Finančni računi

Neto premoženje zgornjih 10 % in spodnjih 50 % gospodinjstev, 4. četrtletje 2025

Premoženje gospodinjstev v evrskem območju je porazdeljeno dokaj neenakomerno, saj ima desetina najbogatejših gospodinjstev v lasti več kot 57 % neto premoženja, medtem ko spodnjih 50 % gospodinjstev razpolaga le s 5 % neto premoženja. Malo bolj enakomerno je premoženje porazdeljeno v Sloveniji, kjer ima 10 % najbogatejših gospodinjstev 49 % neto premoženja, spodnjih 50 % pa 11 %.

Premoženjska neenakost v Sloveniji se je do leta 2017 povečevala hitreje kot v povprečju evrskega območja, nato pa se je začela zmanjševati. Leta 2010 je zgornja desetina najbogatejših gospodinjstev v Sloveniji imela v lasti 43 % neto premoženja, do zadnjega četrtletja 2017 pa se je ta delež povečal na 51 % (v evrskem območju z 54 % na 57 %). Od takrat do zadnjega četrtletja 2025 se je v Sloveniji delež zmanjšal na 49 %, v evrskem območju pa je ostal nespremenjen (57 %). Delež neto premoženja, ki pripada spodnji polovici gospodinjstev, se v celotnem obdobju ni bistveno spreminjal: v evrskem območju je ostal pri približno 5 %, v Sloveniji pa pri 11 %.

Ginijev količnik porazdelitve premoženja gospodinjstev

Na večjo premoženjsko enakost gospodinjstev v Sloveniji kot v evrskem območju kaže tudi Ginijev količnik. Ta je bil v Sloveniji v letu 2011 0.60, nato se je do leta 2017 zvišal na 0.65, v zadnjih letih pa se je zniževal in je leta 2025 znašal 0.62. Ginijev količnik je v Sloveniji ves čas nižji kot v evrskem območju, kjer se je v obdobju 2011–2025 gibal med 0.71 in 0.73.

Opomba: Ginijev količnik meri koncentracijo premoženja gospodinjstev. Zavzame vrednosti med 0 in 1. Vrednost 0 pomeni, da je premoženje porazdeljeno popolnoma enako (vsi imajo enako premoženje), vrednost 1 pa, da je porazdeljeno popolnoma neenako (vse premoženje je v rokah ene osebe). Čim bližji je Ginijev količnik vrednosti 1, tem bolj neenaka je porazdelitev.

Neto premoženje najbogatejših 5 % gospodinjstev po državah

Koncentracija neto premoženja je najvišja v Hrvaški, Avstriji, Latviji in Litvi, kjer ima najbogatejših 5 % gospodinjstev v lasti več kot polovico celotnega neto premoženja. Nasprotno je ta delež najnižji na Cipru, Malti, v Grčiji in na Slovaškem, kjer znaša med 29 % in 34 %. V Sloveniji 5 % najbogatejših razpolaga z 38 % neto premoženja, kar je 6 odstotnih točk manj kot v povprečju evrskega območja, s čimer se uvrščamo v spodnjo tretjino razporeditve članic.

Opomba: Porazdelitveni računi gospodinjstev so na voljo za posamezno članico (razen za Nizozemsko) ter dodatno za Madžarsko.

Koncentracija instrumentov

Koncentracija premoženja v evrskem območju se med instrumenti razlikuje. Najvišja je pri poslovnem premoženju, obveznicah, lastniškem kapitalu in delnicah investicijskih skladov, saj je približno 80 % teh instrumentov v lasti desetine najbogatejših gospodinjstev. Nasprotno so stanovanjske nepremičnine in bančne vloge porazdeljene bolj enakomerno: 44 % oziroma 41 % jih je v lasti zgornje desetine, 48 % oziroma 45 % v lasti srednjih 40 % gospodinjstev in le 8 % oziroma 15 % jih ima v lasti spodnjih 50 % gospodinjstev. Tudi obveznosti so bolj enakomerno porazdeljene, saj ima desetina iz najvišjega razreda približno četrtino, srednjih 40 % gospodinjstev skoraj polovico, spodnjih 50 % gospodinjstev pa 26 % hipotekarnih posojil.

V Sloveniji je koncentracija lastništva pri nekaterih instrumentih še višja. Desetina najbogatejših ima v lasti 91 % obveznic, 88 % delnic, 84 % poslovnega premoženja in 82 % enot investicijskih skladov. Po drugi strani ima ta skupina v lasti le 36 % stanovanjskih nepremičnin in 43 % bančnih vlog, medtem ko srednjih 40 % gospodinjstev razpolaga s približno polovico stanovanjskega premoženja. Tudi zadolženost je manj skoncentrirana kot v evrskem območju, saj ima najbogatejša desetina le 18 % hipotekarnih posojil in 24 % vseh posojil.

Sestava sredstev gospodinjstev

Sestava premoženja gospodinjstev se v Sloveniji in evrskem območju razlikuje glede na premoženjski razred. V evrskem območju ima spodnjih 50 % gospodinjstev največji delež premoženja v stanovanjskih nepremičninah (63 %) in bančnih vlogah (25 %), medtem ko je njihov delež v drugih oblikah premoženja precej manjši. Pri srednjih 40 % gospodinjstev se delež nepremičnin še poveča na 71 %, delež vlog pa znaša 15 %. Najbogatejša desetina gospodinjstev ima v nepremičninah 46 % premoženja, v bančnih vlogah pa 10 %, večji delež pa predstavljajo poslovno premoženje (24 %) ter druge finančne naložbe.

V Sloveniji je sestava premoženja podobna, vendar so deleži nepremičnin še višji. Spodnjih 50 % gospodinjstev ima kar 82 % premoženja v stanovanjskih nepremičninah in 14 % v bančnih vlogah, pri srednjih 40 % pa nepremičnine predstavljajo 82 %, vloge pa 10 %. Najbogatejša desetina ima v nepremičninah 51 % premoženja, v bančnih vlogah 9 %, pomemben delež pa predstavljajo poslovno premoženje (32 %) in delnice (3 %). To kaže, da je premoženje večine slovenskih gospodinjstev še vedno močno vezano na nepremičnine.

Razmerje med dolgom in sredstvi po decilih neto premoženja gospodinjstev

V zadnjem desetletju je bila zadolženost spodnjih 50 % gospodinjstev najvišja v evrskem območju konec leta 2013, ko je razmerje med dolgom in sredstvi doseglo skoraj 58 %, nato pa se je postopno zniževalo in konec leta 2025 znaša 39 %. Tudi v Sloveniji je bil vrh zadolženosti spodnje polovice gospodinjstev v letih 2014–2015, ko je razmerje preseglo 32 %, od takrat pa se je znižalo na 15 % ob koncu leta 2025.

Pri srednjih 40 % gospodinjstev je zadolženost ostala precej nespremenjena in se v zadnjih letih giblje okoli 12 % v evrskem območju ter okoli 6 % v Sloveniji.

Zadolženost najbogatejših 10 % gospodinjstev se je v Sloveniji v zadnjem desetletju znižala bolj kot v evrskem območju: v Sloveniji je padla z več kot 5 % na 2 %, v evrskem območju pa se je v istem obdobju znižala le za približno odstotno točko in ostaja pri 5 %.

Porazdelitveni računi gospodinjstev (angl. Distributional Wealth Accounts, DWA), ki smo jih razvili znotraj ESCB, prikazujejo porazdelitev premoženja gospodinjstev v posamezni članici in v agregatu evrskega območja. Združujejo makro in mikro podatkovne vire, in sicer statistiko četrtletnih sektorskih računov (angl. Quarterly Sector Accounts, QSA) ter raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (angl. Household Finance and Consumption Survey, HFCS). Prvič smo jih objavili januarja 2024.

Vir: ECB.

Podatkovna zbirka DWA vsebuje podatke o finančnih in nefinančnih sredstvih, obveznostih ter neto premoženju gospodinjstev. Gospodinjstva so razdeljena po decilih neto premoženja ter glede na stanovanjski in zaposlitveni status. Zbirka vsebuje tudi nekatere kazalnike premoženjske neenakosti, kot so Ginijev količnik, delež neto premoženja zgornjih 5 %, 10 % in 50 % gospodinjstev, povprečno in srednje neto premoženje ter razmerje med dolgom in sredstvi po decilih neto premoženja. Podatki so četrtletni, za celotno evrsko območje so na voljo od prvega četrtletja 2009 in objavljeni v petih mesecih po koncu obdobja. Označeni so kot eksperimentalni, saj izpolnjujejo večino pogojev o kakovosti uradne statistike ECB, vendar so dovolj zanesljivi za uporabo. Dostopni so na povezavi, več informacij o metodologiji pa je na voljo na spletnih straneh ECB.

Vir: ECB.