Povzetek

Gospodarska rast v Sloveniji se je v drugem četrtletju obnovila s krepitvijo zasebne potrošnje, medtem ko razmere v izvoznem delu gospodarstva ostajajo otežene. Inflacija se je v poletnih mesecih pospešila predvsem zaradi rasti cen hrane in energentov.

Krepitev gospodarske aktivnosti evrskega območja se je v drugem četrtletju upočasnila. Četrtletno povečanje BDP je bilo le 0,1-odstotno, po 0,6-odstotni rasti na začetku leta. Sodeč po mesečnih kazalnikih je prišlo do upada industrijske proizvodnje ob zmanjšanju previdnostnega naročanja iz ZDA pred uvedbo dodatnih carin, medtem ko je potrošnja gospodinjstev ostala razmeroma robustna kljub povečani negotovosti. Anketni kazalniki nakazujejo šibko rast aktivnosti tudi v prvih dveh mesecih tretjega četrtletja, tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih. Po julijskih napovedih MDS naj bi se evrsko gospodarstvo letos okrepilo za 1,0 %, prihodnje leto pa za 1,2 %, kar je podobno junijskim napovedim ECB (2025: 0,9 %, 2026: 1,1 %). Skupna inflacija je julija ostala nespremenjena pri 2,0 %, osnovna inflacija pa je bila že tretji mesec zapored 2,3‑odstotna.

ECB in Fed sta julija obrestne mere ohranila nespremenjene ob povečani negotovosti glede vpliva višjih ameriških carin na gibanje cen in gospodarsko aktivnost. Iz trenutnih vrednosti obrestnih zamenjav je razvidno, da tržni udeleženci letos pričakujejo dodatno znižanje ključne obrestne mere Fed za 0,50 odstotne točke, medtem ko pri ECB dodatnih znižanj ključnih obrestnih mer do konca leta ne pričakujejo.

Dogajanje na mednarodnih finančnih trgih je bilo od začetka julija razmeroma stabilno kljub še vedno zaostrenim in hitro spreminjajočim se stališčem trgovinske politike ZDA in šibkejšim podatkom z ameriškega trga dela. Zahtevane donosnosti ameriških kratkoročnih državnih obveznic so upadle zaradi okrepitve pričakovanj tržnih udeležencev v smeri hitrejšega znižanja ključnih obrestnih mer Fed, medtem ko so se zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic zvišale ob manjši verjetnosti dodatnega sproščanja denarne politike ECB. Osrednji delniški indeksi so se v tem obdobju zvišali ob delni umiritvi trgovinskih napetosti, rast je bila dodatno podkrepljena z večinoma spodbudnimi objavami poslovnih rezultatov delniških družb.

V domačem gospodarstvu je rast BDP v drugem četrtletju nadomestila padec iz začetka leta. Okrepile so se komponente domačega povpraševanja, medtem ko izvozni sektor še naprej posluje v težavnih razmerah šibkega tujega povpraševanja in povečane geopolitične negotovosti. Četrtletna gospodarska rast je dosegla 0,7 %, za toliko je bil BDP večji tudi v medletni primerjavi. Trenutni podatki nakazujejo nadaljevanje rasti, saj je gospodarska klima v poletnih mesecih rahlo okrevala, julija pa so bili spodbudni tudi razpoložljivi kazalniki zasebne potrošnje. Kratkoročni napovedni modeli za tretje četrtletje nakazujejo 0,4-odstotno četrtletno rast BDP.

Zaposlenost ostaja medletno manjša od konca lanskega leta, kar je posledica gibanj v zasebnem sektorju. Manjše povpraševanje po delovni sili potrjuje padajoče število prostih delovnih mest. Kljub temu trg dela ostaja razmeroma tesen – brezposelnost je zgodovinsko nizka, pomanjkanje kadra pa še vedno presega dolgoletno povprečje. Rast povprečne bruto plače ostaja visoka predvsem zaradi plačne reforme v javnem sektorju. Junija je bila medletno 7,4-odstotna.

Mednarodna menjava se je v drugem četrtletju upočasnila. Izvoz blaga je medletno upadel (–1,0 %), medtem ko sta bili rasti uvoza blaga in menjave storitev zmernejši kot na začetku leta. Polletni presežek na tekočem računu plačilne bilance se je medletno zmanjšal predvsem zaradi obrata salda blagovne menjave iz presežka v primanjkljaj.

Inflacija se je v poletnih mesecih pospešila in bila avgusta 3,0-odstotna. K temu so prispevale predvsem cene energentov in hrane. Hitrejša rast pri energentih je povezana predvsem z dražjimi motornimi gorivi in vrnitvijo plačevanja okoljskega prispevka pri cenah elektrike, pri hrani pa odraža razmere na svetovnih trgih in težave pri pridelavi mesa, ki so se vzdolž prehrambnih verig prenesle do končnih kupcev. Osnovna inflacija se je avgusta okrepila na 2,9 %, porast pa je skoraj v celoti izhajal iz učinka osnove pri cenah neenergetskega industrijskega blaga. Storitvena inflacija je ostala robustna in še naprej podprta z realno rastjo stroškov dela.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je ob upočasnitvi rasti prihodkov in začetku izvajanja nove plačne reforme poglobil. V prvih sedmih mesecih je znašal 1.081 mio EUR, kar je za 603 mio EUR več kot pred letom. Rast prihodkov se je upočasnila predvsem zaradi poračunov davka od dohodkov pravnih oseb in sprememb na področju zdravstva, manj je tudi prihodkov iz proračuna EU. Pri odhodkih rast poganjajo plače, državne investicije pa kljub povečanju zaostajajo za načrti. Vlada pripravlja ključne proračunske dokumente za prihodnji dve leti. V teh bo osrednji cilj zasledovanje srednjeročne vzdržnosti dolga države in ohranjanje primanjkljaja sektorja država pod 3 % BDP. Med pritiski na javne finance izstopajo zahteve po rasti obrambnih izdatkov, demografska gibanja in nadaljevanje obnove po poplavah.

***

V tokratni publikaciji podrobneje analiziramo dolgoročnejše izzive slovenskega gospodarstva v povezavi z investicijami in produktivnostjo dela. Ugotavljamo, da se je struktura gospodarske rasti v zadnjih treh desetletjih močno spremenila: do svetovne finančno-gospodarske krize jo je poganjala predvsem rast produktivnosti, po njej pa rast zaposlenosti. Rast produktivnosti dela se trendno upočasnjuje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti.

Investicije so eden glavnih dejavnikov, ki spodbuja dvig produktivnosti, ta pa je pogojen tudi z industrijsko intenzivnostjo gospodarstva, rastjo inovacij in uvajanjem novih tehnologij. Podatki kažejo, da je investicijska aktivnost v Sloveniji šibka. Pri investicijah v opremo in stroje se je preseganje povprečja EU precej zmanjšalo, hkrati pa zaostajamo pri gradbenih investicijah, predvsem v stanovanjski gradnji, ter pri vlaganjih v intelektualno lastnino, kar ovira hitrejšo gospodarsko konvergenco k razvitejšim članicam. Državne investicije sicer presegajo povprečje EU, a so močno vezane na evropska sredstva in volilne cikle.

Med strukturnimi izzivi, ki zmanjšujejo rast produktivnosti in potencialnega BDP, poleg skromne investicijske aktivnosti izstopajo še spreminjanje strukture gospodarstva in neugodni demografski trendi, povezani s tesnostjo trga dela. Skrb vzbujajoče je tudi naraščanje bolniških odsotnosti. Za naložbeno aktivnost podjetij so prav tako nespodbudni vztrajajoča negotovost, izguba konkurenčnosti, šibko povpraševanje in nizka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. To potrjuje analiza mikro podatkov, ki kaže, da so investicije podjetij izrazito prociklične, na kar vplivata zlasti negotovost in občutljivost na prehodne spremembe v prihodkih, pri čemer so še posebej ranljiva majhna in izvozno usmerjena podjetja.

1Mednarodno okolje

Kljub povečani negotovosti v drugem četrtletju je gospodarska rast v večini pomembnejših svetovnih gospodarstev presegla pričakovanja. Podatki za julij nakazujejo nadaljevanje razmeroma ugodnih gibanj, a obenem tudi poslabšanje gospodarskega razpoloženja.

Po zaostritvi razmer v svetovni trgovini zaradi aprilskih napovedi t. i. recipročnih carin s strani administracije ZDA in poznejši eskalaciji trgovinskih nesporazumov se je v poletnih mesecih negotovost nekoliko zmanjšala. Ameriška administracija je namreč med drugim že sklenila trgovinske dogovore z EU,[1] Združenim kraljestvom, Japonsko in Južno Korejo. Po drugi strani ostaja izplen pogajanj med ZDA in nekaterimi ključnimi svetovnimi gospodarstvi, med drugim Kitajsko, Indijo in Brazilijo, negotov.

Gospodarstvo ZDA je v drugem četrtletju tekoče zraslo za 0,7 %, s čimer je okrevanje po 0,1-odstotnem krčenju v prvem četrtletju preseglo pričakovanja. Rast je bila predvsem posledica 30,3-odstotnega upada uvoza, po 37,9-odstotni rasti v prvem četrtletju, ki je bila rezultat kopičenja uvoženega blaga pred uveljavitvijo novih carinskih stopenj. Kljub ugodnim podatkom o gospodarski aktivnosti je slika s trga dela ZDA nekoliko slabša. Število novih zaposlitev (brez kmetijstva) je julija znašalo 73 tisoč, kar je precej pod pričakovanji. Hkrati je Urad za statistiko dela (angl. Bureau of Labor Statistics) navzdol revidiral tudi podatka za junij in maj. Skupni popravki kažejo, da je bilo v teh mesecih za 258 tisoč zaposlitev manj kot prvotno objavljeno, kar nakazuje, da se trg dela ohlaja nekoliko hitreje. Ob upoštevanju dvojnega mandata Fed se kljub vztrajno povišani skupni in osnovni inflaciji v ZDA verjetnost znižanj ključnih obrestnih mer krepi.

Ne glede na precejšnjo negotovost v drugem četrtletju, povezano z geopolitičnimi in trgovinskimi konflikti, je četrtletna gospodarska rast tudi v drugih pomembnejših svetovnih gospodarstvih, z izjemo evrskega območja, presegla pričakovanja. Rast BDP na Kitajskem se je v drugem četrtletju rahlo upočasnila, na 1,1 %, a vseeno presegla predhodne ocene. Odraža pozitiven učinek vrste podpornih ukrepov, vključno z znižanjem obrestnih mer in povečanjem likvidnostne pomoči za podporo gospodarstvu, prizadetemu zaradi carin na uvoz blaga v ZDA. Gospodarska rast v Združenem kraljestvu je v drugem četrtletju znašala 0,3 %, s čimer se je upočasnila z 0,7-odstotne rasti v prvem četrtletju, a manj od pričakovanj. Upočasnitev deloma odraža povečano gospodarsko aktivnost februarja in marca, tj. pred aprilskimi spremembami davka na nepremičnine in objavo novih ameriških carin. Gospodarska aktivnost na Japonskem je v drugem četrtletju zrasla za 0,3 % na četrtletni ravni in je ravno tako presegla tržna pričakovanja.[2]

Podatki PMI nakazujejo, da se je svetovna gospodarska rast julija dodatno pospešila. Sestavljeni kazalnik PMI je namreč v juliju z 52,4 indeksne točke dosegel letošnjo najvišjo vrednost. Nasprotno sektorski podatki PMI za julij kažejo čedalje širši razkorak med predelovalnimi in storitvenimi dejavnostmi. Medtem ko se je aktivnost v storitvenih dejavnostih povečala najhitreje po lanskem decembru, se je svetovna industrijska proizvodnja zmanjšala že drugič v zadnjih treh mesecih. Hkrati podatki kažejo tudi slabšanje razpoloženja med podjetji – kazalnik za prihodnje poslovanje se je tako za storitvene kot predelovalne dejavnosti približal najnižjim vrednostim od konca pandemije.

Po skromni gospodarski rasti evrskega območja v drugem četrtletju se šibko rast pričakuje tudi v tretjem četrtletju, tako v predelovalnih kot storitvenih dejavnostih.

Gospodarska rast evrskega območja je bila v drugem četrtletju 0,1-odstotna (četrtletno), kar je bistveno manj kot četrtletje prej, ko je z 0,6 % presegla pričakovanja (slika 1.2, levo). Med večjimi gospodarstvi se je BDP zmanjšal v Nemčiji in Italiji (za 0,1 %), medtem ko se je njegova rast okrepila v Franciji (na 0,3 %) in Španiji (na 0,7 %). Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti za drugo četrtletje nakazujejo upad industrijske proizvodnje, ki je bila gonilo rasti na začetku leta. Ob zmanjšanju učinka previdnostnega naročanja proizvodov iz ZDA pred uvedbo carin se je industrijska proizvodnja evrskega območja v drugem četrtletju zmanjšala za 0,3 % (četrtletno). Kljub negotovosti v povezavi z ameriško trgovinsko politiko je ostala potrošnja gospodinjstev glede na mesečne kazalnike obsega prihodkov v trgovini na drobno in storitvah razmeroma robustna (slika 1.2, desno).

Anketni podatki za tretje četrtletje nakazujejo nadaljevanje šibke rasti evrskega gospodarstva. Po hitri oceni se je sestavljeni indeks PMI avgusta zvišal na 51,1 indeksne točke s 50,9 v prejšnjem mesecu (slika 1.2, levo). Kazalnik za storitveni sektor ostaja v pozitivnem območju (50,7 v primerjavi z 51,0), se je pa nepričakovano okrepil v predelovalnih dejavnostih (na 50,5 z 49,8). Te so v območju rasti prvič po več kot treh letih. Čeprav ostaja evrsko gospodarstvo za zdaj razmeroma odporno, so podjetja glede prihodnjih obetov zadržana, kar se je odrazilo v kazalniku gospodarske klime za avgust, ki se je rahlo znižal ob blagem poslabšanju zaupanja v vseh dejavnostih in med potrošniki.

Po julijski napovedi MDS naj bi rast evrskega BDP letos znašala 1,0 %, kar je 0,2 odstotne točke več kot v njihovih predhodnih napovedih. Popravek navzgor je predvsem posledica izrazitega povečanja irskega farmacevtskega izvoza v ZDA v prvem četrtletju. Napoved za leto 2026 ostaja nespremenjena pri 1,2 %. Podobna gibanja gospodarske aktivnosti pričakuje tudi ECB, ki v junijskih napovedih ocenjuje, da bo rast letos in prihodnje leto 0,9- oziroma 1,1-odstotna.

Julija se je skupna inflacija v evrskem območju drugi mesec zapored ohranjala pri inflacijskem cilju.

Skupna inflacija, merjena s HICP, je julija v povprečju evrskega območja ostala na ravni prejšnjega meseca pri 2,0 %. Že od marca skupno inflacijo znižuje medletno upadanje cen energentov. Te so bile julija medletno nižje za 2,4 % (junij –2,6 %). Nasprotno se cene hrane povečujejo. Njihova medletna rast je bila 3,3‑odstotna in s tem za 0,2 odstotne točke višja kot junija, krepi pa jo zlasti gibanje cen nepredelane hrane. Ta je bila 5,4‑odstotna in s tem za 0,8 odstotne točke višja kot mesec prej. Zvišanje izhaja zlasti iz gibanja cen sveže zelenjave in mesa. Rast cen predelane hrane je bila 2,7‑odstotna (slika 1.3, levo).

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, je bila julija 2,3‑odstotna in s tem že tretji mesec zapored nespremenjena. Storitvena inflacija se je malenkost upočasnila (julij 3,2 %, junij 3,3 %), rast cen drugega blaga pa nekoliko okrepila (julij 0,8 %, junij 0,5 %). Krepitev je zlasti posledica višje medletne rasti cen poltrajnega blaga (slika 1.3, levo).

Višja skupna inflacija v Sloveniji v primerjavi z evrsko je zlasti posledica višje medletne rasti cen hrane.

Potem ko je bila maja skupna inflacija v Sloveniji enaka kot v evrskem območju, se je v poletnih mesecih razlika začela povečevati. Julija je slovenska skupna inflacija evrsko presegala za 0,9 odstotne točke, predvsem kot posledica višje medletne rasti cen hrane pri nas. Ta je bila julija pri 7,1 % za 3,8 odstotne točke višja kot v evrskem območju (slika 1.3, desno).

V zadnjih mesecih se krepi tudi inflacijski razmik med članicami evrskega območja. Potem ko je bil v prvem delu leta dokaj stabilen – med januarjem in majem je razlika med državo z najvišjo in najnižjo skupno inflacijo v povprečju znašala 3,7 odstotne točke –, se je v poletnih mesecih začel krepiti in julija dosegel 5,5 odstotne točke. Okrepil se je predvsem razmik med članicama z najvišjo in najnižjo inflacijo, tj. Estonijo in Ciprom.

2Denarna politika in finančni trgi

V Evrosistemu smo julija ohranili obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita pri 2,00 %. Tudi Fed je na julijskem zasedanju ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno, na koridorju med 4,25 % in 4,50 %.

V Evrosistemu smo po sedmih zaporednih znižanjih julija ohranili vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila ostajajo pri 2,00 %, 2,15 % in 2,40 %. Po ocenah strokovnjakov Evrosistema domači cenovni pritiski popuščajo, rast plač se je upočasnila, inflacija pa se giblje okoli 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Evropsko gospodarstvo se je v zahtevnem poslovnem okolju do zdaj na splošno izkazalo za odporno, kar deloma odraža pretekla znižanja obrestnih mer.

Fed je na julijskem zasedanju ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno na koridorju med 4,25 % in 4,50 % zaradi povečane negotovosti glede vpliva trgovinske politike ZDA na domačo rast cen, trg dela in gospodarsko aktivnost. Nespremenjene so ostale tudi ključne obrestne mere na Japonskem (0,50 %), v Kanadi (2,75 %) in na Švedskem (2,00 %), medtem ko sta ključni obrestni meri za 0,25 odstotne točke znižali centralni banki Avstralije (na 3,60 %) in Združenega kraljestva (na 4,00 %).

Pričakovanja tržnih udeležencev glede hitrejšega zniževanja ključne obrestne mere Fed so se od junijskega zasedanja Fed okrepila. K temu sta prispevali objava nekaterih šibkejših podatkov z ameriškega trga dela in nižja julijska inflacija, ki je pomirila vlagatelje glede tveganja, da bi lahko carine trajneje vplivale na rast cen v ZDA. Obenem so tržni udeleženci od junijskega zasedanja ECB zmanjšali pričakovanja glede dodatnega sproščanja denarne politike ECB, predvsem po sporočilu julijskega zasedanja, da je prostor za dodatna znižanja omejen, in po podpisu trgovinskega sporazuma med ZDA in EU. Ta je namreč zmanjšal negotovost glede trgovinske politike in prispeval k boljšemu razpoloženju vlagateljev glede evropskega gospodarstva. Iz trenutnih vrednosti obrestnih zamenjav (OIS) je razvidno, da trgi do konca leta večinoma ne pričakujejo dodatnega znižanja ključnih obrestnih mer ECB, medtem ko je bilo v začetku junija pričakovano še eno znižanje za 0,25 odstotne točke (slika 2.1, levo). Za Fed tržni udeleženci v letu 2025 pričakujejo dve znižanji ključne obrestne mere, s čimer bi ta dosegla koridor med 3,75 % in 4,00 %.

Zahtevane donosnosti ameriških kratkoročnih državnih obveznic so od začetka julija upadle, zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic in osrednji svetovni delniški indeksi pa so porasli.

Pod vplivom okrepitve pričakovanj tržnih udeležencev, da bi lahko Fed letos ključno obrestno mero znižal v večji meri, so se od začetka julija zahtevane donosnosti ameriških kratkoročnih državnih obveznic znižale za 0,09 odstotne točke, medtem ko so pri dolgoročnih blizu ravni z začetka julija. Zahtevane donosnosti nemških kratkoročnih in dolgoročnih državnih obveznic so se v istem obdobju zvišale za 0,07 oziroma 0,10 odstotne točke ob manjši verjetnosti dodatnega sproščanja denarne politike ECB letos. Rast je dodatno krepila selitev vlagateljev v bolj tvegane naložbe, potem ko je ameriška administracija podpisala trgovinski sporazum z EU in nekaterimi drugimi partnericami ter odložila uvedbo višjih carin na uvoz izdelkov iz Kitajske za 90 dni. Razlike med zahtevanimi donosnostmi evrskih obveznic z večjim kreditnim tveganjem in nemškimi državnimi obveznicami so se v tem obdobju zmanjšale zaradi okrepljene naklonjenosti tveganim naložbam.

Ob delni umiritvi trgovinskih napetosti so se od začetka julija zvišale vrednosti osrednjih svetovnih delniških indeksov. K rasti so prispevale tudi večinoma spodbudne objave poslovnih rezultatov delniških družb za prvo polovico leta, predvsem v tehnološkem sektorju. Osrednji evropski indeks (STOXX Europe 600) je v tem obdobju pridobil 2,4 % vrednosti. Podobno sta se zvišala tudi osrednji ameriški indeks (S&P 500), ki je 4,5 % višje, in indeks največjih sedmih ameriških tehnoloških družb (t. i. Magnificent Seven; slika 2.2 desno), ki je 9,1 % višje kot v začetku julija. Oba delniška indeksa sta avgusta dosegla rekordne ravni. Tehnološko usmerjeni hongkonški indeks Hang Seng je v istem obdobju porasel za 3,9 % ob optimizmu vlagateljev po spodbudnih poslovnih rezultatih družb v regiji in po preklicu ameriških omejitev izvoza čipov na Kitajsko.

Cena nafte Brent se je konec julija občutno zvišala zaradi groženj ZDA z dodatnimi carinami proti državam, ki kupujejo rusko nafto. Pozneje se je ponovno znižala ob napovedi OPEC+, da bo septembra skupina povečala proizvodnjo nafte in se trenutno nahaja blizu ravni z začetka julija. V istem obdobju se je cena zlata povečala za 2,9 % ob okrepljenih pričakovanjih, da bo Fed hitreje zniževal ključno obrestno mero.

Letos se je vrednost evra krepila, najbolj v primerjavi z ameriškim dolarjem. Dolar je od začetka leta izgubil 9,8 % vrednosti proti košarici valut najpomembnejših trgovinskih partneric (slika 2.2, levo). Ob hitro spreminjajočih se ekonomskih in trgovinskih politikah s strani ameriške administracije so številni tržni analitiki poročali o tveganjih, da bi takšni preobrati lahko spodbudili prerazporeditev naložb svetovnih vlagateljev, kar bi na dolgi rok lahko negativno vplivalo na vlogo dolarja in dojemanje njegovega statusa. Kljub temu razpoložljivi podatki ne kažejo, da bi vlagatelji strateško prodajali dolar ali občutneje zmanjševali izpostavljenost do ameriških finančnih naložb. Evro v tem okolju pridobiva privlačnost predvsem zaradi večje politične stabilnosti. Od začetka leta je pridobil 12,7 % glede na dolar in 5,8 % glede na košarico valut pomembnejših trgovinskih partneric (slika 2.2 levo). Vloga evra v mednarodnem finančnem sistemu ostaja stabilna, pri čemer delež tujih naložb v evro ostaja razmeroma nespremenjen, blizu 20 %.[6] Nasprotno je delež ameriškega dolarja v svetovnih deviznih rezervah v zadnjih dvajsetih letih upadel z okoli 70‒80 % na 60 %, a predvsem zaradi drugih valut (GBP, CAD, JPY in drugih), kar tržni udeleženci pripisujejo postopni diverzifikaciji svetovnih rezerv.

3Domača gospodarska aktivnost

Domačo gospodarsko aktivnost sta v drugem četrtletju spodbujali večja zasebna potrošnja in krepitev zalog, medtem ko so se izvozna gibanja spet poslabšala.

Domača končna potrošnja se je v drugem četrtletju opazneje povečala. Njena medletna rast se je z 2,4 % glede na četrtletje prej okrepila za 1,4 odstotne točke (slika 3.1, levo). Razlog je v okrepitvi zasebne potrošnje, ki je bila po strukturi široko osnovana, rast pa je bila najvišja v segmentu storitev. Pogoji za zasebno trošenje so ostali ugodni, saj se je nadaljevala razmeroma visoka rast realne mase plač. Končno trošenje države je bilo medletno le malenkost manjše, kar povezujemo z zelo visoko osnovo, vezano na obnovo po poplavah avgusta 2023. Nadaljevala se je namreč rast zaposlovanja in sredstev za zdravstvo.

Domače povpraševanje še naprej zavirajo šibke bruto investicije v osnovna sredstva, ki pa so četrtletno nekoliko okrevale, kar je njihov medletni padec zmanjšalo na le 0,2 % (slika 3.1, levo). Znotraj posameznih vrst investicij so bile razmere v drugem četrtletju raznolike. Gradbene investicije so se medletno povečale prvič po lanskem prvem četrtletju. Razlog je bil v zaključevanju projektov nestanovanjske gradnje, medtem ko so se stanovanjske investicije še naprej močno krčile kljub visokim cenam in pomanjkanju ponudbe na nepremičninskem trgu. Različna je bila tudi dinamika v investicijah v opremo in stroje, saj so nakupi transportne opreme medletno še naprej zaostajali, investicije v drugo opremo in stroje pa so dosegle šibko, a glede na razmere v mednarodnem okolju spodbudno rast.

Razmeroma robustno domače trošenje in nadaljevanje zaostrenih geopolitičnih razmer sta se odrazila v gibanjih menjave s tujino. Izvoz je bil v drugem četrtletju medletno manjši za 0,8 %, uvoz pa večji za 2,7 % (slika 3.1, levo), zato je ostal prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP močno negativen. K povečanju uvoza blaga je poleg rasti domače končne potrošnje prispevalo tudi kopičenje zalog, kar lahko vsaj delno povezujemo z negotovostjo, v veliki meri povezano z nestanovitno ameriško carinsko politiko.[7] Povečanje izvoza in uvoza storitev je bilo razmeroma šibko.

Razmere za poslovanje predelovalnih dejavnosti so ostale otežene, rast skupne dodane vrednosti pa je temeljila na odboju v gradbeništvu in nekoliko močnejšem povpraševanju po storitvah.

Predelovalna podjetja se še naprej soočajo s težavnimi pogoji poslovanja. Medletni padec njihove dodane vrednosti se je v drugem četrtletju poglobil na 1,9 % (slika 3.1, desno), kar je sovpadalo s poslabšanjem izvoznih gibanj in nizkimi anketnimi ocenami trenutnega povpraševanja. Padec izvoza je najbolj prizadel avtomobilsko, pohištveno, papirno, kovinsko in gumarsko industrijo, šibko tuje povpraševanje pa se je odrazilo tudi v industriji gradbenih materialov. Med 21 panogami, za katere so na voljo mesečni indeksi proizvodnje, jih je v drugem četrtletju 12 doživelo medletni padec aktivnosti. Med pomembnejšimi panogami je bil ta še posebej izrazit v proizvodnji motornih vozil, kjer je znašal 13,6 %. V energetiki je dodana vrednost v drugem četrtletju ostala medletno nespremenjena, kar je skupni padec dodane vrednosti v industriji ublažilo za 0,3 odstotne točke. Ta je bil 1,6-odstoten.[8]

Po močnem padcu na začetku leta je dodana vrednost v gradbeništvu v drugem četrtletju dosegla precejšen odboj. Njena četrtletna rast je presegla 5 %, kar je medletno spremembo dvignilo iz –6,7 % v prvem na 3,9 % v drugem četrtletju (slika 3.1, desno). Mesečni indeksi opravljenih gradbenih del nakazujejo medletno povečanje aktivnosti v vseh segmentih gradenj z izjemo inženirskih objektov, kjer bi ob obsežnih delih na cestnem omrežju in nizki osnovi lahko pričakovali rast v nadaljevanju leta. Trajnejše okrevanje gradbene aktivnosti je sicer negotovo, saj sta bila število gradbenih dovoljenj in še bolj pripadajoča površina stavb v drugem četrtletju medletno manjša ob že tako nizki osnovi.

Rast dodane vrednosti v zasebnih storitvah je bila v drugem četrtletju šibka. Medletno je dosegla en odstotek, kar je ugodneje kot četrtletje prej, ki ga je zaznamoval manjši padec. Z izjemo finančnih in zavarovalniških dejavnosti so bila medletna gibanja dodane vrednosti pozitivna v vseh skupinah storitev. To sovpada z nekoliko močnejšim domačim povpraševanjem, medtem ko je prispevek tujega povpraševanja po letu 2022 bistveno šibkejši, kar se odraža v precej nizki realni rasti izvoza storitev. Rast dodane vrednosti se je okrepila tudi v javnih storitvah (na 2,2 %), skladno s povečanjem zaposlenosti (slika 3.1, desno).

Pozitivna gospodarska gibanja naj bi se nadaljevala tudi v tretjem četrtletju.

Gospodarska klima se je avgusta malenkost izboljšala (slika 3.2, levo). Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo nekoliko večje kot v preteklih mesecih, a je vztrajalo precej pod dolgoletnim povprečjem, kjer sta ostala tudi anketna kazalnika izvoznih in skupnih naročil. V gradbeništvu je kazalnik zaupanja ostal pozitiven, a manj kot na prehodu v drugo četrtletje. Gradbena podjetja so znova poročala o povečanju obsega gradbenih del, ne pa tudi o rasti novih naročil. Zaupanje v trgovini na drobno je od aprila precej nizko. To sovpada z negativnimi anketnimi ocenami prodaje, ki pa ne odražajo gibanj v zasebni potrošnji. Nasprotno se je optimizem nadaljeval v drugih zasebnih storitvah, kjer so predvsem ocene pričakovanega povpraševanja ostale spodbudne. Zaupanje potrošnikov je tudi avgusta ostalo nekoliko manjše kot pred letom, razlog pa je v večji zaskrbljenosti glede prihodnjega gospodarskega in lastnega finančnega stanja, inflacije ter brezposelnosti.

Medletna rast skupne realne vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih je bila julija s 6,4 % spodbudna (slika 3.2, desno). Spodbudna sta tudi nadaljevanje rasti prodaje v trgovini z motornimi vozili in rekorden obisk tujih turistov. Nekoliko manj ugodno sliko podaja realna rast vrednosti davčno potrjenih računov, saj je bila julija le 0,5-odstotna.[9]

4Trg dela

Zaposlenost se nadalje zmanjšuje, brezposelnost pa ostaja zgodovinsko nizka.

Število delovno aktivnih oseb je medletno manjše od konca lanskega leta in odraža zmerno ohlajanje gospodarske aktivnosti, zlasti v predelovalnih dejavnostih. Junija je bil skupni medletni padec 0,4-odstoten (slika 4.1, levo), največji v predelovalnih dejavnostih, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kamor spadajo agencije za posredovanje delovne sile, v gradbeništvu in trgovini. Nasprotno ostaja rast v pretežno javnih storitvah pozitivna. Podobna gibanja kažejo podatki nacionalnih računov, po katerih je bila zaposlenost v drugem četrtletju medletno manjša za 0,4 %.

Zmanjšano povpraševanje po delovni sili se odraža tudi v številu objavljenih prostih delovnih mest, ki jih je bilo v drugem četrtletju glede na anketne podatke SURS s skoraj 17.800 za 13,7 % manj kot pred letom (slika 4.1, desno). Njihovo število se medletno krči že dobri dve leti, pri čemer je bil v drugem četrtletju med dejavnostmi upad največji v gradbeništvu ter prometu in skladiščenju. Anketni podatki o pričakovanem zaposlovanju v splošnem kažejo pozitivno sliko, a se trendi med njimi razlikujejo. Rezultati ZRSZ kažejo, da so obeti delodajalcev glede zaposlovanja boljši, kot so bili v prvi polovici leta, medtem ko ankete SURS in Manpower v enaki primerjavi kažejo poslabšanje obetov, vendar kljub temu ostajajo pozitivni.

Trg dela ostaja razmeroma tesen. To kažejo nizke ravni brezposelnosti in anketni podatki pomanjkanja delovne sile. Konec julija je bilo registriranih 43.799 brezposelnih oseb, kar je 1,3 % manj kot pred letom (slika 4.1, levo). Nizke ostajajo tudi stopnje brezposelnosti: registrirana brezposelnost je bila junija 4,3-odstotna, anketna pa v drugem četrtletju 3,2-odstotna. Napovednik zaposlovanja ZRSZ kaže, da se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev v prvem polletju srečalo 46,5 % delodajalcev, kar je sicer najmanj v zadnjih štirih letih (slika 4.2, levo), a še vedno nad dolgoletnim povprečjem. Težave pri iskanju delovne sile delodajalci večinoma pripisujejo pomanjkanju kadra na trgu dela, več kot polovica pa jih pričakuje, da bodo težave vztrajale tudi v naslednjih petih letih, pri čemer so pričakovanja najbolj črnogleda v zdravstvu in socialnem varstvu. Pomanjkanje usposobljenih delavcev in težave pri zaposlovanju potrjujejo tudi ankete SURS in Manpower.

Rast povprečne bruto plače ostaja visoka v javnem sektorju.

Medletna rast povprečne bruto plače je bila junija 7,4-odstotna, kar je približno eno odstotno točko več od lanskega povprečja (slika 4.2, desno). Visoko rast zaradi prenove plačnega sistema še naprej dosega javni sektor z 9,4 %. V zasebnem sektorju je bila rast pri 6,0 % zmernejša, kar je skladno z dolgoročno dinamiko rasti plač v obeh sektorjih.[33] Ob visokih rasteh v javnem sektorju ostaja robustna tudi realna rast povprečne bruto plače, ki je bila junija 4,7-odstotna in s tem za pol odstotne točke višja od lanske. Anketa Manpower kaže, da so obeti glede zviševanja plač za drugo polletje med najšibkejšimi v zadnjih štirih letih. Slabe tri četrtine vprašanih delodajalcev namreč ne načrtuje sprememb pri plačah, njihovo zvišanje pa naj bi bilo pogojeno predvsem z namenom zadrževanja zaposlenih in zagotavljanja konkurenčnosti pri novih zaposlitvah.

5Tekoči račun plačilne bilance

Medletna rast mednarodne menjave se je v drugem četrtletju upočasnila. Menjava storitev in uvoz blaga sta se sicer še povečevala, a precej manj kot na začetku leta, izvoz blaga pa je upadel.

Po plačilnobilančnih podatkih se je nominalna rast mednarodne menjave v drugem četrtletju upočasnila, saj je bil izvoz blaga in storitev medletno pretežno nespremenjen (0,3-odstotna rast), medtem ko je uvoz blaga in storitev sicer dosegel 2,4-odstotno rast, kar pa je skoraj 4 odstotne točke manj kot četrtletje prej (slika 5.1, levo).

Nominalni izvoz blaga je v drugem četrtletju medletno upadel (–1,0 %). K temu so precej prispevali energenti s 15,2-odstotnim medletnim padcem. Še večji padec je preprečil predvsem večji izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov v Poljsko in Rusijo. Tako kot v prejšnjem četrtletju se je opazno zmanjšal še izvoz v Francijo (–17,1 %), zlasti avtomobilov.

Blagovni uvoz je bil na medletni ravni nominalno večji za 1,9 %. Opazno se je povečal uvoz raznih strojev in naprav, in sicer za 11,0 %, kar je največ od druge polovice 2022. Višjo rast uvoza je preprečeval precej manjši uvoz energentov (–24,0 %). Kljub rahlemu izboljšanju pogojev blagovne menjave – ob znižanju uvoznih cen (–1,0 %) in stagnaciji izvoznih – je saldo v blagovni menjavi v drugem četrtletju dosegel primanjkljaj v višini 316 mio EUR, kar je 310 mio EUR več kot v enakem obdobju lani in največ od konca leta 2022 (slika 5.1, desno).

Nominalni izvoz in uvoz storitev sta v drugem četrtletju ohranila razmeroma visoko rast nad petimi odstotki, vendar je bila ta zmernejša kot na začetku leta. Nadaljevala se je rast izvoza telekomunikacijskih storitev (9,3 %) in ostalih poslovnih storitev (9,9 %). Izvoz gradbenih storitev se od drugega četrtletja lani nasprotno zmanjšuje (–13,6 %).

K rasti uvoza storitev so največ prispevala potovanja ter telekomunikacijske in druge poslovne storitve. Med državami je bil največji porast vrednosti izvoza storitev zaznan v Švico in Luksemburg (ostale poslovne storitve, v Luksemburg tudi transport), pri uvozu storitev pa v Hrvaško (potovanja). Storitveni presežek je dosegel 923 mio EUR, kar je 51 mio EUR več kot pred letom, k čemur so deloma prispevali tudi izboljšani pogoji storitvene menjave, saj so se izvozne cene povišale bolj (3,8 %) kot uvozne (3,0 %).

Primanjkljaj primarnih dohodkov je v drugem četrtletju znašal 157 mio EUR, kar je 12 mio EUR manj kot lani. Medletno poslabšanje primanjkljaja sekundarnih dohodkov v višini 137 mio EUR je večinoma posledica večjega primanjkljaja dohodkov iz tekočega mednarodnega poslovanja z institucijami EU (brez ECB).

Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v zadnjem letu več kot prepolovil, saj je v prvem polletju letos dosegel 0,6 mrd EUR, v enakem obdobju lani pa je znašal 1,3 mrd EUR. K medletni spremembi je glavnino prispeval obrat v saldu blagovne menjave, ki se je prvi polovici letošnjega leta prevesil v primanjkljaj, povečal pa se je tudi primanjkljaj v sekundarnih dohodkih. Enoletni presežek tekočega računa se tudi postopoma zmanjšuje in je junija dosegel 2,4 mrd EUR.

6Inflacija

K pospeševanju rasti cen v poletnih mesecih so prispevale predvsem cene energentov in hrane.

Medletna rast cen, merjena s HICP, se je avgusta okrepila na 3,0 %, potem ko je bila julija 2,9-odstotna. S tem se je inflacija pospešila tretji mesec zapored (slika 6.1, levo). K temu so v približno enaki meri prispevale cene vseh komponent, razen storitev. Hitrejša rast cen energentov je junija izhajala zlasti iz učinka osnove pri gorivih, julija pa je bila povezana predvsem z vrnitvijo plačevanja okoljskega prispevka pri cenah elektrike.[36] Julija so se mesečno podražila tudi goriva, a je bil dvig cen omejen z znižanjem trošarin pri dizlu in kurilnem olju ter z regulacijo cen goriv na avtocestah (slika 6.1, desno).[37] Kljub temu cene energentov ostajajo medletno nižje, avgusta za 3,8 %, ob tekoče cenejših gorivih,[38] podprtih z apreciacijo evra in vnovičnim povečanjem proizvodnje držav članic OPEC+.

Medtem ko stroškovni pritiski pri energentih ostajajo razmeroma majhni, se pri cenah hrane krepijo. Na svetovnih trgih je poleg kakava in kave vse izrazitejša rast cen govedine, kar se odraža tudi pri cenah mesa pri domačih pridelovalcih. Bolezen modrikastega jezika, o kateri poročajo rejci, pri tem predstavlja dodatno tveganje za nadaljevanje njihove rasti. Ob višanju cen inputov v kmetijstvu, zlasti gnojil, se je rast cen pridelkov pri pridelovalcih junija letos okrepila na 10,0 %, predvsem zaradi rasti cen živalskih proizvodov. Vse hitreje rastejo tudi cene uvoženih prehranskih izdelkov in pri predelovalcih, ki so bile julija medletno višje za 5,2 oziroma 3,3 % (slika 6.2, levo).

Rast cen hrane je tudi avgusta ostala visoka, 7,7-odstotna, skupaj z alkoholnimi pijačami in tobakom pa 6,8-odstotna. (slika 6.2, desno). Skladno z gibanji cen na svetovnih trgih so se v zadnjih mesecih dražili zlasti meso, kava in čokolada,[39] hkrati pa so se cene sadja in zelenjave znižale manj kot običajno.[40] S tem se je rast cen nepredelane hrane avgusta pospešila na 10,9 %, rast cen predelane hrane pa na 5,6 %. Dviga trošarin na tobak in nekatere alkoholne pijače[41] od junija letos k temu prispevata 0,1 odstotne točke, kar skupni učinek davčnih ukrepov na medletno rast cen predelane hrane povečuje na 0,6 odstotne točke.[42]

Inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, ostaja razmeroma stabilna, kljub razlikam v gibanju cen posameznih podskupin.

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je avgusta okrepila na 2,9 %, potem ko je bila od maja letos 2,3-odstotna (slika 6.3, levo). Porast skoraj v celoti izhaja iz cen neenergetskega industrijskega (v nadaljevanju drugega) blaga, ki so bile avgusta medletno višje za 1,8 % (julija za 0,6 %). To je pretežno posledica enkratnega učinka osnove zaradi netipično globokega padca cen oblačil in obutve avgusta lani. Ob tem stroškovni dejavniki ostajajo šibki, razmere v predelovalnih dejavnostih pa težavne, saj se podjetja še naprej srečujejo s poslabšanimi izvoznimi gibanji, povezanimi z negotovostjo v mednarodnem okolju.

Rast cen storitev s 3,7 % ostaja robustna in od oktobra lani večinoma nespremenjena. Krepi jo še vedno razmeroma visoka rast plač, kar se odraža v rasti zasebne potrošnje, ki je bila v drugem četrtletju najmočnejša ravno v segmentu storitev.[43] Na vztrajnost storitvene inflacije kažejo tudi pričakovanja podjetij o nadaljnji rasti prodajnih cen in gibanje cen storitev pri pridelovalcih. Kljub temu razmeroma stabilna rast cen storitev zakriva raznolika gibanja cen posameznih podskupin. Rast v skupini restavracije in hoteli, ki predstavlja 30 % vseh storitev, se je od marca do avgusta tako pospešila s 4,4 % na 6,4 %. Takšno gibanje lahko povezujemo s hitro rastjo cen hrane in plačnimi pritiski ob kadrovski stiski v dejavnosti, ki se zaradi visoke delovne intenzivnosti odraža v končni rasti cen.[44] Rast stroškov dela je ostala osrednji dejavnik osnovne inflacije tudi v drugem četrtletju, k njenemu blaženju pa je poleg povečanja razlike med rastjo cen izvoza glede na uvoz prispevalo okrevanje produktivnosti (slika 6.3, desno).

7Fiskalni položaj države

Primanjkljaj javnih financ se je ob upočasnitvi rasti prihodkov in z začetkom izvajanja plačne reforme poglobil.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih sedmih mesecih znašal 1.081 mio EUR. Medletno je bil večji za 603 mio EUR. Najbolj se je povečal primanjkljaj državnega proračuna in ZZZS, zadnji ob manjšem transferu iz državnega proračuna. Primanjkljaj državnega proračuna je bil večji kljub manjšemu obsegu izrednih ukrepov.[45]

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so bili v prvih sedmih mesecih medletno večji za 5,1 %. Njihova rast se je glede na lani precej upočasnila. Ključna dejavnika pri tem sta bila neugoden učinek poračunov pri davku od dohodkov pravnih oseb (visoka osnova v letu 2024) in začasni vpliv lanskega preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (slika 7.1, levo). Kljub temu je rast prispevkov za socialno varnost (7,2 %) ob robustni rasti plač in zgolj rahlem zmanjšanju zaposlenosti ostala solidna in je k nominalnemu zvečanju prihodkov iz davkov in prispevkov prispevala več kot polovico.[46] Ob uskladitvi davčne lestvice in olajšav se je upočasnila rast dohodnine (5,6 %). Nasprotno letos skupne prihodke veča prvo vplačilo začasnega (petletnega) davka na bilančno vsoto bank (za leto 2024), ki je vir Sklada za obnovo. Rast davkov na blago in storitve je bila pri 4,2 % razmeroma solidna. Pri tem je bilo trošarin medletno nekoliko manj, več pa – ob višji obremenitvi – prihodkov iz okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Manj je bilo prihodkov iz sredstev EU.

Rast odhodkov konsolidirane bilance javnega financiranja je bila v prvih sedmih mesecih 8,8-odstotna (slika 7.1, desno). K temu so največ prispevali odhodki za plače in prispevke javnih uslužbencev. Rast teh je bila 12,4-odstotna, odraža pa izvajanja plačne reforme z začetkom leta, zvišanje plač junija lani in napredovanja ob koncu lanskega leta. Večja so bila tudi plačila obresti in izločanje sredstev v proračunske sklade.[47] Manjši obseg izrednih ukrepov je nižal rast odhodkov za blago in storitve ter izplačila subvencij. Transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki zajemajo več kot tretjino vseh odhodkov, so se zvišali za 5,6 %. Največ so k temu prispevale pokojnine s 7,3-odstotno rastjo kot posledica redne uskladitve pokojnin in rasti števila upravičencev. Investicijski odhodki in transferi so bili prav tako medletno večji.

Pripravljajo se proračunski dokumenti za leti 2026 in 2027, ki jih bo vlada predvidoma potrdila do konca septembra. Treba je zasledovati srednjeročni cilj vzdržnosti dolga države in ohranjanja primanjkljaja države pod 3 % BDP. Ob negotovih mednarodnih razmerah bo ključno zagotavljanje stabilnih razmer v javnih financah. Te so se po pandemiji izboljšale, a ostajajo prisotni strukturni izzivi. Med številnimi pritiski na javne finance izstopajo zahteve po rasti obrambnih izdatkov,[48] demografska gibanja, zeleni prehod, prav tako nadaljevanje obnove po poplavah. V sprejemanju oziroma izvajanju so tudi številne reforme (pokojninska, zdravstvena, reforma dolgotrajne oskrbe), ki bodo prav tako vplivale na javnofinančna gibanja in dolgoročno vzdržnost sistemov socialne zaščite.

8Izbrana tema

8.1Razlike v zunanjetrgovinskih statistikah

Od konca leta 2018 so zaradi različnih metodologij opazna večja razhajanja med statistikami zunanje trgovine ter plačilne bilance in nacionalnih računov.

Podatki o izvozu in uvozu blaga oziroma blagovni menjavi se v statističnih podatkih pojavljajo trikrat, in sicer v objavah SURS s področij zunanje trgovine in nacionalnih računov ter v objavah Banke Slovenije s področja plačilne bilance. Zaradi razlik v metodologiji in zajemu podatkov med posameznimi statistikami prihaja do razlik v prikazanih vrednostih. Podatki plačilne bilance Banke Slovenije vstopajo v statistiko nacionalnih računov, zato se vidne razlike ohranjajo le med statistikama zunanje trgovine SURS in plačilne bilance.

Statistika zunanje trgovine, ki jo zagotavlja SURS, vključuje podatke o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države in uvaža iz njih. Pri tem je glavno merilo prehod državne meje. Podatki se zbirajo preko sistemov Intrastat (trgovina med članicami EU) in Ekstrastat (trgovina z državami zunaj EU). Prvi temelji na neposrednem poročanju podjetij, drugi pa na carinskih deklaracijah (administrativnih virih).

V nacionalnih računih se podatki o blagovni menjavi pojavijo predvsem pri izračunu BDP po izdatkovni metodi, in sicer kot izvoz in uvoz blaga ter storitev. Pri tem je v uporabi metodologija ESA 2010, tj. Evropski sistem računov.

Podatki o blagovni menjavi v plačilni bilanci, ki jih zagotavlja Banka Slovenije, se pripravljajo v skladu s šesto izdajo Priročnika o plačilni bilanci (BMP6), ki je metodološko usklajen z Evropskim sistemom računov. Podatki blagovne menjave so tako v plačilni bilanci in nacionalnih računih popolnoma usklajeni. Do razlik lahko prihaja zgolj zaradi različnih revizijskih politik in časovnih neskladij. Med prikazoma blagovne menjave v plačilni bilanci in v zunanji trgovini pa je več metodoloških razlik, glavne so (slika 8.1.1):

• blagovna menjava v plačilni bilanci temelji na menjavi lastništva med dvema ekonomskima subjektoma;

• v zunanji trgovini je izvoz prikazan po pariteti f.o.b., uvoz pa po pariteti c.i.f.,[58] medtem ko sta v plačilni bilanci oba prikazana po pariteti f.o.b.;

• blagovna menjava v plačilni bilanci ne vsebuje poslov oplemenitenja blaga, ker so ti del storitvene menjave[59];

• plačilnobilančni podatki vključujejo tudi nakupe in prodajo blaga rezidentov Slovenije v tretjih državah (brez prečkanja slovenske meje) oziroma posredovanje blaga,[60] česar zunanja trgovina ne zajema;

• plačilnobilančni podatki vključujejo tudi drugo blago, ki ni zajeto v zunanji trgovini, kot so npr. nakupi goriva slovenskih avtoprevoznikov v tujini in tujih avtoprevoznikov v Sloveniji, nakupi blaga fizičnih oseb prek spleta itd.

Razhajanja med statistikami se z leti povečujejo. Odstopanje je največje pri izvozu farmacevtskih proizvodov in uvozu organskih kemičnih proizvodov.

Po zunanjetrgovinski statistiki je bil izvoz blaga v letu 2024 v primerjavi z letom 2018 večji za 99,6 %, uvoz pa za 125,6 %. Po nacionalnih računih[61] in plačilno-bilančnih podatkih pa je bila rast precej zmernejša: izvoz je bil večji za 40,4 %, uvoz pa za 43,3 % oziroma 44,0 %.

Razhajanje zaradi različnih metodologij zajema je še zlasti izrazito pri izvozu in uvozu kemičnih proizvodov. Z začetkom delovanja velikega logističnega centra za farmacevtske proizvode konec leta 2018 ima Slovenija vrednostno opazno večji izvoz in uvoz kemičnih proizvodov, kar pomembno vpliva na rast prehodov teh proizvodov prek državne meje. To se pozna predvsem v zunanjetrgovinski statistiki, saj ta vključuje tudi posle oplemenitenja. Po tej statistiki so kemični izdelki v obdobju 2018–2024 obsegali skoraj tretjino skupnega izvoza in uvoza blaga,[62] po plačilnobilančnih podatkih pa so v povprečju tega obdobja k celotnemu blagovnemu izvozu in uvozu prispevali le 14 %.[63] Primerjava v absolutnih zneskih pokaže, da sta bila izvoz in uvoz kemičnih proizvodov po zunanjetrgovinski statistiki v opazovanem obdobju večja za 29,6 mrd EUR in 22,8 mrd EUR (slika 8.1.2). Po plačilnobilančnih podatkih je bila rast bistveno nižja, izvoz je bil večji za 3,3 mrd EUR, uvoz pa za 2,8 mrd EUR.

Tudi pri statistikah kemičnih proizvodov se razhajanja v podatkih z leti krepijo. Lani je dosegla razlika med izvozom teh po zunanjetrgovinskih in plačilnobilančnih podatkih že 19,9 mrd EUR, pri uvozu pa 27,2 mrd EUR. Letos je že v prvem četrtletju razlika v podatkih pri izvozu znašala 11,0 mrd EUR, pri uvozu pa 7,7 mrd EUR. Največja odstopanja se pojavljajo pri izvozu farmacevtskih izdelkov in uvozu organskih kemičnih snovi.[64]

Po zunanjetrgovinski statistiki je naša največja trgovinska partnerica pri kemičnih proizvodih Švica, po podatkih plačilne bilance pa največ teh izvozimo v Rusijo, uvozimo pa iz Nemčije.

Do pomembnih razhajanj prihaja tudi pri geografski razporeditvi blagovne menjave. Po zunanjetrgovinski statistiki SURS je Slovenija lani največ blaga izvozila v Švico (33,6 %),[65] od tega skoraj v celoti le kemične proizvode, saj so ti predstavljali 97,6 % celotnega blagovnega izvoza. Švica je bila po tem viru podatkov naš najpomembnejši izvozni trg za kemične proizvode, saj smo tja izvozili kar 72 % teh.[66]

Po podatkih plačilne bilance je nasprotno Slovenija lani največ blaga izvozila v Nemčijo[67] (17,4 % skupnega izvoza blaga), Švica pa je šele na dvanajstem mestu z 2,3-odstotnim deležem.[68] Po tem viru smo največ kemičnih proizvodov izvozili v Rusijo (11,3 %), pretežno medicinskih in farmacevtskih proizvodov (slika 8.1.3, levo).

Podobna razhajanja se pojavljajo tudi pri uvozu. Po zunanjetrgovinski statistiki SURS je Slovenija lani prav tako največ trgovala s Švico,[69],[70] s katero je dosegla 23,3 % celotnega uvoza blaga. Skoraj vsega so obsegali kemični proizvodi (98,9 %), med katerimi so bili najpomembnejši organske kemične snovi in medicinski proizvodi (s 55 % in 45 % vseh kemičnih proizvodov iz Švice).

Plačilnobilančni podatki nasprotno kažejo, da je bila lani naša največja uvozna partnerica Nemčija[71] (s 17,7 % celotnega uvoza blaga), medtem ko se je Švica uvrstila na peto mesto s 5,2-odstotnim deležem. Po tem viru je bilo tudi največ kemičnih proizvodov uvoženih iz Nemčije, in sicer 19,8 % (slika 8.1.3, desno).

Geografsko gledano prihaja do največjih razhajanj med primerjanima statistikama pri trgovanju s Švico. Neskladje med podatki zunanje trgovine in plačilne bilance izvira iz velikega deleža poslov oplemenitenja, kjer blago fizično prečka mejo (in je zato zajeto v zunanji trgovini), pri čemer pa ne pride do menjave lastništva (in je zato izključeno iz plačilne bilance). Običajno je v primeru poslov oplemenitenja dodana vrednost manjša, saj podjetje ustvari le dodano vrednost za opravljeno storitev obdelave (plače zaposlenih, stroški energije, marža podjetja). Ti posli lahko prispevajo k zaposlenosti, vendar so običajno ta delovna mesta delovno intenzivna in manj produktivna.

Razhajanja med posameznimi statistikami zunanje trgovine odražajo razlike v metodologiji in obravnavi transakcij, kar je pomembno upoštevati pri interpretaciji gibanj.

Statistiki zunanje trgovine in plačilne bilance služita različnim namenom in zadovoljujeta različne potrebe uporabnikov. Statistika zunanje trgovine je najprimernejši vir informacij, kadar potrebujemo podrobne podatke o mednarodni trgovini z blagom. Prikazuje podatke po proizvodih, sektorjih in destinacijah, kar omogoča analizo, kateri sektorji (ali proizvodi se) izvažajo največ, ter raziskovanje strukture izvoza in uvoza po proizvodih. Poleg vrednosti menjave zagotavlja tudi podatke o količinah. Če te podatke povežemo z računovodskimi podatki podjetij, kot sta dodana vrednost in število zaposlenih, lahko izračunamo npr. delež izvoza na zaposlenega, proučujemo vpliv izvoza na zaposlovanje in produktivnost ter izvedemo številne druge analize.

Kadar uporabnik ne potrebuje informacije o mednarodnih transakcijah samo za blago, temveč tudi za storitve, je primeren vir informacij plačilna bilanca. Ta meri denarne tokove izvoza in uvoza, ne pa tudi fizičnih količin, prav tako za blago niso objavljeni podrobni podatki po proizvodih in destinacijah.

Za spremljanje gospodarske aktivnosti je primernejša plačilnobilančna statistika, ki je metodološko usklajena s statistiko nacionalnih računov. Prek te se namreč spremlja tudi gibanje BDP, zato se podatki plačilne bilance uporabljajo tudi pri analizah zunanjega ravnotežja in vzdržnosti. Primarno so vir za spremljanje tekočega računa, analizo vpliva dejanskega izvoza in uvoza na gospodarsko aktivnost, za oceno razmerja med prihodki od izvoza in izdatki za uvoz ipd.

9Statistična priloga

10Seznam kratic