1Uvod

Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.

2Plačilna bilanca

2.1Plačilna bilanca – tekoči račun

Decembra 2025 je bil tekoči račun plačilne bilance skoraj povsem izravnan in izkazoval primanjkljaj v višini 2 mio EUR, medtem ko je decembra 2024 dosegel presežek v višini 60 mio EUR. Presežek v storitveni menjavi (0,4 mrd EUR) je bil izravnan s primanjkljaji v blagovni menjavi (0,2 mrd EUR), primarnih dohodkih (0,1 mrd EUR) in sekundarnih dohodkih (0,1 mrd EUR).

V celotnem letu 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,4 mrd EUR, kar je za 0,6 mrd EUR manj kot v letu 2024. Na poslabšanje salda je najbolj vplivalo zmanjšanje saldov blagovne menjave in sekundarnih dohodkov (skupaj za 1,1 mrd EUR).

Blagovna menjava

Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je decembra 2025 znašal 0,2 mrd EUR in bil v primerjavi z decembrom 2024 višji za 84 mio EUR. Povečanje primanjkljaja je bilo posledica višje rasti uvoza blaga (4,0 %) od rasti izvoza blaga (1,5 %) glede na december 2024.

V letu 2025 je saldo blagovne menjave (po presežkih v letih 2023 in 2024) ponovno izkazoval primanjkljaj, in sicer v obsegu 0,1 mrd EUR. V letu 2024 je presežek znašal 0,4 mrd EUR. Tako kot v decembru je bil tudi na letni ravni razlog za poslabšanje salda hitrejša rast uvoza blaga (1,7 %) od rasti izvoza blaga (0,4 %). Pokritost uvoza z izvozom je znašala 99,6 %.

Blagovna menjava z EU, ki predstavlja približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je tudi v letu 2025 izkazovala primanjkljaj v višini 1,1 mrd EUR. To je bilo četrto zaporedno leto s primanjkljajem v blagovni menjavi z EU. V primerjavi z letom 2024 se je primanjkljaj povečal za 160 mio EUR. Izvoz v države članice EU se je povečal za 1,1 % oziroma 0,3 mrd EUR. Najbolj se je povečal izvoz v Italijo (93 mio EUR), na Hrvaško (73 mio EUR) in v Avstrijo (61 mio EUR), medtem ko je izstopalo zmanjšanje izvoza v Francijo (114 mio EUR). Še nekoliko bolj kot izvoz se je povečal uvoz iz EU, ki je narasel za 1,5 % oziroma 0,5 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Hrvaške (0,4 mrd EUR) in Avstrije (0,2 mrd EUR), medtem ko se je izraziteje zmanjšal uvoz iz Italije (0,4 mrd EUR) in Nemčije (0,2 mrd EUR).

V blagovni menjavi z državami izven EU je v 2025 izstopalo povečanje presežka z Rusko federacijo za 108 mio EUR (predvsem zaradi rasti izvoza) in zmanjšanje s Švico za 86 mio EUR. Opazno se je zmanjšal tudi presežek z ZDA (za 0,3 mrd EUR), kar je posledica hkratnega zmanjšanja izvoza in povečanja uvoza.

Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.

Storitvena menjava

Decembra 2025 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,4 mrd EUR in bil v primerjavi z decembrom 2024 višji za 45 mio EUR. Izvoz storitev se je povečal za 7,3 %, medtem ko se je uvoz povečal za 4,9 %.

V letu 2025 je presežek storitvene menjave znašal 3,9 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v letu 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 7,2 %, uvoz pa za 8,6 %. Največji prispevek k skupnemu presežku so imele transportne storitve, katerih saldo je znašal 1,9 mrd EUR in se je glede na leto 2024 povečal za 9,7 %. Drugi najvišji presežek je bil ustvarjen s storitvami potovanj (0,9 mrd EUR), ki so se v primerjavi z letom 2024 povečale za 8,3 %. Sledile so gradbene storitve s presežkom 0,4 mrd EUR, ki pa se je zmanjšal za 11,4 % v primerjavi z letom 2024.

Tudi v storitveni menjavi poteka z državami EU približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza. V letu 2025 je presežek z EU znašal 2,8 mrd EUR, kar je bilo skoraj 72 % celotnega presežka s tujino. V primerjavi z letom 2024 se je presežek povečal 151 mio EUR. Izvoz storitev se je medletno povečal za 7,2 %, uvoz pa za 8,6 %. Na ravni posameznih držav je izstopala menjava z Italijo, s katero se je presežek povečal za 0,3 mrd EUR zaradi občutne rasti izvoza storitev. Vrednost salda storitvene menjave se je v letu 2025 najbolj zmanjšala z Belgijo (za 0,2 mrd EUR), na kar je vplival porast uvoza storitev iz te države.

Primarni in sekundarni dohodki

Decembra 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 0,1 mrd EUR in bil za 56 mio EUR manjši kot decembra 2024. V celotnem letu 2025 je primanjkljaj znašal 0,4 mrd EUR in bil v primerjavi z letom 2024 manjši za 0,3 mrd EUR. Na skupni primanjkljaj so tudi v letu 2025 najbolj vplivali tokovi dohodkov od kapitala, ki so po vrednosti najpomembnejši del primarnih dohodkov. Primanjkljaj primarnih dohodkov od kapitala je znašal 1,1 mrd EUR in se je v primerjavi z letom 2024 zmanjšal za 0,2 mrd EUR (zmanjšali so se prejemki in izdatki, a slednji izraziteje), povečal pa se je presežek dohodkov od dela za 0,1 mrd EUR (predvsem zaradi rasti prejemkov).

Saldo sekundarnih dohodkov je decembra 2025 izkazoval primanjkljaj v obsegu 55 mio EUR, medtem ko je decembra 2024 izkazoval presežek v znesku 24 mio EUR. V letu 2025 je primanjkljaj dosegel 0,9 mrd EUR, kar je za 0,6 mrd EUR več kot v letu 2024. Polovico tega povečanja je prispeval državni sektor (predvsem z zmanjšanjem prejemkov), drugo polovico pa ostali sektorji (povečali so se prejemki in izdatki, a slednji bolj).

2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun

V letu 2025 je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazal presežek v obsegu 2,3 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se to odraža s presežkom v višini 1,2 mrd EUR, medtem ko statistična napaka znaša –1,1 mrd EUR, kar predstavlja približno 0,9 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni.

Kapitalski račun je v letu 2025 izkazal primanjkljaj v znesku 0,1 mrd EUR, kar pomeni poslabšanje v primerjavi z skoraj izravnanim saldom v letu 2024.

V letu 2025 se je poslabšal tudi saldo finančnega računa, saj se je presežek v obsegu 1,2 mrd EUR glede na leto 2024 prepolovil.

Največji odliv sredstev v tujino v letu 2025 je izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 2,5 mrd EUR, kar je 1 mrd EUR manj kot v letu 2024. Manjši obseg odliva je predvsem posledica nižjih nakupov tujih obveznic.

Največji priliv sredstev je bil v letu 2025 v obliki gotovine in vlog, skupaj 0,9 mrd EUR. Večino teh transakcij je izvedla centralna banka, pri čemer je bil obseg teh transakcij le tretjina vrednosti iz leta 2024.

Neposredne naložbe so v letu 2025 ustvarile 0,7 mrd EUR neto prilivov, kar je 0,3 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta 2024. Analitični razrez po smeri naložb kaže, da je prišlo do 0,8 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini ter do 1,4 mrd EUR povečanja tujih neposrednih naložb v Sloveniji.

2.3Zunanji dolg

Konec leta 2025 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 63,0 mrd EUR, kar je 3,7 mrd EU več kot konec leta 2024. Vrednost ustreza 94,0 % BDP iz leta 2024 (v tekočih cenah). Hkrati z bruto dolgom, so se v enakem obdobju povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 4,7 mrd EUR, skupno na 72,9 mrd EUR oziroma 108,9 % BDP. Zaradi vztrajnega presežka imetij nad obveznostmi do tujine, ki se krepi že od konca leta 2020, je neto zunanji dolg Slovenije vse bolj negativen. Konec leta 2025 je znašal –9,9 mrd EUR, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (19,0 mrd EUR), ter v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.

Bruto zunanji dolg je bil konec leta 2025 za 6,2 % višji kot leto prej. Država, ki ima največje bruto obveznosti do tujine (40,3 % vseh), je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,8 mrd EUR, na skupno 25,4 mrd EUR. Obveznosti centralne banke so se povečale za 1,1 mrd EUR in dosegle 13,3 mrd EUR (dobra petina vseh), medtem ko so obveznosti komercialnih bank narasle za 0,6 mrd EUR in znašale 5,7 mrd EUR (slaba desetina vseh). Bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 29,5 % celotnega dolga in je ostal na podobni ravni kot leto prej. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,0 %) ter gotovina in vloge (20,8 %).

Bruto terjatve do tujine so konec leta 2025 znašale 72,9 mrd EUR, kar je 6,8 % več kot leto prej. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolj povečale komercialne banke – za 2,4 mrd EUR, na skupno 15,1 mrd EUR (petina vseh), predvsem z nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (30,5 mrd EUR oziroma 41,9 % vseh), je terjatve povečal za 1,8 mrd EUR glede na predhodno leto. Centralna banka je ob tem povečala terjatve za 0,4 mrd EUR, na končnih 20,9 mrd EUR (slaba tretjina vseh). Edini sektor, ki je v tem obdobju vrednost terjatev rahlo znižal, je bila država, s 6,4 mrd EUR terjatev konec decembra 2025. Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (36,0 %) ter gotovina in vloge (31,6 %).

3Slike in tabele

3.1Plačilna bilanca

Tabela 1: Plačilna bilanca

Tekoči račun

Finančni račun

Tabela 3: Neposredne naložbe

3.2Zunanji dolg

4Metodologija

4.1Metodološka pojasnila

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

4.2Posamezni metodološki poudarki

Izkazovanje neposrednih naložb

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.

Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Ocena reinvestiranih dobičkov

Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2025 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.