glede na pretekla leta, saj se večina nanaša na poročanje zapadlih obveznosti in bonitete poslovnih subjektov.

V letu 2025 smo z odgovornim in strokovnim upravljanjem centralnega kreditnega registra ter sistemov izmenjave informacij SISBON in SISBIZ pomembno prispevali k stabilnosti in preglednosti finančnega sistema. Sistematično smo zagotavljali zanesljivo, varno in neprekinjeno delovanje sistemov, kar je omogočilo uporabnikom (tako posameznikom kot poslovnim subjektom) enostaven in pregleden dostop do njihovih podatkov ter učinkovito uveljavljanje zakonskih pravic. S stalnim izboljševanjem procesov in hitrim odpravljanjem nepravilnosti smo okrepili zaupanje v sistem in zagotovili visoko raven skladnosti z zakonodajnimi zahtevami. V prihodnje ostajamo zavezani nadaljnjemu razvoju in nadgradnji sistemov, krepitvi varnosti in transparentnosti ter zagotavljanju visoke ravni storitev za vse uporabnike. Na ta način bomo še naprej prispevali k odpornosti in zaupanju v slovenski finančni sistem.

3.11Plačilne storitve za komitente Banke Slovenije

V Banki Slovenije smo ponudnik plačilnih storitev in vodimo račune za komitente, med katerimi največjo skupino predstavljajo proračunski uporabniki. Vodimo enotni zakladniški račun države in enotne zakladniške račune nekaterih občin. Računi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, med katere se uvrščata tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, so odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin. Podračune vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila.

Poleg tega za Ministrstvo za finance vodimo namenske transakcijske račune in zanj opravljamo storitev plačilne banke. Za izvajanje te storitve za Ministrstvo za finance vodimo denarni račun v TARGET2 Securities. Pri nas ima odprt transakcijski račun za lastna sredstva KDD, d. d., naši komitenti pa so tudi tuje finančne institucije in institucije EU.

V letu 2025 se je glede na leto 2024 število komitentov zmanjšalo na 126 in število odprtih računov na 132. Svoje enotne zakladniške račune je zaprlo šest občin, ki so skupaj s svojimi proračunskimi uporabniki izvajanje plačilnega prometa prenesle na novo odprte podračune v okviru enotnega zakladniškega računa države.

V Banki Slovenije omogočamo svojim komitentom izvrševanje (takojšnjih) kreditnih plačil in direktnih obremenitev.

Glede na leto 2024 se je število izvršenih plačil v letu 2025 povečalo za 1,08 mio oziroma za 1,95 %, na 56,56 mio. Za izvrševanje plačil smo vključeni v različne plačilne in druge sisteme ter imamo vzpostavljeno korespondenčno mrežo računov v tujini. S tem komitentom zagotavljamo, da lahko nemoteno plačujejo svojim nasprotnim strankam in od njih prejemajo plačila. Plačilne storitve izvajamo z visoko stopnjo avtomatizacije: ročno smo obdelali zgolj 0,04 % vseh transakcij.

V vlogi ponudnika plačilnih storitev smo tudi v letu 2025 nadaljevali z razvojem takojšnjih plačil. Posledično smo 15,7 mio domačih kreditnih plačil SEPA, kar je 62 % tovrstnih plačil, izvršili kot takojšnja plačila. Slovenska bančna skupnost se je sicer zavezala, da najpozneje do februarja 2027 vsa domača kreditna plačila SEPA migrira na takojšnja plačila. 9. oktobra 2025 se je v pretežni meri začela uporabljati Uredba o takojšnjih plačilih, katere cilj je povečati dostopnost, učinkovitost in varnost takojšnjih plačil. Z namenom tudi proračunskim uporabnikom zagotoviti enake pogoje pri izvajanju plačil, kot jih zadevna uredba prinaša za vse druge uporabnike plačilnih storitev, smo tudi mi realizirali njene zahteve. Proračunskim uporabnikom tako nudimo dve novi storitvi, storitev pošiljanja takojšnjih plačil in storitev preverjanja prejemnika plačila. Storitev preverjanja prejemnika plačila nudimo za vsa kreditna plačila SEPA, ne zgolj za takojšnja plačila. Za zagotavljanje te storitve smo postali udeleženec sheme Verification of Payee (VOP).

V Banki Slovenije redno posodabljamo in nadgrajujemo svojo aplikativno podporo ter preverjamo in dopolnjujemo operativne postopke, s čimer svojim komitentom zagotavljamo varno in učinkovito izvajanje plačilnih storitev. Svojo aplikativno podporo smo prilagodili novim standardom na področju plačil SEPA in jo nadgradili tako, da omogoča tudi izvrševanje čezmejnih plačil SEPA prek sistema TIPS. Poleg tega smo izvedli določene prilagoditve aplikativne podpore pri izmenjavi sporočil, ki jih izvršujemo na področju korespondenčnega bančništva, ter določene posodobitve z namenom še povečati avtomatizacijo postopkov na področju izvajanja plačilnih storitev.

3.12Statistika

V letu 2025 smo uspešno izvedli vse redne naloge na področjih denarne in finančne statistike, statistike ekonomskih odnosov s tujino, statistike nacionalnih finančnih računov, nadzorniških podatkov ter druge statistike, vključno z objavami publikacijah in obsežnim zagotavljanjem statističnih podatkov uporabnikom v obliki podatkovnih serij na spletni strani. Poleg tega nam je uspelo še razširiti nabor podatkov in informacij za naše uporabnike.

Finančne institucije in trgi

V letu 2025 smo redno mesečno in četrtletno posredovali podatke o postavkah bilance stanja sektorja denarnih finančnih institucij (BSI statistika) v ECB v skladu z Uredbo (EU) 2021/379. To je zajemalo zbiranje, obdelavo in preverjanje kakovosti podatkov bank in skladov denarnega trga ter njihovo posredovanje ECB. Izvedli smo dodatno poročanje posameznih postavk bilance stanja za izboljšanje razpoložljivosti podatkov, povezanih z osnovo za izračun obveznih rezerv, vključno s podatki za nazaj od leta 2022 dalje.

Redno smo poročali o obrestnih merah, novih poslih in stanju zadolženosti (MIR statistika) na ECB na podlagi Uredbe (EU) 1072/2013. Poleg agregatnih podatkov o bilanci stanja in obrestnih merah smo v letu 2025 redno poročali tudi o individualnih (po posameznih bankah razčlenjene) podatkih BSI in MIR, skladno z zahtevami ECB.

Zbirali in obdelovali smo podrobne podatke o kreditih in kreditnem tveganju v skladu z Uredbo ECB/2016/13 (AnaCredit), ki jih kreditne institucije odobrijo pravnim osebam in katerih izpostavljenost z naslova kreditnih poslov presega 25.000 EUR pri opazovani enoti. Kakovost podatkov za slovenske poročevalce je ostala na visoki ravni.

V Banki Slovenije smo v letu 2025 izdali prenovljeni Sklep o poročanju investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 26/2025) ter poleg družb za upravljanje investicijskih skladov k poročanju zavezali tudi upravljavce alternativnih investicijskih skladov. Prenovljena Uredba (EU) 2024/1988 o statistiki investicijskih skladov določa poročanje podatkov o sredstvih, obveznostih, prejetih dohodkih, izplačanih dividendah in nadomestilih, ki jih delničarji plačajo investicijskemu skladu (IF statistika). Ob rednem poročanju podatkov s strani ATVP za družbe za upravljanje so v letu 2025 potekale intenzivne priprave za spremembo poročanja in vzpostavitev spletne aplikacije za neposredno poročanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov Banki Slovenije. Prvo poročanje v skladu s prenovljeno uredbo zajema podatke s stanjem na dan 31. december 2025.

V letu 2025 smo izvedli redno četrtletno in letno statistično poročanje podatkov pokojninskih skladov po Uredbi (EU) 2018/231. Podatke pridobivamo od ATVP in Agencije za zavarovalni nadzor (AZN), da bi se izognili dodatnim poročevalskim bremenom. V letu 2025 smo podatke o stanju sredstev in obveznostih pokojninskih skladov prvič objavili na spletni strani Banke Slovenije v obliki časovnih vrst.

Ob rednem poročanju četrtletnih in letnih podatkov zavarovalnic po predpisih ECB smo postopno uvajali nove zahteve ECB.

Tudi lani smo redno poročali podatke v register institucij in hčerinskih družb RIAD po Smernicah (EU) 2018/876 in 2019/1335. Enako velja za podatke za nadzorniške potrebe in podatke, namenjene Evropskemu bančnemu organu (EBA) v sistemu EUCLID v skladu s Smernico (EU) 2020/497. Nadaljevale so se tudi intenzivne priprave na uporabo referenčnih podatkov poslovnih subjektov, ki se zbirajo v registru RIAD, za potrebe okvira Integriranega poročanja (IReF). Ena ključnih aktivnosti je bila priprava ustrezne pravne podlage na ravni evrskega območja, ki bo omogočala delitev osnovnih referenčnih podatkov z bankami. V začetku leta 2025 smo uspešno naložili podatke o panogah po šifrantu 2025 vseh slovenskih poslovnih subjektov v registru. Po sprejemu Uredbe (EU) 2024/1988 smo v drugi polovici leta 2025 pripravljali sprejem in poročanje novih referenčnih podatkov o investicijskih skladih, ki bodo prvič poročani v začetku leta 2026.

Na področju statistike plačil (SPI) smo namenili veliko aktivnosti kakovosti podatkov. Poročanje podatkov statistike plačil na ECB je potekalo redno, prav tako kot tudi objave časovnih vrst podatkov s področja statistike plačil na spletnih straneh. Obstoječe časovne vrste smo obogatili z dodatnimi tabelami s področja plačil z elektronskim denarjem in informacijo o terminalih, ki jih v Sloveniji neposredno zagotavljajo nerezidenti. Poleg tega smo pripravljali novo poročilo za EBA – Poročanje podatkov o višini nadomestil za kreditne prenose oziroma takojšnje kreditne prenose in plačilne račune ter o deležu zavrnitev transakcij zaradi ciljno usmerjenih finančnih omejevalnih ukrepov (SEPA_IPR), ki vsebinsko deloma sovpada s statistiko plačil. S tem poročanjem bomo začeli aprila 2026.

Na ravni evropskega sistema centralnih bank (ESCB) se nadaljuje raziskovalni del projekta prenove statističnega poročanja bank (angl. Integrated Reporting Framework – IReF), ki bo združil statistične zahteve Evrosistema za banke v enotni okvir. Veljal bo za celotno evrsko območje, prostovoljno pa lahko tudi v drugih državah EU. Namen harmonizacije poročanja je predvsem zmanjšanje poročevalskih obremenitev bank in izboljšanje kakovosti podatkov. Harmonizacija zahtev za statistično poročanje bo pozneje dopolnjena z zahtevami za potrebe nadzora in reševanja bank. Ta razvoj poteka pod okriljem skupnega odbora za poročanje (angl. Joint Bank Reporting Committee – JBRC) ob sodelovanju EBA. Aktivnosti projekta v 2025 so bile vezane na pripravo uredbe IRef, določitev poslovnih in IT vidikov poročevalskega okvira in podrobnega načrta uvedbe. BS si v delovnih telesih ESCB prizadeva zagotoviti nepretrganost pomembnih časovnih vrst ob sočasni optimizaciji poročevalskih zahtev. V Sloveniji poteka večina usklajevalnih aktivnosti z bankami preko mešane delovne skupine za poročanje pod okriljem ZBS.

Statistika ekonomskih odnosov s tujino

V juniju 2025 smo opravili revizijo plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb za obdobje 2020‒2024, ki je vplivala na višji presežek tekočega, kapitalskega ter finančnega računa (69 mio EUR, 181 mio EUR, 843 mio EUR). Statistična napaka se je v tem obdobju skupno znižala za 0,6 mrd EUR (z -2,1 mrd EUR na -1,5 mrd EUR), neto pozicija stanja mednarodnih naložb pa izboljšala za 1,2 mrd EUR (s 5,5 mrd EUR na 6,7 mrd EUR konec leta 2024). Največjo spremembo je povzročila uskladitev imetij prebivalstva v tujini s statistiko finančnih računov v obdobju od 2020 do 2023, kar je pomenilo slabo milijardo več imetij prebivalstva do tujine, ki so se porazdelila po različnih instrumentih.

Oktobra 2025 smo izdali publikacijo Neposredne naložbe 2024. V njej so prikazani podatki o izhodnih in vhodnih neposrednih naložbah po državah in dejavnostih, podatki o izvoru tujih neposrednih naložb v Sloveniji.

V razvoju podatkovnih virov smo po sporazumu s FURS pridobili podatke s področja DDV, ki smo jih začeli uporabljati kot dodatni vir pri zajemu storitev s tujino. V letu 2025 je bila uvedena nova Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2025), ki je nadomestila SKD 2008. Vire podatkov smo morali ustrezno dopolniti, da je možno preračunati celotne podatke o neposrednih naložbah po novi klasifikaciji.

Pripravili smo metodološko pojasnilo razlik med blagovno menjavo kot jo prikazuje SURS, in blagovno menjavo v statistiki plačilne bilance po izračunih Banke Slovenije. Tematiko smo objavili v spletni publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj, september 2025. V oktobru 2025 smo sodelovali na Statističnem dnevu, kjer smo tematiko predstavili zainteresirani javnosti.

V sodelovanju s SURS smo izpolnili nove zahteve za poslovne statistike, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2019/2152 o evropskih poslovnih statistikah (European Business Statistics – EBS). Zahteve se nanašajo na področje mednarodne menjave storitev, ki vključuje dodatno členitev po velikosti podjetij, povezanosti ter načinu dobave (podatki STEC in MOS). Za obe področji je ključno tesno sodelovanje obeh institucij. Pripravili smo podatke STEC in del podatkov MOS, ki jih je SURS dopolnil s svojimi podatki in izvedel postopke za zagotavljanje zaupnosti. Tako pripravljene in zaščitene podatke je SURS poročal Eurostatu. V sodelovanju obeh institucij smo pripravili tudi opis metodologije za področji STEC in MOS. Avgusta 2025 smo objavili publikacijo Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij v 2024, medtem ko je SURS konec leta objavil podatke MOS v publikaciji Mednarodno opravljanje storitev po načinu njihovega opravljanja, 2023−2024 skupaj z metodološkimi pojasnili, pri katerih smo tudi sodelovali.

V letu 2025 smo v okviru Eurostata sodelovali v iniciativi zmanjševanja bilateralnih asimetrij na področju kazalnikov poslovanja podjetij v tujini, ki so pod slovenskim nadzorom. V okviru tega smo pridobili podatke hrvaškega statističnega urada o podjetjih na Hrvaškem v lasti fizičnih oseb iz Slovenije v letu 2022 in jih v septembru 2025 vključili v nabor podatkov, objavljen v publikaciji Podjetja v tujini pod nadzorom slovenskih investitorjev 2024 in ustreznih časovnih vrstah podatkov.

Statistika finančnih računov

Tudi lani smo v Banki Slovenije kakovostno in pravočasno pripravili letne in četrtletne podatke finančnih računov in jih posredovali ECB in Eurostatu. Opravili smo tudi redno letno revizijo podatkov, ki ni imela večjega vpliva na podatke. Na spletni strani smo objavili letne in četrtletne podatke finančnih računov ter četrtletne informacije "Finančni računi Slovenije".

V delovnih skupinah Eurostata je bil poudarek na prenovi statističnih standardov. Na podlagi povratnih informacij uporabnikov in sestavljavcev podatkov je bil pripravljen predlog novega programa poročanja za letne finančne račune. Sočasno je v delovni skupini ECB za četrtletne finančne račune zaradi uskladitve s prenovljenimi statističnimi standardi potekala priprava nove srednjeročne strategije za četrtletne finančne račune, ki vključuje posodobitev poročevalskih zahtev in pravne podlage. Aktivnosti na tem področju se bodo nadaljevale tudi v letu 2026.

V finančnih računih sektorja država smo nadalje spremljali porabo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, posebna pozornost pa je bila namenjena tudi obrambnim izdatkom. V okviru delovne skupine za račune države pod okriljem Eurostata, je bila v ospredju prenova obstoječe metodološke podlage Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov. Še naprej smo sodelovali s SURS in MF pri reševanju metodoloških vprašanj ter zagotavljanju konsistentnosti med finančnimi in nefinančnimi računi za sektor država.

V okviru programa Evropske komisije za tehnično pomoč centralnim bankam Zahodnega Balkana smo gostili predstavnika centralne banke Črne gore. Podrobno smo ga seznanil z vsemi fazami priprave statistike finančnih računov, vključno z zbiranjem vhodnih podatkov, sestavo, poročanjem in objavo končnih podatkov.

Nadzorniško poročanje in statistika

V letu 2025 so bile v okviru nadzorniških poročevalskih zahtev uvedene spremembe v EBA poročevalskem paketu v povezavi z uredbo CRR3 in direktivo CRD 6, ki se nanašajo na izstopni prag, kreditna in operativna tveganja ter finančni vzvod. Uvedeno je bilo novo poročanje za primerjalno analizo praks v zvezi z raznolikostjo. Posodobitev ITS poročevalskega paketa je prinesla nadgradnjo EBA DPM (4.0), ki je za spremenjene module uvedla tudi spremenjeno podatkovno arhitekturo (v2.0). Zaradi pomembnejših sprememb so bile vgrajene dodatne tehnične kontrole in opravljeni tematski pregledi kakovosti podatkov.

Za prihodnje poročanje smo na ravni EBA usklajevali dodatne dopolnitve poročevalskih zahtev v zvezi z regulativo CRR3 in CRD6, pričakovano uveljavitvijo MSRP 18, pa tudi glede na potrebe nadzora. V drugi polovici leta so bila prizadevanja preusmerjena v intenzivno usklajevanje glede možnosti sprememb v nadzorniških poročevalskih zahtevah z vidika poenostavitev in znižanja stroškov poročevalcev. Več pozornosti je bilo namenjene tudi pregledu nacionalnih poročevalskih zahtev in možnosti njihove ukinitve.

ECB na področju poenostavitev poročevalskega okvira v delu, ki je povezan z regulativnimi poročevalskimi zahtevami, konstruktivno sodeluje z EBO. Hkrati pa je ECB pristopila k optimizaciji lastnih zahtev. Obe instituciji stremita tudi k uskladitvi poročevalskih zahtev in zahtev za razkritja. Poleg uporabe poročanih podatkov za več namenov želita z objavo poročevalskih zahtev povečati transparentnost na področju poročanja ter z rednim pregledovanjem poročil vzpostaviti presojo ohranjanja posameznega poročila

Za potrebe izvajanja nalog, ki jih EBI nalaga Uredba o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (DORA), je bilo v letu 2025 vzpostavljeno poročanje o večjih incidentih. V skladu z DORA morajo namreč institucije zagotoviti postopke upravljanja incidentov povezanih z IKT, ki vključujejo tudi postopke ocenjevanja in klasifikacije incidentov ter poročanja o večjih incidentih BS. V sklopu poročanja o večjih incidentih je vzpostavljena tudi možnost obveščanja o pomembnih kibernetskih grožnjah.

Poleg vzpostavitve poročanja o večjih incidentih je bilo na ravni EU vzpostavljeno tudi zbiranje registrov tretjih ponudnikov storitev s področja IKT. Nabor zavezancev za poročanje je širok, vanj pa so vključene tudi vse kreditne institucije. Za presojo ključnih tretjih ponudnikov storitev morajo zavezanci letno posredovati posodobljen seznam. Večji incidenti s področja kibernetskega tveganja lahko vplivajo tudi čezmejno, zato je bil vzpostavljen interni enoten portal, na katerem se zbirajo informacije o vseh večjih incidentih, nastalih v evropskem finančnem okolju, ki poleg bančnega področja vključuje tudi področje zavarovalništva in trgovanja z vrednostnimi papirji. Podobno pa tudi veliki tretji ponudniki storitev s področja IKT svoje aktivnosti izvajajo mednarodno, zato se tudi za oceno pomembnosti in kritičnosti posameznega ponudnika vzpostavlja skupno področje za zbiranje registrov.

Druge statistike in tehnična podpora

Na ravni ESCB smo sodelovali pri razvoju podatkov in kazalnikov za analizo tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Konec leta 2025 so bili objavljeni posodobljeni statistični kazalniki za oceno vpliva podnebnih sprememb na finančni sektor, ki vključujejo napredne metodologije in nove nabore podatkov, kar omogoča natančnejše spremljanje vpliva podnebnih tveganj in prizadevanj za razogljičenje.

V sodelovanju s SID banko smo izvedli anketo o dostopu podjetij do financiranja, vključno z vprašanji o investicijski aktivnosti podjetij. Rezultati ankete BS omogočajo boljši vpogled v razpoložljivost zunanjega financiranja za podjetja. Predstavili smo jih na BS EIB konferenci.

Za notranje uporabnike podatkov smo uvažali in vzdrževali številne baze podatkov ter redno izboljševali opise podatkov. Uspešno smo izvedli prehod na novo Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD 2025), kar je zahtevalo prilagoditve v registru poslovnih subjektov in usklajevanje z notranjimi uporabniki. Ob koncu leta smo se pripravljali na uvedbo nove evropske klasifikacije individualne potrošnje po namenu (ECOICOP V2), ki bo začela veljati v letu 2026, ter vzpostavili nove šifrante in metodološke podlage v sodelovanju s SURS. Sodelovali smo pri nadgradnji spletne strani Banke Slovenije in statistične podstrani, kjer smo omogočili prikaz kartic in tabel. Ob tem smo pripravljali tudi prehod na novo različico časovnih vrst, s prenovljenim uporabniškim vmesnikom, novimi formati izpisov in dostopi do podatkov ter zanesljivejšim delovanjem.

V začetku leta smo v sodelovanju z ECB zaključili validacijo raziskave o financiranju in potrošnji gospodinjstev (HFCS) za obdobje 2023/24, pri čemer smo bili med prvimi šestimi državami v evrskem območju. V letu 2025 so bile sprejete Smernice (Guidelines) za to raziskavo, ki države z letom 2026 zavezujejo k obveznemu zbiranju podatkov in poročanju že za leto 2026.

Tudi v letu 2025 smo v Banki Slovenije koordinirali izpolnjevanje Statistical Data Dissemination Standard Plus (SDDS Plus) kot najvišjo raven zagotavljanja in objavljanja (makroekonomskih) statističnih podatkov. Njegove zahteve smo uspešno izpolnjevali skupaj s SURS in MF.

3.13Banka Slovenije kot posojilodajalec v skrajni sili

Med našimi ključnimi cilji po Zakonu o Banki Slovenije je prizadevanje za finančno stabilnost. V tem okviru lahko delujemo kot posojilodajalec v skrajni sili, tj. v zameno za finančno zavarovanje posojamo solventni banki oziroma hranilnici v likvidnostnih težavah.

Leta 2025 ni bilo potrebe po takem posojilu.

4Trajnostno in z okoljsko tematiko povezano delovanje Banke Slovenije

V letu 2025 je trajnostno delovanje temeljilo na podnebnem načrtu, sprejetem v letu 2024 in oblikovanem na petih stebrih:

• odpornost bančnega sistema,

• makroekonomska analiza in denarna politika,

• statistični podatki in kazalniki,

• upravljanje premoženja,

• lastni ogljični odtis.

Izvajanje podnebnega načrta v letu 2025 je bilo uspešno, saj so bile izpolnjene zadane aktivnosti.

V okviru zagotavljanja odpornosti bančnega sistema smo v mešani ekipi nadzornikov sodelovali pri pregledu upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj v eni izmed slovenskih sistemsko pomembnih bank. Obravnava teh tveganj spada med nadzorniške prednostne naloge Banke Slovenije, zato smo jih vključili v redni proces SREP (proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja), kjer ocenjujemo profil tveganosti bank pod našim nadzorom. Nadalje smo močno vpeti v mednarodne delovne skupine (zlasti pod okriljem Evropske centralne banke, Evropske komisije ter mreže centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev financ NGFS) pri razvoju analitičnih orodij in krepitvi lastnih zmogljivosti za spremljanje navedenih tveganj.

Na področju makroekonomske analize smo nadaljevali z nadgradnjo modelske infrastrukture za ocenjevanje učinkov podnebnih sprememb in objavili nove publikacije, povezane s to temo. V denarni politiki nadaljujemo z aktivnostmi glede posodobitve sistema zavarovanja terjatev in kreditnih operacij Evrosistema z vključevanjem podnebnih vidikov in trajnostnosti. Pri tem upoštevamo cilje Pariškega dogovora in cilje Evropske unije o podnebni nevtralnosti ter o tem obveščamo na naši spletni strani.

Tekoče razvijamo statistične podatke in kazalnike. Posodobili in razširili smo opis ter analizo kazalnikov za evrsko območje in Slovenijo, ki smo jih tudi objavili na spletni strani. Nadalje smo v zadnji anketi o dostopnosti virov financiranja dodali vprašanja glede financiranja zelenega prehoda v podjetjih. Tudi ti rezultati so dostopni na spletni strani.

Premoženje Banke Slovenije upravljamo tako, da krepimo kapital in znižujemo ogljični odtis lastnih naložb. V letu 2025 smo izvedli tudi podnebni stresni test ter objavili redno poročilo o družbeno odgovornem in trajnostnem investiranju, pri čemer smo znotraj delovnih skupin Evrosistema nadgradili okvir za poročanje o družbeno odgovornem investiranju.

Za zmanjšanje lastnega ogljičnega odtisa sprejemamo organizacijske in tehnične ukrepe, uspešnost ukrepov redno spremljamo in uvajamo nove. Tako smo izboljšali hlajenje naših prostorov in v celoti posodobili vozni park službenih vozil. Pripravili smo že nove ukrepe za zmanjšanje emisij v letu 2026 in naprej.

4.1Denarna politika v luči podnebnih sprememb

Pri izvajanju denarne politike smo nadaljevali s prizadevanji za spremljavo podnebnih tveganj. V okviru Evrosistema smo objavil tretje letno poročilo o finančnih razkritjih, povezanih s podnebnimi tveganji, za portfelje denarne politike in devizne rezerve ECB. Iz poročila sledi, da se ogljične emisije, povezane s temi sredstvi, še naprej zmanjšujejo. Poleg tega je Svet ECB določil vmesni cilj za spremljanje poti razogljičenja za portfelj podjetniških vrednostnih papirjev. V okviru finančnega premoženja za zavarovanje kreditnih operacij Evrosistema smo nadaljevali naša prizadevanja, da se v bonitetne ocene vključijo podnebna tveganja. V zvezi s tem smo uvedli skupne standarde pri internih bonitetnih sistemih nacionalnih centralnih bank, poleg tega pa nadaljujemo z rednimi pogovori z zunanjimi bonitetnimi institucijami glede te tematike. Julija 2025 je Svet ECB sprejel odločitev o i) uvedbi t. i. podnebnega faktorja, ki se bo v okviru zavarovanja začel uporabljati z junijem 2026, ter ii) odložitvi zahteve po skladnosti z Direktivo EU o trajnostnem poročanju podjetij kot kriteriju za primernost zavarovanja. Odložitev zahteve je povezana s paketom poenostavitve teh zahtev, ki ga je predložila Evropska komisija.

4.2Družbeno odgovorno in trajnostno investiranje

Leta 2025 smo nadaljevali z uresničevanjem našega dolgoročnega podnebnega cilja. V skladu s strategijo podnebne nevtralnosti EU, ki podpira Pariški sporazum, si v okviru našega dolgoročnega podnebnega cilja še naprej prizadevamo, da bi se do leta 2050 čim bolj približali ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov v okviru naših lastnih naložb. Za uresničitev te zaveze sledimo dvema srednjeročnima ciljema.

V okviru našega prvega srednjeročnega cilja smo dodatno povečali obseg naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice. V letu 2025 smo naložbe v te obveznice povečali za 122 milijonov EUR, na 748 milijonov EUR ter s tem izpolnili naš prvi srednjeročni podnebni cilj (tj. vsaj 600 milijonov EUR do konca leta 2025). Z zvišanjem naložb v tovrstne obveznice smo še naprej zagotavljali financiranje projektov, ki prispevajo k razogljičenju gospodarstva in splošnemu izboljšanju socialno-ekonomskega položaja ljudi.

V skladu z našim drugim srednjeročnim ciljem smo še naprej zniževali ogljični odtis naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja. Ogljični odtis našega portfelja obveznic nefinančnih podjetij smo znižali z nadaljnjo uporabo kriterijev izključevanja podjetij s seznama primernih izdajateljev, pri čemer smo čim bolj upoštevali priporočila referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. V letu 2025 smo dodatno zmanjšali ogljični odtis naših delniških naložb z nadaljevanjem prehoda v nizkoogljične ETF. Z nadaljnjo uporabo teh strategij smo lani dodatno znižali tehtano povprečje ogljične intenzivnosti naših naložb v nefinančne podjetniške obveznice in delnice, in sicer za približno 50 % oziroma 74 %. S tem je tehtano povprečje ogljične intenzivnosti naših naložb v nefinančne podjetniške obveznice in delnice za približno 81 % oziroma 84 % nižje od primerljivih referenčnih indeksov.

V prihodnje bomo nadaljevali z uresničevanjem obstoječe strategije družbeno odgovornega investiranja. Dolgoročni podnebni cilj bomo izpolnili z nadaljnjim (i) nalaganjem v zelene, socialne in trajnostne obveznice (cilj do konca leta 2030: vsaj 800 milijonov EUR) ter (ii) zmanjševanjem ogljičnega odtisa naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja.

Podrobne informacije, povezane s podnebjem, o naših celotnih finančnih naložbah so objavljene v okviru rednega letnega poročila o družbeno odgovornem in trajnostnem investiranju Banke Slovenije. Z objavo tega poročila želimo biti transparentni glede podnebnih tveganj in priložnosti v okviru naših lastnih naložb. Okvir za razkritje podnebnih informacij vsakoletno nadgrajujemo v tesnem sodelovanju z drugimi članicami Evrosistema ter upoštevanjem priporočil različnih iniciativ, kot na primer Partnership for Carbon Accounting Financials (PCAF) in Mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS).

4.3Zakonodajna ureditev podnebnih in drugih tveganj ESG

Po nekajletnem obdobju intenzivnega razvoja trajnostne (ESG) zakonodaje stopamo v obdobje njene prenove. Medtem ko zahteve prvotne zakonodaje še vedno postopno prehajajo v veljavo, se je v letu 2025 začel proces njihove poenostavitve in krčenja z namenom razbremenitve gospodarstva in povečanja njegove konkurenčnosti.

Za bančni sistem so najpomembnejše spremembe direktive CSRD,[21] ki predpisuje zahteve glede poročanja o trajnostnosti za nekatera večja podjetja. Aprila 2025 je bila objavljena Direktiva (EU) 2025/794,[22] ki je najprej za dve leti zamrznila postopno uveljavljanje zahtev CSRD za nove zavezance,[23] v decembru 2025 pa je sledil še dogovor glede vsebinske prenove CSRD (t. i. Omnibus I).[24] Slednji bistveno zmanjšuje število zavezancev za trajnostno poročanje (prag velikosti se poveča na 1000 zaposlenih in 450 mio € letnega prometa, prej 250 zaposlenih in 50 mio € letnega prometa) in skupaj s prenovo ESRS standardov[25] prinaša vsebinsko poenostavitev in krčenje obsega obveznih razkritij. Omenjene spremembe sicer prinašajo manjše poročevalsko breme, tudi za banke, po drugi strani pa zmanjšujejo razpoložljivost in kvaliteto podatkov, potrebnih za upravljanje tveganj ESG v bankah.

Hkrati s CSRD se spreminjajo tudi CSDDD,[26] prav tako v smeri bistveno manjšega števila zavezancev in znatne omilitve vsebinskih zahtev,[27] ter zahteve povezane z Uredbo o taksonomiji,[28] kjer se s podzakonskimi akti[29] poenostavljajo razkritja glede skladnosti s taksonomijo in nekateri kriteriji za presojo te skladnosti.

Zahteve bančne zakonodaje s področja tveganj ESG, ki so podlaga za nadzorniške aktivnosti Banke Slovenije, se še vedno postopno uvajajo. CRR 3, ki je stopila v veljavo z začetkom leta 2025, je sicer prinesla nove zahteve glede razkritij in poročanja bank v zvezi z tveganji ESG, vendar se zaradi zamude pri objavi tehničnih standardov njihova uveljavitev prestavlja v leti 2026 in 2027.

V letu 2026 so začele veljati zahteve ZBan-4,[30] s katerim so bile v našo zakonodajo prenesene zahteve CRD, ki se med drugim nanašajo na vključitev elementov ESG v strategije in politike ter druge pomembne upravljavske procese in sisteme v bankah, ob upoštevanju načela sorazmernosti.

V Banki Slovenije smo aktivno sodelovali pri pripravi omenjene EU in nacionalne zakonodaje. V okviru delovnih skupin Evropskega bančnega organa smo sodelovali tudi pri pripravi podzakonskih aktov in smernic za njeno izvajanje. Na področju tveganj ESG so bile v letu 2025 objavljene nove Smernice EBA za upravljanje tveganj ESG[31] in Smernice EBA o analizi okoljskih scenarijev.[32] V nadaljevanju leta se pričakuje tudi objava tehničnih standardov za razkritja in poročanje o tveganjih ESG ter dopolnitev nekaterih obstoječih smernic z vsebinami ESG.

4.4Podnebna tveganja na makrobonitetnem področju

Na makrobonitetnem področju smo nadaljevali z razvojem okvirja podnebnih tveganj, pri čemer sta spremljava in naslavljanje podnebnih tveganj odvisna od razpoložljivosti podatkov in razvoja metodologije. V letu 2025 smo v prikaz tveganj in odpornosti bančnega sistema vključili fizična tveganja.[33] Izvedli smo tudi dodatne analize na temo pričakovanega učinka (škod) fizičnih tveganj.[34]

Podnebna tveganja smo v letu 2025 ocenjevali kot zmerna, pri čemer so tranzicijska tveganja ostala zmerna, fizična tveganja pa so bila ocenjena kot nizka. Ogljični kazalniki so se med letom 2025 še izboljšali, kar je bilo predvsem odraz znižanja izpostavljenosti do najbolj onesnaževalne dejavnosti. Nagib bančnih NFD portfeljev k financiranju onesnaževalnih dejavnostih se je posledično še znižal ter dosegel zgodovinsko nizke vrednosti ob koncu leta. Kreditno tveganje podnebno občutljivih dejavnosti pa se je z zniževanjem gospodarske rasti v letu 2025 poslabšalo, še najbolj pa v drugi polovici leta. To je odraz gospodarske šibkosti podjetij v določenih dejavnostih (npr. predelovalne dejavnosti). Koncentracija podnebno občutljivih dejavnosti v NPE izpostavljenosti NFD portfelja se je tako povišala na zgodovinsko visoko raven, delež NPE segmenta podnebno občutljivih dejavnosti pa je prvič presegel delež portfelja NPE NFD. Tranzicijska tveganja so tako ocenjena kot zmerna. Obeti tranzicijskih tveganj so podvrženi številnim negotovostim glede razpleta geopolitičnih in makroekonomskih tveganj, ter časovnice zelenega prehoda. Pri tem ostaja pomembno vprašanje dostop do financiranja podnebno občutljivih dejavnosti.

Fizična tveganja smo v prikazu tveganj in odpornosti vključili v letu 2025 ter jih ocenili kot nizka za portfelj gospodinjstev in podjetij. Hkrati opažamo da gre za razliko od tranzicijskih tveganj v osnovi za tveganja strukturne narave. Ocene temeljijo na sestavljenem indikatorju fizičnih tveganj, ki upošteva šest vrst fizičnih tveganj, ter indikatorju visoke izpostavljenosti akutnim fizičnim tveganjem[35]. Deleži NPE v občinah z visoko izpostavljenostjo celotnemu ali akutnemu fizičnemu tveganju ostajajo nizki. Med posameznimi vrstami fizičnih tveganj pa je bančni sistem najbolj izpostavljen tveganju ekstremne vročine, medtem ko je najmanj izpostavljen tveganju poplav.

Nadaljevali smo z aktivnostmi v okviru projekta tehnične pomoči Evropske komisije. Mednarodni projekt, ki se je začel v letu 2023, obsega prenovljeno zasnovo nadzorniškega pristopa k tveganju ESG. Poleg skupnih aktivnosti, ki zadevajo še deset sodelujočih držav, obsega tehnična pomoč tudi nekatere naloge namenjene Banki Slovenije, ki se nanašajo na ocenjevanje podnebnih tveganj za finančno stabilnost.

4.5Spremljanje okoljskih tveganj v bankah

V okviru nadzora bank želimo, da banke ustrezno prepoznavajo, upravljajo in razkrivajo tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in degradacije okolja. S tem krepimo odpornost bank na ta tveganja ter prispevamo k varnosti in stabilnosti bančnega sistema. Ker izpostavljenost podnebnim in okoljskim tveganjem predstavlja eno ključnih ranljivosti za banke, je obravnava teh tveganj tudi ena od nadzorniških prednostnih nalog Banke Slovenije.

Spremljava upravljanja podnebnih in okoljskih tveganj v bankah postaja del naših rednih nadzorniških aktivnosti. V minulem letu smo z bankami nadaljevali redni dialog glede napredka pri upravljanju s podnebnimi in okoljskimi tveganji ter ta tveganja vključili v redni letni proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP). Izvedli smo tudi prvi pregled s področja upravljanja teh tveganj v eni izmed pomembnih bank. Ponovno smo preverjali izpolnjevanje predhodno izdanih priporočil za zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi pričakovanji iz Vodnika ECB, ki so bila usmerjena predvsem v vzpostavitev okvira za stresno testiranje ter vključitev podnebnih in okoljskih tveganj v proces ocenjevanja notranjega kapitala. V splošnem ugotavljamo, da so banke podnebna in okoljska tveganja ustrezno vključile v svoje okvire za stresno testiranje ter na podlagi pridobljenih rezultatov izračunale učinek na notranji kapital za oceno kapitalskih potreb z naslova teh tveganj. Menimo, da več prostora za napredek predstavlja proces vključevanja podnebnih in okoljskih tveganj v ocenjevanje notranjega kapitala, kjer izračuni še niso celoviti in ustrezno utemeljeni. V prihodnjem obdobju 2026‒2028 bo več nadzorniške pozornosti v zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti, ki jih na področju upravljanja s podnebnimi in okoljskimi tveganji prinaša zakonodajni paket CRR3/CRD6, ter na nadaljnji spremljavi ustreznega upravljanja s temi tveganji v obliki nadzorniških pregledov v bankah in v okviru letnega procesa SREP.

4.6Lastni ogljični odtis

V Banki Slovenije dejavno zasledujemo uresničitev strateškega cilja zmanjšanja lastnega ogljičnega odtisa, postavljenega v okviru strategije Banke Slovenije za obdobje 2021–2026 in usmerjenega v trajnostno naravnanost našega poslovanja. Ukrepamo na področjih posrednih in neposrednih emisij toplogrednih plinov, s čimer zmanjšujemo lasten negativen vpliv na okolje. Na srednji rok se osredotočamo na doseganje etapnih ciljev, začrtanih v posameznem obdobju, z dosego katerih nižamo lasten ogljični odtis.

V letu 2025 smo postavljali cilje in sprejemali ukrepe, s katerimi smo vplivali na zmanjšanje posrednih emisij. Med drugim smo ukrepali na področju optimizacije hlajenja pisarn, vzpostavili smo urnike segrevanja sanitarne vode in spremljali učinkovitost obratovanja hladilnih agregatov računskega centra. Z namenom ukrepanja v smeri energijske učinkovitosti smo v letu 2025 aktivirali lastno neodvisno merilno mesto na enem izmed lastniških objektov. V letu 2025 smo v celoti zamenjali tudi obstoječi vozni park službenih vozil, in sicer so jih nadomestila okoljsko manj obremenjujoča vozila. Aktivnosti, ki vodijo v zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, pa smo izvajali tudi na področju spodbujanja trajnostne naravnanosti zaposlenih.

Za leto 2025 smo opravili izmero lastnega ogljičnega odtisa, ki temelji na zahtevah standarda GHG Protocol Corporate Standard. Ta emisije razvršča v tri obsege, kar pomeni, da smo pri izračunu emisij toplogrednih plinov zajeli vse neposredne in posredne emisije, nastale z našim delovanjem. V meritve smo vključili tudi vse lokacije, na katerih potekajo poslovni procesi. Pri neposrednih emisijah smo izmerili emisije porabe goriva za službena vozila, izpuste agregatov in podobne neposredne emisije. Pri posrednih emisijah pa smo v izračunu ogljičnega odtisa upoštevali porabo električne in toplotne energije, odtis zaposlenih, ki ga povzročajo emisije pri prevozu na delo, emisije službenih potovanj, porabo papirja in odpadkov. Skupne emisije so v letu 2025 znašale 4.947,0 t CO2 ekv.

V prihodnjih letih se bomo osredotočali na zastavljanje in doseganje ciljev, ki nas bodo dolgoročno vodili v smeri doseganja ničelnih neto emisij.

5Finančno izobraževanje v Banki Slovenije

V Banki Slovenije se s finančnim izobraževanjem ukvarjamo že od leta 2017, v zadnjih letih pa smo prizadevanja na tem področju še okrepili. Cilje uresničujemo s povečevanjem in predstavljanjem strokovnih vsebin javnosti, krepimo prisotnost na družbenih omrežjih in smo čim bolj odprti za širšo javnost. Veliko truda vlagamo v finančno izobraževanje s poudarkom na otrocih in mladostnikih. Na različne načine želimo širši javnosti približati finančne in centralnobančne teme, zato smo maja 2021 odprli Muzej Banke Slovenije, ki je pretežno namenjen izobraževanju. V strategiji od leta 2021 do 2026 smo finančno opismenjevanje opredelili kot enega od strateških ciljev.

Krepitev finančnega opismenjevanja je eden od strateških ciljev Banke Slovenije za obdobje 2021–2026.

Da bi lahko čim bolje uresničevali zastavljene cilje, se v državi in širše povezujemo z drugimi pomembnimi deležniki, ki se ukvarjajo s finančno pismenostjo.

Od septembra 2021 smo pobudniki neformalnih medresorskih srečanj, na katerih sodelujejo predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, zavoda za šolstvo, centra za poklicno izobraževanje in finančne uprave. Od aprila 2023 kot člani sodelujemo tudi v uradni medresorski skupini pod vodstvom ministrstva za finance, ki je leta 2024 pripravila Nacionalni program finančnega opismenjevanja. Pod okriljem Andragoškega centra Slovenije smo sodelovali v razvojni skupini, ki je oblikovala formalne in neformalne programe finančnega opismenjevanja odraslih, ter pripravili del gradiva za izvajalce programov. Izvajamo seminarje za pedagoške delavce in vodstva izobraževalnih institucij znotraj naših vseslovenskih izobraževalnih projektov in širše. Vsako leto izvajamo tudi skupne projekte z drugimi nevladnimi institucijami, kot sta Hiša EU in Zveza prijateljev mladine, z uradom predsednice republike pa nadaljujemo sodelovanje pri izvajanju debatnega projekta Mojstri digitalne prihodnosti. Še tesneje se povezujemo z ministrstvom za finance, s katerim imamo skupen finančno-izobraževalni projekt za osnovnošolce Bodi FIN, pripravljamo pa še nekatere druge vsebine, ki bodo podale boljši vpogled v finančno pismenost v Sloveniji in zagotovile bolj ciljna izobraževanja v prihodnosti.

V letu 2026 se bo zaključil program tehnične pomoči Evropske komisije za finančno pismenost, ki smo ga prijavili skupaj z Ministrstvom za finance. V okviru projekta je bila leta 2025 že izvedena vseslovenska raziskava finančne pismenosti ter pregled dobrih praks finančne pismenosti po Evropi in v svetu. Predviden je tudi nastanek interaktivnih orodij za finančno-izobraževalni portal Banke Slovenije in digitalne posodobitve našega muzeja, ki bodo tako zagotavljale boljšo uporabniško izkušnjo.

V mednarodnem prostoru smo člani delovnih skupin znotraj ECB in EBA, ki se ukvarjajo s finančno pismenostjo in varstvom potrošnikov, spremljamo delo OECD/INFE in se vsako leto z različnimi pobudami vključujemo v obeležitev svetovnega tedna denarja, ki poteka pod okriljem OECD. Bilateralno se na področju finančne pismenosti povezujemo z drugimi centralnimi bankami in na srečanjih delimo svoje izkušnje in znanja.

5.1Izobraževalni programi

V letu 2025 smo v sklopu različnih izobraževanj (izobraževalni in počitniški dnevi, seminarji, delavnice) zabeležili nekaj več kot 9.000 udeležencev različnih starosti. V letu 2024 je bilo udeležencev približno 6.000.

Izobraževalni dnevi v Banki Slovenije so se začeli leta 2017. Namenjeni so zlasti osnovnim in srednjim šolam, v zadnjih letih pa smo obiske razširili tudi s skupinami predšolskih otrok, študentov in upokojencev. V dve uri dolgem programu udeležencem predstavimo glavne naloge Banke Slovenije, vključenost v Evrosistem in nekatere posebne strokovne teme. Zahtevnost je prilagojena stopnji znanja in razumevanja obiskovalcev, ki si lahko ob izobraževalnih vsebinah in delavnicah ogledajo tudi Muzej Banke Slovenije. Leta 2025 smo na izobraževalnih dneh gostili skoraj 6.000 udeležencev različnih starosti, izvajali pa smo še številne izobraževalne programe na šolah, na daljavo in predstavljali centralnobančne vsebine v sklopu drugih izobraževanj.

Leta 2025 smo z izobraževalnimi programi Banke Slovenije dosegli več kot 9.000 otrok, mladih in odraslih.

Počitniški dan v Banki Slovenije, ki je namenjen osnovnošolcem, smo vpeljali že leta 2022. Otroci z nami lahko preživijo en dan in spoznajo delovanje Banke Slovenije, druge centralnobančne teme, se povežejo z vrstniki s podobnimi interesi, si ogledajo naš muzej, na delavnicah izvejo več o funkcijah denarja, varčevanju, ustvarjajo in kakovostno preživijo počitniški čas. V letu 2025 smo izpeljali šest počitniških dni, ki se jih je udeležilo nekaj več kot 120 otrok.

Vsako leto se pridružimo vseslovenskemu obeleževanju svetovnega tedna denarja, ki poteka pod okriljem OECD/INFE. V tem tednu vsak dan posvetimo posebnim izobraževalnim in muzejskim programom in objavimo zmagovalce likovnega natečaja. Na likovnem natečaju z naslovom Od besede k podobi je v šolskem letu 2025/2026 sodelovalo 320 otrok iz 20 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ustvarjali so podobe, ki bi lahko zaznamovale priložnostne kovance ob Cankarjevem in Kosovelovem letu 2026.

Decembra 2025 smo organizirali dva seminarja za 140 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljev in učiteljev v sklopu programa FINA-PISMA. Na podlagi razpisa Ministrstva za vzgojo in izobraževanje so mentorji in koordinatorji projekta v preteklem letu ustvarjali različne finančno-izobraževalne vsebine za osnovnošolce in srednješolce. Na naših seminarjih pa so prisluhnili temam, kot so glavni stebri delovanja centralne banke, inflacija in uravnavanje stabilnosti cen, denarna politika, sodobna plačila in trendi ter se seznanili s finančnim izobraževanjem in didaktičnimi vsebinami Banke Slovenije.

Maja 2025 smo dobili zmagovalce druge sezone debatnega projekta Mojstri digitalne prihodnosti (MDP). Na finalnem turnirju, na katerem sta aktivno sodelovala pokroviteljica projekta predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar in namestnik guvernerja Banke Slovenije dr. Primož Dolenc, so se pomerile najboljše osnovnošolske in srednješolske ekipe. Med srednješolci so zmagali dijaki Gimnazije Bežigrad, med osnovnošolci pa učenci OŠ n. h. Maksa Pečarja. Najboljši debaterji so se za nagrado udeležili posebnega sprejema v predsedniški palači in se odpravili na izlet v avstrijsko prestolnico Dunaj, kjer so med drugim obiskali avstrijsko centralno banko in njen muzej.

MDP v šolskem letu 2025/2026 ostaja vsebinsko vezan na področje digitalizacije – tokrat v povezavi z digitalnim evrom. Prav tako pa v tem šolskem letu dobiva mednarodno podobo, saj letošnji srednješolski zmagovalci 22. maja 2026 zastopajo Slovenijo na mednarodnem turnirju, na katerem se meri še šest drugih evropskih držav.

V šolskem letu 2025/2026 smo že drugo leto zapored v sodelovanju z ministrstvom za finance pripravili izobraževalni projekt za osnovne šole Bodi FIN.

Mentorjem in osnovnošolcem druge in tretje triade predstavljamo osnovne finančne pojme in finančno varnost na spletu. Izvedli smo več kot 60 delavnic na šolah, učenci pa so skupaj z mentorji reševali učne pole in tako poglobljeno spoznavali omenjene tri teme. Marca 2026 smo v sodelovanju z DMFA organizirali tudi tekmovanje, najboljše tekmovalce pa bomo nagradili z izletom v Zagreb, obiskom hrvaške centralne banke in hrvaškega muzeja denarja Moneterra.

V sklopu projekta je sicer 28. novembra 2025 potekal celodnevni uvodni seminar za mentorje in druge pedagoške delavce. V celoletni projekt je bilo v drugi sezoni vključenih 5000 učencev iz 110 različnih osnovnih šol iz vse Slovenije. Za oba velika izobraževalna projekta – Bodi FIN in Mojstri digitalne prihodnosti – smo 7. novembra 2025 pripravili tudi dan odprtih vrat, ki se ga je udeležilo več kot 400 osnovnošolcev, dijakov in mentorjev.

5.2Muzej Banke Slovenije

V Muzeju Banke Slovenije smo imeli leta 2025 več obiskovalcev kot v preteklih letih, oblikovali smo tudi nove zanimive vsebine in obeležili posebne dogodke. Obiskovalci so se na posebne dneve (Prešernov dan, Dan muzejev, Muzejska noč, Teden družin in Teden otroka®, Ta veseli dan kulture) lahko udeležili raznovrstnih programov, namenjenim različnim starostnim skupinam: interaktivnega sprehoda za družine, ustvarjalnih delavnic, Atlantove skrivnosti, vodenih ogledov in digitalne igre Lov za izgubljenim denarjem. Slednja sicer poteka na prostem, je pa povezana z muzejskimi vsebinami, saj igralci s pomočjo interaktivnega zemljevida raziskujejo različne točke po mestu, ki so povezane s podobami na prvi slovenski samostojni valuti – tolarjih, ki jih predstavljamo v našem muzeju. Redno je muzej sicer odprt vsak tretji četrtek v mesecu, za napovedane skupine pa tudi zunaj teh terminov.

V muzeju se je leta 2025 zvrstilo več kot 6.000 obiskovalcev, ki so se udeležili izobraževalnih in drugih posebnih programov. Muzej so med drugim obiskali nekateri tuji in domači visoki gosti, posebnih vodstev pa so se udeležile tudi strokovne skupine drugih finančnih institucij v državi.

Vsak drugi četrtek v mesecu izdajamo e-novičnik Muzeja Banke Slovenije, v katerem objavljamo novice iz muzeja in iz centralnobančnega sveta, didaktične igre, kvize, zanimive povezave, fotografije in napovedujemo dogodke, na katere vabimo širšo javnost. Aktivni smo tudi na družbenih omrežjih Instagram in Facebook.

Jeseni 2025 smo muzej in izobraževalne programe prvič predstavili širši javnosti tudi na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki je tokrat potekal v Cankarjevem domu. Obiskovalci so med drugim lahko spoznali naš muzej in pretehtali, kateri program obiska bi bil za njih primeren, se poučili o varnostnih elementih bankovcev, spoznali izobraževalne programe za mlade in odrasle ter prisluhnili predavanju Sodobni načini plačevanja: hitro, varno, za vse generacije.

6Poročanje Banke Slovenije Državnemu zboru

V skladu s 26. členom ZBS-1 o svojem delu poročamo Državnemu zboru Republike Slovenije in na vabilo sodelujemo tudi pri sestankih drugih teles DZ. Predstavniki Banke Slovenije smo leta 2025 odboru Državnega zbora, pristojnega za finance in monetarno politiko, poročali v okviru predstavitve Letnega poročila Banke Slovenije 2024 in predstavitve Letnega poročila Odbora za finančno stabilnost 2024. Letno poročilo Banke Slovenije smo predstavili tudi Komisiji Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Predstavnik odbora Državnega zbora, pristojnega za finance in monetarno politiko, in minister za finance sta v skladu s 33. členom Zakona o Banki Slovenije redno vabljena na seje Sveta Banke Slovenije, vendar nimata pravice glasovati. V ta namen v skladu s stopnjo zaupnosti prejemata vsa gradiva in predloge sklepov, ki jih pripravijo strokovne službe Banke Slovenije in se o njih odloča na seji. Tako se zakonodajna in izvršilna veja oblasti sproti seznanjata z zadevami v pristojnosti Sveta Banke Slovenije.

Sestavni del poročanja Banke Slovenije Državnemu zboru so tudi računovodski izkazi Banke Slovenije, ki jih revidira neodvisni mednarodni revizor, izbran v skladu s prvim odstavkom 27. člena Statuta ESCB in ECB za triletno obdobje (52. člen ZBS-1). Statut določa, da revizijo računovodskih izkazov ECB in nacionalnih centralnih bank opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB, potrdi pa Svet Banke Slovenije. Revizorji so pooblaščeni za pregled vseh poslovnih knjig in računov ECB in nacionalnih centralnih bank ter za pridobivanje celovitih informacij o njihovem poslovanju. Svet Banke Slovenije po predhodnem javnem zbiranju ponudb najmanj šest mesecev pred potekom pogodbe, sklenjene z revizorjem, izbere in predlaga kandidata v postopek dokončnega izbora.

7Poročilo o delu Banke Slovenije

7.1Organa odločanja

Z Zakonom o Banki Slovenije sta kot organa odločanja določena guverner in Svet Banke Slovenije. Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov, to so guverner in štirje viceguvernerji. Guverner je predsednik Sveta Banke Slovenije. Guverner Banke Slovenije vodi poslovanje in organizira delo ter zastopa Banko Slovenije, izvršuje odločitve Sveta Banke Slovenije, izdaja posamične in splošne akte Banke Slovenije, ki niso v pristojnosti Sveta Banke Slovenije, ter lahko izdaja tudi navodila za izvajanje sklepov Sveta Banke Slovenije.

V Banki Slovenije sta organa odločanja guverner in Svet Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije so 31. decembra 2025 sestavljali:

• dr. Primož Dolenc, viceguverner – namestnik guvernerja,

• mag. Tina Žumer, viceguvernerka,

• mag. Milan Martin Cvikl, viceguverner,

• dr. Marko Pahor, viceguverner.

Do 8. januarja 2025 je Banko Slovenije vodil guverner Boštjan Vasle, od tega dne pa namestnik guvernerja dr. Primož Dolenc.

Člani Sveta Banke Slovenije so neodvisni pri opravljanju nalog, določenih z Zakonom o Banki Slovenije, ter niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli drugih organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve. Od uvedbe evra 1. januarja 2007 člani Sveta Banke Slovenije pri uresničevanju nalog upoštevajo določila Statuta ESCB in ECB.

7.2Delovanje Sveta Banke Slovenije leta 2025

Svet Banke Slovenije odloča o zadevah v pristojnosti Banke Slovenije. Te pristojnosti določajo Zakon o Banki Slovenije in drugi zakoni, ki urejajo bančništvo, reševanje in prisilno prenehanje bank, plačilne storitve in plačilne sisteme, makrobonitetni nadzor, sistem jamstva za vloge, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, potrošnike kredite in devizno poslovanje. S Poslovnikom o delu Sveta Banke Slovenije je podrobneje opredeljeno delovanje Sveta Banke Slovenije pri sprejemanju odločitev iz njegove pristojnosti.

V tem okviru Svet Banke Slovenije odloča o sprejetju podzakonskih aktov in drugih splošnih predpisov iz svoje pristojnosti. Poleg tega se opredeljuje do predlogov zakonov ter podzakonskih aktov in drugih splošnih predpisov, ki urejajo zadeve v pristojnosti Banke Slovenije, ki jih sam ne sprejema.

Na področju nadzora bank, hranilnic in drugih subjektov Svet Banke Slovenije izdaja in odvzema dovoljenja ter izreka ukrepe. Med drugim bankam in finančnim institucijam izdaja dovoljenja za opravljanje bančnih, finančnih in drugih storitev.

Na podlagi Zakona o Banki Slovenije lahko Svet Banke Slovenije odloča tudi o drugih zadevah, ki zadevajo poslovanje Banke Slovenije, in sicer predlaga zunanjega mednarodnega revizorja, ureja pravice in obveznosti iz delovnih razmerij za člane Sveta Banke Slovenije, ugotavlja nezdružljivost opravljanja funkcij članov Sveta Banke Slovenije in se opredeljuje do notranjih administrativnih vprašanj Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije odloča tudi o strateški alokaciji finančnih naložb Banke Slovenije, povečanju osnovnega kapitala Banke Slovenije iz splošnih rezerv in delitvi presežka prihodkov nad odhodki v mejah in v obsegu, ki jih določa Zakon o Banki Slovenije, ter sprejema letno poročilo ter finančni in poslovni načrt. Te odločitve zagotavljajo neodvisnost Banke Slovenije pri vodenju denarne politike.

Svet Banke Slovenije deluje tudi kot pritožbeni organ v ugovorih proti posamičnim pravnim aktom, ki jih je izdal guverner, kadar tako predvideva zakon. Sprejema notranje akte o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih v skladu z Zakonom o Banki Slovenije in podzakonske predpise, ki določajo način in obseg evidentiranja, zbiranja, obdelave, izkazovanja ter prenosa podatkov in informacij, potrebnih za delovanje informacijskega sistema Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije je pristojen tudi za urejanje nekaterih notranjih organizacijskih zadev Banke Slovenije, kot so imenovanja in razrešitve delavcev s posebnimi pooblastili ter sprejemanje notranjih aktov, ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v Banki Slovenije, vključno s potrjevanjem kolektivnih pogodb, ki jih sklepa Banka Slovenije. Poleg tega se redno seznanja s poročili, ki mu jih pošiljajo delovna telesa oziroma strokovne službe glede izvrševanja pomembnejših nalog.

Svet Banke Slovenije odloča o zadevah s svojega področja na sejah, pri čemer je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani.

Leta 2025 so se člani Sveta Banke Slovenije sestali na 21 rednih sejah, opravili pa so tudi odločanja na šestih korespondenčnih sejah. Časovni razpored sej je vnaprej določen za tekoče koledarsko leto. Pri pripravi časovnega razporeda se upoštevajo predvsem seje različnih delovnih teles v evrskem območju. Zaradi zagotavljanja čim večje prisotnosti članov je včasih, sicer redko, treba datum seje premakniti. V okviru priprav na sejo člani sveta, kot področni vodje, posebno pozornost namenjajo pripravi gradiv, pojasnjevanju in usklajevanju stališč z drugimi člani sveta ter strokovnimi službami, kar se je odražalo v predlaganih odločitvah, ki so bile praviloma sprejete soglasno, redko pa s preglasovanjem ali vzdržanim glasom.

Skupno je Svet Banke Slovenije leta 2025 obravnaval 398 točk, od tega, kot vsako leto, največ s področja nadzora bančnega poslovanja in licenciranja, manj pa je bilo točk s področij finančne stabilnosti, reševanja bank, gotovinskega poslovanja ter področja plačilnih in poravnalnih sistemov. Točke s področij ekonomske in denarne politike so bile vezane na časovne okvire sej Sveta ECB ter razpoložljivosti podatkov.

7.3Poslovanje Banke Slovenije v letu 2025

Rezultati, predstavljeni v računovodskih izkazih Banke Slovenije, odražajo finančni učinek izvajanja njenih nalog in ciljev.

2025Gibanja v bilanci stanja leta

Bilančna vsota je na dan 31. decembra 2025 znašala 35,4 mrd EUR in je bila malenkost nižja kot ob koncu leta 2024 (35,9 mrd EUR).

Na strani obveznosti so se znižale zlasti vloge poslovnih bank (za 1,2 mrd EUR) ter vloge države in drugih komitentov (za 0,8 mrd EUR). Za 1,4 mrd EUR pa se je povečala obveznost do Evrosistema iz prilagoditve evrskih bankovcev. Ta obveznost predstavlja razliko med vrednostjo bankovcev, ki pripada Banki Slovenije kot pravni izdajateljici v deležu 0,45 % vseh bankovcev v obtoku v Evrosistemu, in vrednostjo bankovcev, ki jih je Banka Slovenije dejansko dala v obtok. Znesek bankovcev v obtoku po kapitalskem ključu se je povečal za 0,1 mrd EUR.

Medtem ko so se na strani sredstev lastne naložbe v evrih in tuji valuti povečale za 1,0 mrd EUR, se je zaradi prenehanja dospevanja APP in PEPP portfelja za 1,2 mrd EUR zmanjšalo stanje vrednostnih papirjev za namene izvajanje denarne politike, kjer največjo izpostavljenost še vedno predstavljajo obveznice Republike Slovenije (13,2 mrd EUR). Aktiva pa se je znižala tudi zaradi zmanjšanja terjatve Banke Slovenije iz čezmejnih transakcij z drugimi nacionalnimi centralnimi bankami in ECB prek sistema TARGET (za 0,3 mrd EUR), ki so odraz drugih omenjenih gibanj.

2025Finančni rezultati leta

Glavni vir naših prihodkov so obresti od instrumentov in portfeljev denarne politike ter od lastnih naložb v vrednostne papirje. Neto obrestni prihodki so v letu 2025 znašali 29,0 mio EUR. V primerjavi z neto obrestnimi odhodki v letu 2024 v višini 165,1 mio EUR to pomeni občutno izboljšanje. Glavni razlog je bil v nadaljnjem postopnem zniževanju ključnih obrestnih mer v letu 2025, kar je zožilo razmik med obrestnimi merami na večinoma kratkoročne obveznosti in dolgoročna sredstva.

Realiziran prihodek pri prodaji vrednostnih papirjev in valutnih pozicij je znašal 67,5 mio EUR. Ob koncu leta Banka Slovenije prevrednoti svoje pozicije na tržne cene in tečaje ter negativne učinke vrednotenja izkazuje kot odhodek. V letu 2025 je bilo teh odhodkov za 74,4 mio EUR ter so bili posledica depreciacije ameriškega dolarja, kitajskega juana in posledično valute SDR ob koncu leta glede na povprečno ceno pozicij. Neto rezultat združevanja denarnih prihodkov Evrosistema je v letu 2025 predstavljal odhodek v višini 31,1 mio EUR. Neto provizije (15,6 mio EUR), prihodki od lastniških deležev (9,4 mio EUR) in drugi prihodki (2,7 mio EUR) so skupaj znašali 27,7 mio EUR. Stroškov poslovanja je bilo v letu 2025 za 56,8 mio EUR.

V letu 2025 so se za kritje odhodkov, ki so bili posledica izpostavljenosti finančnim tveganjem, sprostile rezervacije v neto višini 39,1 mio EUR. Glede na izpostavljenost Banke Slovenije finančnim tveganjem se lahko oblikujejo splošne rezervacije za pokrivanje odhodkov iz sprememb obrestnih mer, tečajev in cen ter kreditnih dogodkov. V začetku leta smo imeli na podlagi preteklega poslovanja oblikovanih za 122,5 mio EUR splošnih rezervacij, ki smo jih delno sprostili.

Banka Slovenije je tako dosegla presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,0 mio EUR. Delitev rezultata bo izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

Stroški poslovanja

Poslovni stroški so posledica izvajanja naših zakonsko določenih nalog. Slika 37 prikazuje razdelitev stroškov po nalogah, ki poleg neposrednih stroškov vključujejo tudi pripisane posredne stroške podpornih funkcij (informacijske tehnologije, računovodstva, pravne službe in podobnih notranjih storitev).

Stroški poslovanja so v letu 2025 znašali 56,8 mio EUR in so bili za 2,6 mio EUR višji od predhodnega leta. Stroški dela predstavljajo večino stroškov našega poslovanja (68 %). Vključujejo stroške plač in druge stroške dela skupaj s pripadajočimi davki in prispevki. V letu 2025 so znašali 38,5 mio EUR (35,2 mio EUR v letu 2024). Povečanje je posledica zvišanja izhodiščne plače v skladu s Sporazumom o usklajevanju izhodiščne plače, uvedbe organizacijskih sprememb ter spremembe kvalifikacijske strukture zaposlenih prek fluktuacije in napredovanj. Med stroške dela je vključena tudi sprememba rezervacije za zaposlene v skladu z MRS 19 (Zaslužki zaposlencev). Drugi poslovni stroški, stroški tiskanja bankovcev, amortizacija osnovnih sredstev in drugi stroški so v skupni višini znašali 18,3 mio EUR in so bili za 0,7 mio EUR nižji od stroškov iz leta 2024.

Zaposleni

Na kadrovskem in organizacijskem področju smo nadaljevali z utečenimi dobrimi praksami delovanja, uvedli pa smo tudi nekaj novih pristopov. Z začetkom septembra smo v digitalne personalne mape prenesli vso obstoječo vsebino fizičnih personalnih map. Pomembna novost v okviru strateških ciljev banke je tudi uvedba internih akademij za vodje in strokovnjake, ki združujejo najboljše izobraževalne prakse, prepoznavanje talentov in krepitev vključujoče kulture. Banka Slovenije je že nekaj let imetnica polnega certifikata Družini prijazno podjetje. V letu 2025 smo nadaljevali z uvajanjem novih ukrepov za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Med drugim smo prvič izvedli guvernerjev dan, ki omogoča zaposlenim, da preživijo več časa z družino, uvedli pa smo tudi počitniške dneve za otroke zaposlenih.

Razpisali smo 33 prostih delovnih mest. Največ interesa so iskalci zaposlitve izkazali za delovna mesta na področjih nadzora bančnega poslovanja, finančne statistike in bančnih operacij. Zaposlili smo 27 novih sodelavcev, dva sta se vrnila iz suspenza.
V preteklem letu nas je zapustilo 26 sodelavcev. Osem se jih je upokojilo, trinajst sodelavcev svojo kariero nadaljuje zunaj Banke Slovenije, trem je potekla zaposlitev za določen čas, dva zaposlena pa sta z banko sklenila pogodbo o suspenzu pogodbe o zaposlitvi. Povprečna starost zaposlenih v banki je bila lani 47 let in 6 mesecev, kar je sedem mesecev več kot leto prej. Med zaposlenimi je nekaj več žensk (53 %) kot moških (47 %). Na vodstvenih položajih je zaposlenih 45 % žensk. Skupno ima 80 % zaposlenih najmanj sedmo stopnjo izobrazbe.

Število ekvivalentov polne zaposlitve (angl. FTE – full-time equivalent) v Banki Slovenije je 31. decembra 2025 znašalo 451.[36]

7.4Odnosi z javnostmi

V Banki Slovenije si prizadevamo za jasno, vsebinsko in učinkovito komuniciranje z vsemi javnostmi. Tako poskrbimo, da naša sporočila dosežejo pravo javnost ob pravem trenutku. S transparentnim komuniciranjem gradimo prepoznavnost Banke Slovenije ter njen ugled v domačem in tujem okolju.

Mediji in pojasnila javnosti

Leta 2025 smo prejeli in odgovorili na več kot 530 novinarskih vprašanj, objavili 93 sporočil za javnost, 58 publikacij Banke Slovenije in štiri publikacije ECB. Naši predstavniki so sodelovali v številnih večjih intervjujih, dali smo 20 izjav za televizijo oziroma radio, organizirali pet novinarskih konferenc in številna neformalna srečanja za novinarje. Organizirali smo tudi štiri večje razprave, ki so se jih udeležili predstavniki stroke in medijev.

Novinarji so pogosto spraševali o pristojnosti namestnika guvernerja ter morebitnih omejitvah pri sodelovanju na sejah Sveta Evropske centralne banke. Spraševali so tudi o razmerah v slovenskem bančnem sistemu, naših napovedih, obsegu kreditiranja in stanju na nepremičninskem trgu. Poleg tega so se vprašanja nanašala še na digitalni evro, neobanke in spletne prevare. Ob koncu leta pa je bila v ospredju tematika zapiranja bančnih poslovalnic.

Mediji so leta 2025 v povezavi z Banko Slovenije objavili več kot 3.000 medijskih objav. Teh je bilo največ v spletnih medijih – prevladovali so portali Sta.si, Bloombergadria.si, Delo.si in Dnevnik.si. Po številu objav sledijo tiskani mediji, televizija in radio.

Poleg vprašanj medijev smo leta 2025 prejeli in odgovorili še na 986 vprašanj splošne javnosti, od posameznikov do pravnih oseb. Med drugim smo obravnavali veliko pritožb potrošnikov, odgovorili na več vprašanj s področja numizmatike, izdaje dovoljenj in druge bančne regulative.

Publikacije

Leta 2025 smo izdali naslednje periodične publikacije:

• Pregled makroekonomskih gibanj je izšel sedemkrat. V njem smo analizirali ključna makroekonomska gibanja. Junija in decembra so bile osrednji del publikacije srednjeročne napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji.

• Poročilo o finančni stabilnosti je izšlo aprila in oktobra. V njem smo analizirali in pojasnili sistemska tveganja v slovenskem finančnem sistemu.

• Informacija o poslovanju bank s komentarjem je vsebovala ključne bilančne podatke bančnega sistema, aktualne podatke o obrestnih merah in nedonosnih posojilih, podatke o kapitalskem trgu ter podatke o poslovanju lizinških družb. Objavili smo jo junija in decembra.

Na področju statističnih periodičnih publikacij so izšli: Bilten (mesečno), Ekonomski odnosi Slovenije s tujino (mesečno), Finančni računi Slovenije (četrtletno), Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij (letno) in Neposredne naložbe (letno).

Na naših spletnih straneh so dostopne tudi razne periodične raziskave, ankete in poročila, na primer Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja (letno), Primerjava stroškov nekaterih bančnih storitev za prebivalstvo (letno) ter Družbeno odgovorno in trajnostno investiranje Banke Slovenije (letno).

Med drugimi objavljenimi rednimi letnimi publikacijami omenimo še Letno poročilo Sklada za likvidacijo in jamstvo vlog za leto 2024, Letno poročilo Sklada za jamstvo vlog za leto 2024 in Letno poročilo Sklada za likvidacijo bank za leto 2024.

Pester je tudi seznam avtorskih publikacij. V njih naši analitiki in strokovnjaki podrobneje obravnavajo različna aktualna strokovna področja, ki spadajo v širši okvir dela in nalog centralne banke s poudarkom na analizi denarne politike, bančnega sistema, finančnih trgov in plačilne bilance. Lani smo tako izdali dva Delovna zvezka, štiri Prikaze in analize ter trinajst Kratkih ekonomsko-finančnih analiz.

Nagrade, javni dogodki, konference in seminarji

V Banki Slovenije smo skupaj z Evropsko investicijsko banko spomladi organizirali mednarodno konferenco o spodbujanju naložb za trajnostno prihodnost. Konferenca je ponudila vpogled v ključne gospodarske izzive in priložnosti za Slovenijo in Evropo. Udeleženci okrogle mize so razpravljali o razlogih za zaostajanje rasti produktivnosti v Evropi za največjimi svetovnimi gospodarstvi ter o ovirah pri naložbah v napredne tehnologije, infrastrukturo in energetiko.

Na več dogodkih smo predstavili napredek projekta digitalni evro. Poleti smo gostili predavanje člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke Piera Cipolloneja z naslovom Nenehno spreminjajoče se plačilno okolje: kaj bo prinesel digitalni evro? Razpravo o tej temi smo nadaljevali na Blejskem strateškem forumu, kjer smo z guvernerjem estonske centralne banke Madisom Müllerjem in guvernerko črnogorske centralne banke Ireno Radović ter drugimi visokimi gosti razpravljali na panelu Oblikovanje gospodarske odpornosti Evrope: strateški odzivi, integracija plačilnih sistemov in digitalni evro.

Gostili smo predstavnike centralnih bank in mednarodnih institucij. Med drugim smo prisluhnili predavanju guvernerja avstrijske centralne banke Martina Kocherja. Konec leta smo v okviru strokovne konference o deviznih tečajih gostili še člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke, Philipa R. Lana, ki je spregovoril o evrskem območju in svetovnem gospodarstvu. Nekaj dogodkov smo pripravili tudi v Hiši evra v Bruslju, kjer ima Banka Slovenije stalno predstavništvo.

Na okrogli mizi Dolgoročna vzdržnost gospodarske rasti in njeni strukturni izzivi smo predstavili najnovejše ugotovitve analiz Banke Slovenije ter z gosti razpravljali o spremembi strukture gospodarske rasti, šibki naložbeni aktivnosti podjetij in upočasnjeni rasti produktivnosti v razmerah starajoče se delovne sile, tesnega trga dela ter neugodnih demografskih trendov.

Nagradili smo najboljša doktorska in magistrska dela s področij ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava. Nagrade dr. Ivana Ribnikarja smo podelili štirim najbolje ocenjenim magistrskim delom.

V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo na Banki Slovenije izvedli šestnajst seminarjev BS/EF, namenjenih zlasti strokovni javnosti.

Knjižnica Banke Slovenije

Knjižnica Banke Slovenije je specialna knjižnica, ki z naborom informacijskih virov in literature podpira strokovne delovne procese matične organizacije. Gradivo je vneseno v bazo Cobiss in je tako na voljo za izposojo tudi zunanjim uporabnikom. Naši zunanji uporabniki so večinoma specifični in knjižnico uporabljajo kot vir raziskovanj različnih ekonomskih gradiv, ki jih drugje ni mogoče dobiti. Predvsem so to različna poročila in finančni podatki svetovnih denarnih organizacij in bank (MDS, OECD, Fed).

Knjižnica hrani okoli 16 tisoč bibliografskih enot, predvsem s področij bančništva oziroma centralnega bančništva, financ, gospodarstva, zakonodaje in informacijske tehnologije. Posredovali smo 31 strokovnih elektronskih člankov in poročil različnih finančnih institucij, ki jih spremljamo. Kupili smo petindvajset tiskanih knjig in 179 serijskih publikacij (znanstvene revije s področja financ ter tuje dnevno časopisje s področja financ in ekonomije). Za zaposlene smo si prek medknjižnične izposoje izposodili 38 knjig. Obnovili smo naročnine na 21 različnih baz podatkov, ki jih zaposleni uporabljajo za svoje strokovno delo.

Mala galerija Banke Slovenije

V Mali galeriji Banke Slovenije (MGBS) vsako leto načrtujemo in izvedemo serijo razstav, na katerih se med drugim predstavljajo umetniki in ustvarjalci z različnih fakultet Univerze v Ljubljani s področja likovne umetnosti, kiparstva, fotografije, oblikovanja, tekstila, arhitekture in krajinske arhitekture, glasbe, računalništva in igralstva. Sodelovali smo pri nekaterih odmevnih domačih in mednarodnih umetniških dogodkih, ki potekajo v prestolnici, pa tudi pri vseh pomembnejših kulturnih in muzejskih dogodkih v našem glavnem mestu. Razstave spremlja več dogodkov v obliki predavanj, okroglih miz, delavnic, literarnih in glasbenih večerov, dražb in drugih tovrstnih dogodkov.

Leta 2025 smo pripravili enajst razstav, ki si jih je, vključno z drugimi spremljevalnimi dogodki, ogledalo 3.976 obiskovalcev.

V sodelovanju z Univerzo v Ljubljani (UL) smo leta 2025 pripravili šest razstav z različnih umetniških področij ter tako podprli delovanje mladih, še neuveljavljenih umetnikov. Svoja umetniška dela in projekte so tako v MGBS predstavile študentke in študenti Fakultete za arhitekturo UL, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL ter Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil, Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete UL.

Gostili smo dve samostojni razstavi, in sicer razstavo mladega umetnika Tima Topića v koprodukciji z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje UL ter razstavo kolektiva Sreda v sredo (Žiga Artnak, Urban Cerjak, Matic Flajs).

Program galerije smo nadgradili s sodelovanjem z 31. mednarodnim festivalom sodobnih umetnosti Mesto žensk in Ljubljana Artweekendom. MGBS je bila tako ena od številnih razstavnih prizorišč v našem glavnem mestu v sklopu obeh festivalov.

V MGBS smo sodelovanje razširili tudi v mednarodni prostor. V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost UL smo gostili berlinski in kopenhagenski grafični studio Formal Settings, ki je za študente pripravil enodnevno pop-up razstavo in tipografsko delavnico.

V Banki Slovenije imamo dolgoletno tradicijo sodelovanja s ključnimi kulturnimi ustanovami v državi. V sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti (KGLU) smo v letu 2025 pripravili redno letno razstavo Banke Slovenije. Z razstavo Zamišljeno mesto: Javna plastika Franca Bernekerja smo obeležili 150-letnico rojstva tega, v večji meri spregledanega slovenskega kiparja, ki je med drugim ustvaril mogočne atlante na glavnem pročelju stavbe Banke Slovenije. Razstavo si je ogledalo 220 obiskovalcev.

7.5Upravljanje tveganj

V Banki Slovenije s tveganji upravljamo na podlagi strukturiranega sistemskega pristopa, ki je določen s krovnim okvirom za upravljanje tveganj. Krovni okvir opredeljuje glavne vrste tveganj, s katerimi se pri opravljanju nalog soočamo in jih upravljamo.

Delovanje sistema za upravljanje tveganj je usmerjeno v podporo organom odločanja Banke Slovenije pri upravljanju tveganj, predvsem z zagotavljanjem strukturirane in celovite informacije o tem, kakšna je v danem trenutku celotna izpostavljenost tveganjem ter kako lahko nenehno dejavno obvladujemo oziroma blažimo prepoznana tveganja v celoti. Upravljanje tveganj v Banki Slovenije ni samostojen poslovni proces, ločen od glavnih dejavnosti in poslovnih procesov Banke Slovenije, temveč je sestavni del odgovornosti poslovodenja in sestavni del vseh poslovnih procesov, vključno s strateškim načrtovanjem ter vsemi projekti in procesi upravljanja sprememb. Dejavnosti, ki zagotavljajo učinkovit proces upravljanja tveganj, so vključene v poslovne načrte vseh naših organizacijskih ravni.

Sistem upravljanja tveganj je zasnovan na modelu treh linij, ki ga opisuje krovni okvir upravljanja tveganj. Delovanje sistema zagotavlja prepoznavanje tveganj, ki bi lahko ogrozila uresničevanje strateških in drugih ciljev banke. Okvir opredeljuje glavne strateške elemente sistema za upravljanje tveganj ter predstavlja izhodišče za podrejene akte, politike, metodologije in navodila za upravljanje prepoznanih vrst tveganj.

Prvo linijo predstavljajo organizacijske enote, ki s svojimi poslovnimi odločitvami dejavno upravljajo konkretna prepoznana tveganja in so predvsem odgovorne za implementacijo področnih politik upravljanja posameznih vrst tveganj.

Druga linija so odbori Banke Slovenije, oddelek Upravljanje tveganj in Služba za skladnost. Glavni namen odborov je podpora guvernerju in Svetu Banke Slovenije pri rednem spremljanju, koordinaciji in informiranju o upravljanju tveganj.
Na podlagi enotno definiranega sistema oddelek Upravljanje tveganj usklajuje delovanje podsistemov za upravljanje finančnega, operativnega, strateškega, informacijskega, pravnega, projektnega in drugega tveganja ter načine našega odziva na izpade poslovanja zaradi morebitnih izrednih okoliščin (neprekinjeno poslovanje za različno dolga obdobja poslovanja v izrednih razmerah). Služba za skladnost pri ocenjevanju operativnega tveganja zagotavlja splošna mnenja o tveganjih skladnosti ter se po potrebi opredeljuje do samoocen in načrtov za obvladovanje tveganj skladnosti, ki jih pripravijo skrbniki poslovnih procesov.

Z oddelkom Upravljanje tveganj sta povezana dva odbora Banke Slovenije s pristojnostmi pri upravljanju tveganj: Odbor za tveganja in Investicijski odbor. Prvi deluje večinoma na področju nefinančnih tveganj, drugi pa ima na podlagi mandata Sveta Banke Slovenije pristojnosti na področju upravljanja finančnih tveganj finančnih naložb Banke Slovenije. V preteklem letu se je Odbor za tveganja sestal šestkrat in obravnaval teme s področja operativnih tveganj, odpornosti, zagotavljanja neprekinjenega poslovanja in tveganj informacijske varnosti, Investicijski odbor pa se je sestal dvanajstkrat in obravnaval predvsem teme s področja upravljanja finančnih naložb Banke Slovenije.

Tretjo linijo tvorita oddelek Notranja revizija in Revizijski odbor. Oddelek Upravljanje tveganj poroča Revizijskemu odboru o delovanju integriranega sistema za upravljanje tveganj.

Svet Banke Slovenije je zavezan k vzpostavitvi celovitega in učinkovitega sistema upravljanja tveganj, ki zmanjšuje nastanek za Banko Slovenije nepredvidljivih posledic. Svet Banke Slovenije redno spremlja izvajanje krovnega okvira in razpravlja o aktualnih vprašanjih, povezanih z upravljanjem tveganj.

7.6Skladnost poslovanja in Kodeks Banke Slovenije

Banka Slovenije si prizadeva zgraditi in ohraniti zaupanje državljanov v dobro upravljanje Banke Slovenije pri izvajanju njenih javnih nalog. S tem ciljem je Banka Slovenije vzpostavila tudi funkcijo skladnosti poslovanja.

Služba za skladnost skrbi za uresničevanje učinkovitega sistema notranjega upravljanja, ki temelji na načelih etičnega, odgovornega in transparentnega delovanja. Služba za skladnost s svojim delovanjem dopolnjuje sistem kontrol in ravnovesij v banki tako, da spremlja skladnost poslovanja banke in ravnanj zaposlenih s predpisi, internimi akti, kodeksi in standardi, skrbi za širitev kulture skladnosti ter spodbuja zakonito, odgovorno, etično in transparentno delovanje banke in zaposlenih.

Služba za skladnost je pri svojem delovanju neodvisna od drugih organizacijskih enot ter poroča neposredno guvernerju. Pooblaščenec za skladnost poslovanja o svojem delu enkrat letno poroča Svetu Banke Slovenije, Revizijskemu odboru in Odboru za tveganja.

Kodeks Banke Slovenije določa pravila etičnega ravnanja za zaposlene v Banki Slovenije in druge osebe, ki za Banko Slovenije na podlagi pogodbe, dogovora ali sporazuma opravljajo delo ali storitev ali izvajajo dejavnost. Kodeks Banke Slovenije določa ključna načela na področju notranjega upravljanja ter uveljavlja visoke standarde etičnega ravnanja zaposlenih v skladu s skupnimi smernicami in vrednotami, ki se oblikujejo v okviru ESCB in ECB, v razmerju do zaposlenih in naših partnerjev. Kodeks zagotavlja podrobne usmeritve glede obravnave nasprotja interesov, prejema daril in koristi, opravljanja aktivnosti izven poklicnega delovanja ter nezdružljivost funkcij in nalog, javnih in nejavnih stikov z zunanjimi deležniki, varovanja nejavnih informacij, sklepanja finančnih poslov in prepovedi zlorabe notranjih informacij ter glede omejitev opravljanja pridobitnih dejavnosti po prenehanju dela v Banki Slovenije (mirovanje). Z zahtevami in prepovedmi, ki jih določa kodeks, se krepijo mehanizmi za neodvisno in nepristransko delovanje zaposlenih pri izvajanju nalog iz pristojnosti Banke Slovenije ter krepi zaupanje, da zaposleni pri svojem delovanju v Banki Slovenije upoštevajo izključno javne interese.

7.7Notranja revizija

Notranje revidiranje je neodvisna, nepristranska storitev dajanja zagotovil in svetovanja, namenjena dodajanju vrednosti in izboljšanju delovanja organizacije. Organizaciji pomaga pri doseganju njenih ciljev s sistematičnim, discipliniranim pristopom k ocenjevanju in izboljšanju uspešnosti upravljanja, obvladovanja tveganj in kontrolnih procesov.

Cilj delovanja Notranje revizije je pomagati vodstvu Banke Slovenije pri izboljševanju kakovosti, gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja v okviru veljavne zakonodaje, sprejete strategije, poslovnih politik in poslovnih načrtov Banke Slovenije. Notranja revizija pri delu namenja posebno pozornost preverjanju in ocenjevanju sistema notranjih kontrol in obvladovanja tveganj Banke Slovenije.

Notranja revizija je pri delovanju neodvisna od drugih organizacijskih enot ter je organizacijsko neposredno podrejena in odgovorna guvernerju. Izvaja revizijske posle funkcij, procesov, podatkov/informacij, projektov in sistemov na vseh področjih poslovanja Banke Slovenije ter pri vseh elementih poslovanja Evrosistema, ESCB in SSM, prisotnih v Banki Slovenije.

Notranja revizija je odgovorna za:

• pripravo in izvedbo svojega letnega načrta dela;

• poročanje o izidih izvedenih poslov, ki lahko vključuje oceno o tem, ali:

  • so tveganja, povezana z doseganjem strateških ciljev, ustrezno identificirana in obvladovana;

  • so ravnanja zaposlenih in pogodbenikov skladna z zakoni, predpisi, politikami in notranjimi akti;

  • vzpostavljeni procesi in sistemi omogočajo skladnost z zakoni, predpisi, politikami in notranjimi akti;

  • so rezultati aktivnosti skladni s postavljenimi cilji;

  • se aktivnosti izvajajo učinkovito;

• spremljanje in ocenjevanje izvajanja izdanih priporočil ter za poročanje o njihovi realizaciji;

• svetovanje glede dobrih poslovnih praks, korporativnega upravljanja, notranjih kontrol in na področju preprečevanja prevar;

• koordinacijo aktivnosti v zvezi z zunanjim revizorjem računovodskih izkazov Banke Slovenije in skladov, ki so v njenem upravljanju;

• izvajanje nalog v zvezi z obravnavo prijav kršitev zaposlenih (v skladu z notranjimi akti BS, ki urejajo to področje).

Notranja revizija o izidih izvedenih poslov, ugotovitvah, izvrševanju izdanih priporočil, drugih izvedenih aktivnostih in uspešnosti svojega dela obdobno poroča Revizijskemu odboru Banke Slovenije, guvernerju in Svetu Banke Slovenije.

7.8Revizijski odbor

Banka Slovenije ima poleg internih delovnih teles vzpostavljen tudi Revizijski odbor, katerega cilj je izboljševati upravljanje z izvajanjem dodatnega neodvisnega nadzora, ob notranji reviziji in zunanjem revizorju. Revizijski odbor Banke Slovenije, ki ga vodi zunanji strokovnjak, pomaga guvernerju in Svetu Banke Slovenije pri izvrševanju njunih pristojnosti v skladu z Zakonom o Banki Slovenije tako, da obravnava in jima poroča o zaključkih oziroma priporočilih.

Revizijski odbor zagotavlja podporo Svetu Banke Slovenije glede:

• celovitosti in zanesljivosti finančnih informacij ter

• izbire zunanjega revizorja, priprave računovodskih izkazov in izvedbe zunanje revizije računovodskih izkazov.

Revizijski odbor zagotavlja podporo guvernerju glede:

• delovanja notranje revizije ter

• postopkov in ugotovitev pregleda Računskega sodišča.

Revizijski odbor Banke Slovenije dopolnjuje že vzpostavljeno notranje in zunanje kontrolno okolje Banke Slovenije s ciljem izboljševati upravljanje prek izvajanja dodatnega neodvisnega nadzora.

Revizijski odbor se je leta 2025 sestal sedemkrat. Med drugim je obravnaval poročilo zunanjega revizorja o revidiranih računovodskih izkazih in načinu poteka revizije Banke Slovenije, Sklada za reševanje bank, Sklada za jamstvo vlog ter Sklada za reševanje in jamstvo vlog za leto 2023. Čeprav Banka Slovenije ni zavezanec na podlagi Uredbe 537/2014/EU in Direktive 2014/56/EU (revizija subjektov v javnem interesu), je zunanji revizor na zaprosilo Revizijskega odbora poročilo po opravljeni zaključni reviziji prilagodil v skladu z 11. členom navedene uredbe, ki predpisuje obvezne sestavine za dodatno poročilo revizijski komisiji.[37]

Revizijski odbor je obravnaval tudi poročilo o izboru zunanjega revizorja računovodskih izkazov Banke Slovenije za obdobje od leta 2027 do leta 2029. Na javnem razpisu je bila izbrana revizijska družba Ernst & Young, izbor katere sta v skladu s predpisanim postopkom v nadaljevanju potrdila tudi Svet ECB ter Svet EU.

Revizijski odbor se je seznanil tudi s poročili o ugotovitvah in delu Notranje revizije, podajal mnenja glede izvedenih revizijskih poslov, spremljal izvrševanje priporočil Notranje revizije in aktivnosti zunanjega revizorja ter obravnaval poročila Komisije za preiskavo notranjih kršitev v Banki Slovenije.

Poleg tega se je Revizijski odbor v letu 2025 seznanil s poročili o tveganjih v Banki Slovenije, ki jih je pripravila služba Upravljanje tveganj, ter s poročilom o delu Službe za skladnost v preteklem letu.

7.9Upravljanje podatkov

V letu 2025 so aktivnosti na področju upravljanja s podatki potekale predvsem v smeri analize obstoječega stanja, priprave ključnih predlogov izboljšav ter postavljanja temeljev za bolj sistematično in dolgoročno urejeno ravnanje s podatki.

Ponovno je bilo vzpostavljeno redno sodelovanje metodološke skupine glavnih skrbnikov podatkov (GSP), kjer so se obravnavala vprašanja skrbništva nad podatki, kakovosti podatkov in metodoloških pristopov. Reševane so bile konkretne operativne težave (npr. tok certifikatov), obravnavane spremembe podatkovnih virov in vzpostavljeno redno obveščanje o novostih. Proti koncu leta se je poudarek preusmeril na projekt IReF ter podatkovni in analitični portal ESCB Analitical Data (ADA). V začetku leta 2026 je načrtovana poglobljena analiza, ali predlagane funkcionalnosti portala ADA ustrezno podpirajo obstoječe načine uporabe podatkov v BS.

Na področju analitike so bile zbrane in usklajene zahteve uporabnikov za vzpostavitev centralnega strežniškega okolja za orodji R in Python. Takšno okolje bi omogočilo varno, stabilno in enotno izvajanje analiz ter obdelav podatkov, neodvisno od tehničnega predznanja posameznega uporabnika. Projekt je trenutno v fazi tehnične obravnave, kjer je ključna priprava ustrezne sistemske podpore.

Pomemben del leta je bil namenjen tudi pregledu podatkovne arhitekture, torej načina, kako so podatki strukturirani, povezani in upravljani. Analizirane so bile uporabniške vloge in dostopi do podatkov, zlasti na področju poročanja PORFI. Pripravljen je bil osnutek ciljne podatkovne arhitekture ter predlog aktivnosti za vzpostavitev podatkovnega kataloga in slovarja podatkov. Ta bi omogočila boljši pregled nad podatki, zmanjšanje podvajanj ter postopno optimizacijo poročevalskih bremen.

V okviru projekta IReF (glej tudi poglavje Statistika) je bila izvedena podrobna primerjava med obstoječim poročanjem PORFI in novim podatkovnim modelom IREF Core (standardizirana struktura podatkov na ravni ECB). Opravljeni sta bili preslikava obstoječih PORFI podatkov na novi model IReF Core in analiza razlik. Kjer PORFI podatki niso bili zajeti v IReF Core modelu, je bila oblikovana lokalna razširitev (ExTL), ki omogoča ohranitev vseh potrebnih informacij po prehodu na novo poročanje. Analizirani so bili tudi vplivi na zaposlene in procese ter funkcionalnosti portala ADA. Ob tem se je jasno pokazala povezanost med projektom IReF in projektom Izgradnja cilje podatkovne arhitekture ICPA, saj bo uspešen prehod zahteval dobro urejeno podatkovno arhitekturo.

Pomemben del aktivnosti je potekal tudi v delovnih skupinah ESCB, kjer smo usklajevali nacionalne zahteve ter presojali funkcionalnosti sistema CDM in portala ADA z vidika njihovega vpliva na delovanje BS.

7.10Postopki pred sodišči

Konec leta 2025 je bilo odprtih osem upravnih sporov, od tega je Banka Slovenije v dveh sporih zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca stranska udeleženka, v šestih primerih pa je bila Banka Slovenije tožena v zvezi z izdanimi upravnimi odločbami in pozivi, in sicer v enem nadzorniškem postopku, enem postopku reševanja bank in štirih postopkih, ki se nanašajo na spor o plačilu takse za odločanje o ugovoru zoper odločitev o razkritju informacij v zvezi s postopkom o prekršku.

Banka Slovenije je bila konec leta 2025 kot tožena ali sotožena stranka ali kot stranska udeleženka udeležena v 163 odprtih pravdnih postopkih, ki se vsi nanašajo na odškodninske zahtevke imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile predmet izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014.

Glede izdanih odločb o prekršku je bilo konec leta 2025 po vložitvi zahtev za sodno varstvo odprtih pet zadev,kot stečajna upnica pa je Banka Slovenije udeležena v treh stečajnih postopkih.  

8Računovodski izkazi

Računovodski izkazi so na voljo v samostojni PDF datoteki.

Seznam kratic

AIS alternativni investicijski skladi

AJPES Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

AnaCredit baza podatkov Evropske centralne banke, ki vsebuje podrobne podatke in informacije o kreditih pravnim osebam in kreditnem tveganju kreditnih institucij v evrskem območju (iz angl. Analytical Credit Datasets)

APP program nakupov vrednostnih papirjev (iz angl. Asset Purchase Programme)

ATVP Agencija za trg vrednostnih papirjev

AZN Agencija za zavarovalni nadzor

BDP bruto domači proizvod

BIS Banka za mednarodne poravnave (iz angl. Bank for International Settlements)

BLS anketa o bančnih posojilih za evrsko območje (iz angl. Bank Lending Surey)

cCBA dodatna analiza stroškov in koristi pri projektu IReF (iz angl. Complementry cost benefit analysis)

CCyB proticiklični kapitalski blažilnik

CEE srednje in vzhodnoevropske članice evrskega območja (iz angl. Central and Eastern European Countries)

CET1 količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (iz angl. common equity tier 1)

CPI indeks cen življenjskih potrebščin (iz angl. consumer price index)

CRD6 predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter o spremembi Direktive 2014/59/EU

CRR3 predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag

CSDB centralna baza vrednostnih papirjev (iz angl. centralised securities database)

CVA tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja

DDV davek na dodano vrednost

DLT tehnologija razpršene evidence (iz angl. distributed ledger technology)

DPM podatkovni slovar s strukturirano shemo podatkov za nadzorniške potrebe EBA (iz angl. data point model)

DORA Uredba o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor

DSPB druge sistemsko pomembne banke

DSTI razmerje med stroški servisiranja dolga in dohodkom kreditojemalca ob sklenitvi kreditne pogodbe (iz angl. Debt Service-To-Income)

DZ Državni zbor Republike Slovenije

EBA Evropski bančni organ (iz angl. European Banking Authority)

ECB Evropska centralna banka

ECMS  enotni sistem za upravljanje finančnega premoženja, ki se uporablja za zavarovanje kreditnih operacij Evrosistema (iz angl. Eurosystem Collateral Management System)

EFC Ekonomsko-finančni odbor EU (iz angl. Economic and Financial Committe)

EFDI Evropsko združenje jamstvenih shem (iz angl. European Forum of Deposit Insurers)

EGP Evropski gospodarski prostor

EIOPA Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (iz angl. European Insurance and Occupational Pensions Authority)

EO evrsko območje

ESCB Evropski sistem centralnih bank

ESG okoljska, socialna in upravljavska tveganja (iz angl. Environmental, Social, Governance Risk)

ESMA Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge (iz angl. European Securities and Markets Authority)

ESRB Evropski odbor za sistemska tveganja (iz angl. European Systemic Risk Board)

€STR evrska obrestna mera za denar čez noč (iz angl. Euro short-term rate)

EU Evropska unija

EUR evro

Fed ameriška centralna banka (iz angl. Federal Reserve System)

FTE ekvivalent polne zaposlitve (iz angl. FTE – full-time equivalent)

FTP mehanizem financiranja Mednarodnega denarnega sklada (iz angl. Financial Transaction Plan)

FURS Finančna uprava Republike Slovenije

GLTDF razmerje med spremembami stanja kreditov nebančnemu sektorju pred upoštevanjem oslabitev in stanja vlog nebančnega sektorja (iz angl. Gross Loans to Deposits Flows ratio)

GZS Gospodarska zbornica Slovenije

HFCN skupina ESCB za raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev

HHI Herfindahl-Hirshmanov indeks

HICP harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (iz angl. Harmonised Index of Consumer Prices)

ICAAP proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (iz angl. Internal Capital Adequacy Assessment Process)

ILAAP proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (iz angl. internal liquidity adequacy assessment process)

IMF Mednarodni denarni sklad (iz angl. International Monetary Fund)

IRB pristop notranjih bonitetnih ocen (iz angl. Internal Ratings Based)

IReF projekt ESCB za uvedbo enotnega poročanja bančnih podatkov v evrskem območju (iz angl. Integrated Reporting Framework)

JBRC Odbor EBA in ESCB za razvoj skupnega bančnega poročanja statističnih in nadzornih podatkov (iz angl. Joint Bank Reporting Committee)

JST skupna nadzorniška skupina (iz angl. Joint Supervisory Team)

KDD Centralna klirinško depotna družba, d. d.

LCR količnik likvidnostnega kritja (iz angl. liquidity coverage ratio)

LSI manj pomembne banke in hranilnice (iz angl. Less Significant Institutions)

LTV razmerje med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano (iz angl. Loan-To-Value)

MDS Mednarodni denarni sklad

MFI monetarne finančne institucije

MOS statistično poročilo o menjavi storitev po načinu dobave

MREL minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (iz angl. minimum requirement for own funds and eligible liabilities)

MSRP  Mednarodni standardi računovodskega poročanja

NFD nefinančne družbe

NGFS Mreža za ozelenitev finančnega sistema (iz angl. Network for Greening the Financial System)

NIS2 Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji

NPE nedonosne izpostavljenosti (iz angl. Non-performing Exposures)

NPL nedonosne terjatve (iz angl. Non-performing Loan)

NSFR količnik neto stabilnega financiranja (iz angl. net stable funding ratio)

NSD  Nacionalna skupina deležnikov

NSP  Nacionalni svet za plačila

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (iz angl. Organisation for Economic Co-operation and Development)

OFATS statistično poročilo o poslovanju podružnic domačih podjetij v tujini

OFS Odbor za finančno stabilnost

OGR operacije glavnega refinanciranja (iz angl. Main refinancing operations, MRO)

ODR  operacije dolgoročnejšega refinanciranja (iz angl. Longer-term refinancing operations, LTRO)

PEPP izredni program nakupa vrednostnih papirjev (iz angl. Pandemic Emergency Purchase Programme)

PPDFT preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

PD/FT pranje denarja, financiranje terorizma

PSPP program nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja (iz angl. Public Sector Purchase Programme)

RIAD podatkovna baza referenčnih podatkov o pravnih osebah ESCB v podporo poslovnim procesom in politikam Evrosistema (iz angl. Register of Institutions and Affiliates Data)

ROE donosnost na kapital (iz angl. return on equity)

SDR posebne pravice črpanja oziroma finančni instrument, ki ga uporablja in njegovo vrednost objavlja Mednarodni denarni sklad (iz angl. special drawing rights)

SEPA enotno območje plačil v evrih (iz angl. Single Euro Payments Area)

SI Slovenija

SI pomembne banke (iz angl. Significant Institutions)

SISBIZ sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov in kreditnih tveganjih

SISBON sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb iz naslova kreditnih poslov

SIUI Skupina za inovacije pri uporabi umetne inteligence

SPACE študija o plačilnih navadah potrošnikov v evrskem območju (iz angl. Study on the payment attitudes of consumers in the euro area)

SRB Enotni odbor za reševanje (iz angl. Single Resolution Board)

SREP proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (iz angl. Supervisory Review and Evaluation Process)

SRM Enotni mehanizem za reševanja (iz angl. Single resolution mechanism)

SSB Skupina Svetovne banke

SSM Enotni mehanizem nadzora (iz angl. Single Supervisory Mechanism)

STEC statistično poročilo o menjavi storitev po lastnostih podjetij

SUCH študija o rabi gotovine v gospodinjstvih evrskega območja (iz angl. Study on the use of cash by households in the euro area)

SURS Statistični urad RS

TARGET vseevropski plačilni sistem za poravnavo plačil (večinoma) velikih vrednosti, poslov z vrednostnimi papirji in takojšnjih plačil v evrih (iz angl. Trans-European Automated Real-time Gross Settlement Express Transfer System)

TARGET2 Securities (T2S)

 storitev v okviru sistema TARGET za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji

T2 storitev v okviru sistema TARGET za poravnavo plačil (večinoma) velikih vrednosti v evrih, ki deluje po principu bruto poravnave v realnem času

TIPS storitev v okviru sistema TARGET za izvrševanje takojšnjih plačil v evrih (iz angl. TARGET Instant Payment Settlement)

TLPT penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj (iz angl. Threat led penetration testing)

TLTRO in TLTRO-II in TLTRO-III

 ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (iz angl. Targeted Longer-Term Refinancing Operations)

UI Umetna inteligenca

UMAR Urad za makroekonomske analize

UPPD Urad za preprečevanje pranja denarja

ZBS Združenje bank Slovenije

ZDA Združene države Amerike

ZDP-2 Zakon o deviznem poslovanju

ZIUTK Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosrestev

ZK Združeno kraljestvo

ZMbNFS-A Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema

ZPlaSSIED Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih

ZZZS  Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije