Statistika
Naše statistike ponujajo podatkovno podporo odločitvam denarne politike, finančne stabilnosti, bančnega nadzora in širše ekonomske politike. Podatki finančne statistike pomagajo finančnim institucijam, podjetjem in prebivalstvu pri sprejemanju informiranih odločitev.
Zbiramo, urejamo in objavljamo makroekonomske statistike finančnih institucij in trgov, ekonomskih odnosov s tujino in finančnih računov ter podatke za potrebe nadzora poslovanja bank.
Zavezani smo k visoki kakovosti in zaupnosti podatkov, s katerimi neodvisno upravljamo. Smo del sistema evropskih centralnih bank (ESCB), kjer veljajo visoki enotni standardi upravljanja s podatki (Javna zaveza o evropski statistiki). V skladu z Zakonom o državni statistiki smo pooblaščeni izvajalec statističnih raziskovanj in s tem sestavni del Letnega programa statističnih raziskovanj Republike Slovenije.
Izpostavljamo
Napovedujemo
Koledar objav oddelka Finančna statistika vsebuje objave statistik v podatkovnih serijah Banke Slovenije in na spletnih straneh Statistike v razdelkih Podatki. Na dan objave jih objavimo najpozneje do 11. ure.
Ekonomski odnosi s tujino | Finančne institucije in trgi | Finančni računi | |||
7. MAJ | Mednarodne rezerve | 5. MAJ | Podatki zavarovalnic, letno, december 2024 | 15. JULIJ | Četrtletni finančni računi |
15. MAJ
| Plačilna bilanca Bruto zunanji dolg Potovanja marec 2025 | 6. | Obrestne mere monetarnih finančnih institucij, marec 2025 | ||
Mednarodne rezerve in devizna likvidnost april 2025 | 14. | Bilanca Banke Slovenije | |||
27. | Izbrani podatki lizing družb, marec 2025 | ||||
28. | Podatki zavarovalnic, marec 2025 | ||||
30. | Statistika plačil, marec 2025 | ||||
Bilanca stanja in podrobni podatki monetarnih finančnih institucij | |||||
Publikacije
Četrtletna informacija – Finančni računi Slovenije, april 2025
Predstavljamo
Podnebni kazalniki Evropskega sistema centralnih bank (ESCB)
V okviru ESCB smo leta 2021 pričeli z razvojem harmoniziranih podnebnih kazalnikov za ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na finančno stabilnost in denarno politiko Evrosistema. Kazalnike delimo v tri skupine:
kazalniki trajnostnega financiranja: z njimi spremljamo trende financiranja zelenih in drugih trajnostnih projektov;
kazalniki emisij: z njimi spremljamo napredek pri zmanjševanju emisij;
kazalniki fizičnih tveganj – z njimi merimo posledice podnebnih sprememb.
Opozorilo: Podnebni kazalniki ESCB so še v razvoju, zato kazalnike trajnostnega financiranja uvrščamo med eksperimentalne statistične kazalnike, saj povečini zadostujejo uradnim zahtevam ECB o kakovosti statistike, kazalnike emisij in fizičnih tveganj pa med analitične, ker se metodologija za njihov izračun še razvija, zato lahko pride do večjih odstopanj med različnimi objavami podatkov.
Kratka predstavitev, prikaz in povezave do podatkov so prikazani v spodnjih zavihkih.
Kazalniki trajnostnega financiranja prikazujejo izdajo zelenih, socialnih in trajnostnih obveznic znotraj evrskega območja in pa naložbe v te instrumente.
Na voljo so na mesečni (izdaje) oziroma četrtletni ravni (naložbe), in sicer od decembra 2020 oziroma prvega četrtletja 2021. Dostopni so na povezavi.
Obseg trajnostnih obveznic, izdanih znotraj evrskega območja
Obseg trajnostnih obveznic, izdanih znotraj evrskega območja se je v zadnjih treh letih več kot potrojil. Njihov delež ostaja razmeroma majhen, saj predstavljajo manj kot 7 % vseh izdanih obveznic v evrskem območju. Med njimi – z dvotretjinskim deležem – prevladujejo tiste, ki so namenjene financiranju zelenih naložb.
Vir: Preračuni ESCB.
Obseg naložb evrskega območja v trajnostne obveznice
Obseg naložb evrskega območja v trajnostne obveznice se je v zadnjih treh letih močno povečal, kljub temu pa te predstavljajo le 7 % celotnega portfelja dolžniških vrednostnih papirjev evrskega območja.
Vir: Preračuni ESCB.
Države izdajateljice in imetnice zelenih obveznic
Največji izdajateljici in imetnici zelenih obveznic v evrskem območju sta Nemčija in Francija, ki predstavljata približno polovico trga. Tretja največja izdajateljica je Nizozemska, Luksemburg pa tretji največji imetnik. Druge države – vključno s Slovenijo – predstavljajo razmeroma majhen delež na trgu zelenih obveznic (tako na strani naložb kot tudi izdaj).
Vir: Preračuni ESCB.
Kazalniki emisij se delijo v dve skupini:
prva prikazuje emisije (neposredne in posredne) podjetij, ki jih financirajo finančne institucije (z izdajo posojil ali nakupi njihovih vrednostnih papirjev);
druga pa izpostavljenost portfelja finančnega sektorja ogljično-intenzivnim dejavnostim.
V prvo skupino sodita kazalnika financiranih emisij (angl. financed emissions, FE) in ogljične intenzivnosti (angl. carbon intensity, CI), v drugo pa tehtano povprečje ogljične intenzivnosti (angl. weighted average carbon intensity, WACI) in ogljični odtis (angl. carbon footprint, CFP).
Kazalniki temeljijo na emisijah obsega 1 in 2 (z izjemo kazalnikov za bančna posojila, ki so na voljo le za emisije obsega 1):
Emisije obsega 1 so vse neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod neposrednim nadzorom podjetja. To vključuje emisije iz izgorevanja goriv v kotlih, pečeh, vozilih in drugih napravah, kot tudi ubežne emisije iz industrijskih procesov.
Emisije obsega 2 so posredne emisije, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije, toplote ali pare, ki jo podjetje kupi in porabi. Te emisije se pojavijo pri proizvajalcu energije, vendar so posledica porabe energije v podjetju.
Kazalniki se nanašajo na globalne oziroma skupne emisije podjetja, torej tiste, ki jih ustvari celotna skupina med seboj povezanih podjetij, medtem ko so kazalniki za posojila dodatno razčlenjeni na lokalne oziroma nacionalne in prikazujejo emisije posameznega podjetja na lokalni oziroma državni ravni. Podatki so letni, na voljo od leta 2018.
Kazalniki emisij za bančna posojila, Slovenija
Sodeč po kazalniku financiranih emisij (FE) so se v Sloveniji, podobno kot v evrskem območju, lokalne neposredne emisije podjetij, ki jih financirajo banke prek izdanih posojil, v obdobju 2018–2021 zmanjšale. Prav tako se je v opazovanem obdobju zmanjšala izpostavljenost njihovega kreditnega portfelja do tveganj, ki jih predstavlja prehod v brezogljično gospodarstvo. To nakazuje vrednost kazalnika ogljične intenzivnosti (WACI), ki se je leta 2021 znižala pod predkrizno raven.
Vir: Preračuni ESCB.
Opomba: Kazalnika se nanašata na lokalne (upoštevani so podatki na ravni posameznega subjekta) emisije obsega 1 (tiste, ki nastanejo iz lastnih ali nadzorovanih virov).
Kazalniki emisij za bančni portfelj vrednostnih papirjev, Slovenija
Precej nižje kot pred pandemijo – kljub porastu v letu 2021 – so tudi globalne (neposredne in posredne) emisije podjetij, ki jih financirajo banke prek nakupov njihovih vrednostnih papirjev. Prav tako je nižja izpostavljenost njihovega portfelja.
Vir: Preračuni ESCB.
Opombi: Kazalnika se nanašata na globalne emisije (upoštevani so konsolidirani podatki na ravni skupine med seboj povezanih podjetij). Vrednostni papirji vključujejo delnice, ki kotirajo na borzi, in obveznice.
Razčlenitev letne spremembe kazalnika ogljične intenzivnosti (WACI) za bančna posojila, Slovenija
Slika prikazuje razčlenitev letne spremembe kazalnika ogljične intenzivnosti (WACI) na učinke emisij podjetij in njihovih prihodkov ter realokacije bančnega portfelja.
Kazalnik za bančna posojila se je v pandemičnem letu 2020 poslabšal (povišal), saj je bil upad prihodkov podjetij izrazitejši v primerjavi z njihovimi emisijami. Je pa že leta 2021 zdrsnil pod predkrizno raven (izboljšal), predvsem zaradi okrevanja poslovanja podjetij ob sprostitvi ukrepov.
Vir: Preračuni ESCB.
Opombe: Kazalnik se nanaša na lokalne emisije obsega 1. Nižja vrednost kazalnika WACI je lahko posledica zmanjšanja emisij podjetij, povečanja njihovih prihodkov (ti nastopajo v imenovalcu) ali realokacije bančnega portfelja k bolj zelenim naložbam.
Razčlenitev letne spremembe kazalnika WACI za bančni portfelj vrednostnih papirjev, Slovenija
Potem ko se je leta 2019 izboljšal (znižal), predvsem zaradi realokacije portfelja bank k bolj zelenim naložbam, je kazalnik za bančni portfelj vrednostnih papirjev leta 2020 ostal približno nespremenjen, saj so se prihodki podjetij zmanjšali za približno toliko kot njihove emisije. Leta 2021 se je sicer nekoliko poslabšal (povišal), vendar ostal bistveno pod predkrizno ravnjo.
Vir: Preračuni ESCB.
Opombe: Kazalnik se nanašata na globalne emisije obsega 1. Vrednostni papirji vključujejo delnice, ki kotirajo na borzi, in obveznice. Nižja vrednost kazalnika WACI je lahko posledica zmanjšanja emisij podjetij, povečanja njihovih prihodkov (ti nastopajo v imenovalcu) ali realokacije bančnega portfelja k bolj zelenim naložbam.
Kazalniki fizičnih tveganj se delijo v dve skupini:
prva prikazuje izpostavljenost portfelja finančnih institucij do podjetij, ki se nahajajo na ogroženih območjih,
druga pa meri pričakovane izgube finančnih institucij, povezane z nezmožnostjo plačila dolgov zaradi naravnih nesreč.
V prvo skupino sodita potencialna izpostavljenost fizičnim tveganjem (angl. potential exposure at risk, PEAR) in ocene tveganja (angl. physical risk scores, RS), v drugo pa normalizirana izpostavljenost fizičnim tveganjem (angl. normalised exposure at risk, NEAR) in izpostavljenost fizičnim tveganjem ob upoštevanju kreditnih zavarovanj (angl. collateral-adjusted exposure at risk, CEAR).
Kazalniki so izračunani na zgodovinskih podatkih in za dva različna scenarija – osrednji RCP 4.5 ter strožji RCP 8.5 –, ki omogočata analizo tveganj podnebnih sprememb glede na različne količine in koncentracije emisij v ozračju. Temeljita na petem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC AR5). Kazalniki so na voljo za naslednje hazarde: poplavljanje morja in rek, vetrolomi, plazovi, posedanje površja, požari, vodni stres.
Metodologija izračuna Podatki
Scenarija RCP 4.5 in RCP 8.5 uporablja Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) za modeliranje prihodnjih podnebnih sprememb.
Izpostavljenost portfelja finančnih institucij evrskega območja različnim hazardom
Sodeč po kazalniku ocene tveganja (RS) je portfelj finančnih institucij evrskega območja izpostavljen nizkim do srednjim tveganjem. Najbolj je sicer izpostavljen nevarnostim, ki jih predstavljajo visoke temperature in pomanjkanje oziroma višek padavin, zlasti v primeru pesimističnega scenarija RCP 8.5.
Vir: Preračuni ESCB.
Opombe: Finančne institucije zajemajo banke (S122), investicijske sklade (S124) ter zavarovalne družbe (S128) in pokojninske sklade (S129). Vključeni so vsi instrumenti, in sicer posojila ter dolžniški in lastniški vrednostni papirji. Prikazana kazalnika (RS in PEAR) nista primerljiva med posameznimi hazardi. CDD označuje zaporedno število sušnih dni, SPI pa standardizirani indeks padavin. Kazalniki za nekatere hazarde (plazovi, posedanje površja, vetrolomi) so izračunani le na zgodovinskih podatkih. Prikazan scenarij RCP 8.5 se nanaša na leto 2050.
Finančna izpostavljenost držav evrskega območja
Slika prikazuje finančno izpostavljenost držav do podjetij, ki se nahajajo na poplavno ogroženih območjih in kaže, kako učinkovite so protipoplavne zaščite (pod scenarijem RCP 8.5).
Protipoplavne zaščite na obalnih območjih so v splošnem učinkovitejše kot tiste ob bregovih rek, v obeh primerih pa opazno zmanjšajo poplavno ogroženost, s tem pa finančno izpostavljenost posamezne države.
Med poplavno najbolj ogroženimi državami se zaradi protipoplavnih zaščit ob bregovih rek najbolj zniža finančna izpostavljenost Nizozemske (za 16,1 %), Avstrije (za 8,4 %), Italije (za 5,3 %) in Nemčije (za 4,6 %). Bistveno nižja (za več kot 90 %) je tudi izpostavljenost Nizozemske do podjetij, ki se nahajajo na obalnih območjih, kar jo po višini kazalnika potencialne izpostavljenosti fizičnim tveganjem (PEAR) uvršča na 3. mesto, takoj za Nemčijo in Finsko.
Zaradi protipoplavnih zaščit se zniža tudi izpostavljenost Slovenije, in sicer za 2,6 % (rečne poplave) oziroma 41,5 % (obalne poplave), kar nas uvršča približno v sredino razporeditve članic.
Vir: Preračuni ESCB.
Opombe: Finančne institucije zajemajo banke (S122), investicijske sklade (S124) ter zavarovalne družbe (S128) in pokojninske sklade (S129). Vključeni so vsi instrumenti, in sicer posojila ter dolžniški in lastniški vrednostni papirji. Prikazan je scenarij RCP 8.5 za leto 2050. Države so razvrščene po višini kazalnika PEAR.
Pričakovane izgube kreditnih portfeljev bank evrskega območja
Glede na normalizirano izpostavljenost fizičnim tveganjem (kazalnik NEAR) so največje pričakovane kreditne izgube v evrskem območju povezane z rečnimi poplavami (znašajo 1 % celotnega bančnega portfelja). V primeru poplav na obalnih območjih in vetrolomov so nižje (0,4 % oziroma 0,1 % portfelja). Ob upoštevanju zavarovanja (npr. z nepremičnino) se pričakovane izgube močno zmanjšajo: v primeru rečnih poplav za tri petine, pri poplavah na obalnih območjih in vetrolomih pa za približno 80 % (glede na izpostavljenost fizičnim tveganjem ob upoštevanju kreditnih zavarovanj (kazalnik CEAR).
Vir: Preračuni ESCB.
Opombi: Kazalnika (NEAR in CEAR) sta na voljo le za kreditne portfelje bank. Prikazan scenarij RCP 8.5 se nanaša na leto 2050.
Podrobneje o temi