Finančni računi

Neto premoženje zgornjih 10 % in spodnjih 50 % gospodinjstev v Sloveniji in evrskem območju

Premoženje gospodinjstev v evrskem območju je porazdeljeno neenakomerno, saj ima desetina najbogatejših gospodinjstev v lasti več kot 55 % neto premoženja, spodnjih 50 % pa le 5 %. Podobno je v Sloveniji, kjer ima 10 % najbogatejših gospodinjstev 50 % neto premoženja, spodnjih 50 % pa približno desetino.

Premoženjska neenakost v Sloveniji se je v primerjavi z letom 2011 povečala bolj kot v povprečju evrskega območja. Takrat je imela desetina iz najvišjega razreda 44 % neto premoženja (v evrskem območju 55 %).

Vir: Preračuni ESCB.

Ginijev količnik porazdelitve premoženja gospodinjstev v Sloveniji in evrskem območju

Na večjo premoženjsko enakost gospodinjstev v Sloveniji kot v evrskem območju kaže tudi Ginijev količnik. Ta je kljub znižanju v zadnjih sedmih letih višji kot leta 2011, vendar še vedno pod evrskim povprečjem.

Vir: Preračuni ESCB.

Opomba: Ginijev količnik meri koncentracijo premoženja gospodinjstev. Zavzame vrednosti med 0 in 1. Vrednost 0 pomeni, da je premoženje porazdeljeno popolnoma enako (vsi imajo enako premoženje), vrednost 1 pa, da je porazdeljeno popolnoma neenako (vse premoženje je v rokah ene osebe). Čim bližji je Ginijev količnik vrednosti 1, tem bolj neenaka je porazdelitev.

Neto premoženje najbogatejših 5 % gospodinjstev v posamezni državi, tretje četrtletje 2024

Koncentracija neto premoženja je najvišja v Latviji, Hrvaški, Avstriji in Litvi, kjer ima najbogatejših 5 % gospodinjstev v lasti več kot polovico celotnega neto premoženja. Nasprotno je ta delež najnižji na Cipru, Malti, v Grčiji in na Nizozemskem, kjer znaša med 29 % in 33 %. V Sloveniji 5 % najbogatejših razpolaga z 38 % neto premoženja, kar je 6 odstotnih točk manj kot v povprečju evrskega območja, s čimer se uvrščamo v spodnjo tretjino razporeditve članic.

Vir: Preračuni ESCB.

Opomba: Porazdelitveni računi gospodinjstev so na voljo za posamezno članico in agregat evrskega območja ter Madžarsko. * Podatek za zadnje četrtletje 2023.

Koncentracija instrumentov v Sloveniji in evrskem območju, tretje četrtletje 2024

Koncentracija premoženja v evrskem območju se med instrumenti razlikuje. Najvišja je pri poslovnem premoženju, obveznicah, lastniškem kapitalu in delnicah investicijskih skladov, saj je približno 80 % teh instrumentov v lasti desetine najbogatejših gospodinjstev. Nasprotno so stanovanjske nepremičnine in bančne vloge porazdeljene bolj enakomerno: 43 % jih je v lasti zgornje desetine, 46 % pa v lasti naslednjih 40 % gospodinjstev. Podobno velja tudi za obveznosti, kjer ima desetina iz najvišjega razreda približno četrtino hipotek, naslednjih 40 % pa skoraj polovico.

V Sloveniji ima desetina najbogatejših v lasti približno 90 % obveznic, lastniškega kapitala in poslovnega premoženja ter 80 % delnic investicijskih skladov. Ta skupina razpolaga s približno tretjino stanovanjskih nepremičnin in petino hipotek, kar je manj kot v povprečju evrskega območja.

Vir: Preračuni ESCB.

Sestava sredstev gospodinjstev v Sloveniji in evrskem območju, tretje četrtletje 2024

Delež stanovanjskih nepremičnin in bančnih vlog v portfelju gospodinjstev se po premoženjski porazdelitvi navzgor tako v Sloveniji kot v evrskem območju zmanjšuje, povečuje pa se delež bolj tveganih sredstev. Spodnjih 50 % gospodinjstev v evrskem območju ima dve tretjini premoženja v nepremičninah, četrtino pa v bančnih vlogah. Naslednjih 40 % gospodinjstev ima nekoliko višji delež premoženja v nepremičninah (71 %) in nižji v vlogah (15 %). Deleža sta za najbogatejšo desetino precej nižja, in sicer 46- in 10-odstotna, saj ta skupina razpolaga z večjim deležem poslovnega in drugega finančnega premoženja. Podobna je tudi sestava premoženja v Sloveniji, kjer pa nepremičnine predstavljajo kar 80 % sredstev spodnjih 90 % gospodinjstev.

Vir: Preračuni ESCB.

Razmerje med dolgom in sredstvi po decilih neto premoženja gospodinjstev v Sloveniji in evrskem območju

V zadnjem desetletju se je v evrskem območju razdolžila predvsem spodnja polovica gospodinjstev, saj se je njihov finančni vzvod, merjen kot razmerje med dolgom in sredstvi, znižal na približno 40 %. Je pa ta še vedno precej višji v primerjavi s premožnejšimi, kjer se ohranja okoli 6 % (zgornjih 10 %) oziroma 13 % (naslednjih 40 %).

Tudi v Sloveniji se je v primerjavi z letom 2014 znižal predvsem finančni vzvod spodnje polovice gospodinjstev. Ta je lani padel pod 20 %, kar je bistveno pod evrskim povprečjem. Precej nižja in v zadnjih letih približno nespremenjena pa ostaja zadolženost zgornje polovice gospodinjstev. Njihov finančni vzvod znaša med 2 % (zgornjih 10 %) in 6 % (naslednjih 40 %).

Vir: Preračuni ESCB.

Porazdelitveni računi gospodinjstev (angl. Distributional Wealth Accounts, DWA), ki smo jih razvili znotraj ESCB, prikazujejo porazdelitev premoženja gospodinjstev v posamezni članici in v agregatu evrskega območja. Združujejo makro in mikro podatkovne vire, in sicer statistiko četrtletnih sektorskih računov (angl. Quarterly Sector Accounts, QSA) ter raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (angl. Household Finance and Consumption Survey, HFCS). Prvič smo jih objavili januarja 2024.

Vir: ECB.

Podatkovna zbirka DWA vsebuje podatke o finančnih in nefinančnih sredstvih, obveznostih ter neto premoženju gospodinjstev. Gospodinjstva so razdeljena po decilih neto premoženja ter glede na stanovanjski in zaposlitveni status. Zbirka vsebuje tudi nekatere kazalnike premoženjske neenakosti, kot so Ginijev količnik, delež neto premoženja zgornjih 5 %, 10 % in 50 % gospodinjstev, povprečno in srednje neto premoženje ter razmerje med dolgom in sredstvi po decilih neto premoženja. Podatki so četrtletni, za celotno evrsko območje so na voljo od prvega četrtletja 2009 in objavljeni v petih mesecih po koncu obdobja. Označeni so kot eksperimentalni, saj izpolnjujejo večino pogojev o kakovosti uradne statistike ECB, vendar so dovolj zanesljivi za uporabo. Dostopni so na povezavi, več informacij o metodologiji pa je na voljo na spletnih straneh ECB.

Vir: ECB.