Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja
Raziskavo o dostopnosti finančnih virov letno opravljamo od leta 2011 z namenom, da neposredno od podjetij pridobimo informacijo o stanju in pričakovanjih na področju virov zunanjega financiranja. Podatki se uporabljajo tudi kot vir pri analizi makroekonomskih gibanj.
Podjetja v spletni anketi vprašamo o potrebah in dostopnosti do zunanjega financiranja, vloženih zahtevah in uspešnosti v pridobivanju zunanjih virov financiranja ter o njihovih pričakovanjih glede zunanjih virov financiranja. Analiza podatkov ankete nam omogoča oceno stanja, medletne primerjave ter oceno namer podjetij glede zunanjega financiranja in investiranja.
Raziskavo izvajamo na stratificiranem vzorcu v mikro, malih, srednjih in velikih podjetjih, v dejavnostih industrije, gradbeništva, trgovine in storitev. V vzorcu je malo več kot 3000 podjetij, stopnja odgovora pa je bila v vsem obdobju okoli 30-odstotna. Raziskava temelji na prilagojenem vprašalniku Evropske centralne banke (anketa SAFE).
Izpostavljamo
Publikacije
Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2024
Metodološka pojasnila
Podatki ankete za preteklo leto (t-1) so začasni, ker še ni končnih podatkov o številu zaposlenih v dejavnosti za posamezno velikost podjetja.
Podatki ankete za tekoče leto (t) so začasni, ker podatkov o skupnem številu zaposlenih po dejavnosti in velikosti podjetja še ni. Za preračun anketnih podatkov anketnega leta smo uporabili podatke o skupnem številu zaposlenih po dejavnosti in velikosti iz preteklega leta.
V anketi o virih financiranja podjetij so podjetja razdeljena po stratumih glede na velikost in dejavnost. Za izračun podatkov po stratumih uporabimo vzorčne uteži, ki so enake obratni vrednosti verjetnosti izbora v vzorec s tem, da so popravljene za neodgovor. Predpostavljamo tudi, da se neodgovor ne razlikuje bistveno od odgovora.
Pri seštevanju (agregiranju) podatkov v podatke po velikosti, dejavnosti in za vsa podjetja pa naletimo na težavo, saj je število podjetij v posameznem stratumu zelo različno. Velikih podjetij je na primer malo, mikro podjetij pa veliko. Zato pri agregiranju podatkov po dejavnostih odgovori mikro podjetij prevladajo nad odgovori vseh drugih tipov podjetij in je rezultat za dejavnost zelo podoben odgovoru mikro podjetij iz te dejavnosti.
Pri agregiranju kvalitativnih podatkov se zato podjetjem določi utež, ki odraža njihovo pomembnost v gospodarstvu (utež velikosti). Za izračun agregiranih podatkov po velikosti oziroma dejavnosti smo uporabili podatke SURS o skupnem številu zaposlenih v dejavnosti za posamezno velikost podjetja.
Izračun kazalnika finančne vrzeli temelji na metodologiji ECB. ECB[1] pri pripravi kazalnika izhaja iz vprašanj o potrebah (povpraševanju) po posameznih dejavnikih in njihovi dostopnosti (ponudbi). Tako izračunana finančna vrzel meri razkorak med potrebami (povpraševanjem) in dostopnostjo (ponudbo) zunanjih virov.
Na podlagi odgovorov podjetij na vprašanji o dostopnosti in potrebah po finančnih virih ugotovimo finančno vrzel (obojestranska, enostranska, nevtralna) na ravni podjetja in nato podjetjem določimo ustrezno utež.
Obojestranska sprememba finančne vrzeli pomeni, da so se hkrati povečale potrebe in poslabšala dostopnost (finančna vrzel se je povečala; utež 1), in obratno, da so se potrebe zmanjšale in dostopnost izboljšala (finančna vrzel se je zmanjšala; utež –1). Enostranska sprememba finančne vrzeli se nanaša na podjetja, ki so za en dejavnik, dostopnost ali potrebe, odgovorila, da se je povečal oziroma zmanjšal, za drug dejavnik (potrebe ali dostopnost) pa, da je ostal nespremenjen. Enostranski spremembi finančne vrzeli pripišemo uteži 0,5 ali –0,5. Nevtralna sprememba finančne vrzeli velja za podjetja, ki so na obe vprašanji odgovorila, da se stanje ni spremenilo oziroma da se je en dejavnik spremenil v eno in drugi v nasprotno smer. Za nevtralno spremembo finančne vrzeli uporabimo utež 0.
V izračunu upoštevamo samo podjetja, ki so na vprašanje o uporabi finančnih virov[2] odgovorila, da so določen vir uporabila v preteklem obdobju oziroma da je določen vir za njih relevanten.
Na podlagi teh podatkov izračunamo neto finančno vrzel za finančni vir kot povprečje uteži (finančnih vrzeli) podjetij za finančni vir. Neto finančno vrzel množimo s 100, da jo izrazimo v odstotkih. S tem kazalnikom merimo razliko med deležem pozitivnih in deležem negativnih odgovorov za posamezen finančni vir. Z neto finančno vrzeljo za vire opredelimo neusklajenost med dostopnostjo in potrebami po finančnih sredstvih. Če je kazalnik pozitiven, so se po mnenju podjetij njihove potrebe po finančnih virih povečale bolj, kot se je izboljšala dostopnost, kar pomeni, da se je finančna vrzel povečala. Obratno velja, če je kazalnik negativen; povečanje potreb po finančnih virih je bilo manjše od izboljšanja dostopnosti, finančna vrzel se je zmanjšala.
Skupni kazalnik finančne vrzeli za vse vire financiranja izračunamo tako, da podatke po virih združimo (povprečje) v kazalnik finančne vrzeli za podjetje. Na podlagi tega pa izračunamo skupni kazalnik (povprečje) za vsa podjetja in po velikosti podjetij (slika 15). Kazalnik finančne vrzeli je pozitiven, ko so potrebe po zunanjih virih financiranja večje od dostopnosti zunanjih virov. Če se potrebe po zunanjih virih financiranja povečujejo in njihova dostopnost znižuje, se finančna vrzel povečuje, in obratno, če se potrebe znižujejo in dostopnost izboljšuje, se finančna vrzel zmanjšuje.
[1] Članek o metodologiji izračuna kazalnika finančne vrzeli je objavljen na: https://www.bis.org/ifc/publ/ifcb36s.pdf.
[2] Upoštevamo naslednje zunanje vire financiranja: (i) bančno posojilo, (ii) komercialni kredit, (iii) lastniški kapital, (iv) prekoračitev na tekočem računu, kreditna linija, negativno stanje na kreditnih karticah in (v) lizing. V izračunu upoštevamo samo podjetja, ki so v tekočem ali preteklih letih uporabila vir zunanjega financiranja.