Statistika

Kazalniki trajnostnega financiranja prikazujejo izdajo zelenih, socialnih in trajnostnih obveznic znotraj evrskega območja in pa naložbe v te instrumente. Na voljo so na mesečni (izdaje) oziroma četrtletni ravni (naložbe), in sicer od januarja 2021 oziroma prvega četrtletja 2021. Dostopni so na povezavi.

Obseg trajnostnih obveznic, izdanih znotraj evrskega območja

Obseg trajnostnih obveznic, izdanih znotraj evrskega območja se je v zadnjih štirih letih skoraj početveril, in sicer iz 453 milijard EUR januarja 2021 na 1,74 bilijona EUR septembra 2025. Njihov delež ostaja razmeroma majhen, saj predstavljajo manj kot 7,5 % vseh izdanih obveznic v evrskem območju. Med njimi z dvotretjinskim deležem prevladujejo tiste, ki so namenjene financiranju zelenih naložb.

Vir: Preračuni ESCB.

Obseg naložb evrskega območja v trajnostne obveznice

Podobni trendi so opazni pri imetjih trajnostnih dolžniških vrednostnih papirjev v evrskem območju. Skupna imetja se še naprej povečujejo in so dosegla 1,96 bilijona EUR junija 2025, kar je 14 % več kot junija 2024, medtem ko je bila rast leto prej 20 %. Kljub temu pa te predstavljajo le 8 % celotnega portfelja dolžniških vrednostnih papirjev evrskega območja.

Vir: Preračuni ESCB.

Države izdajateljice in imetnice zelenih obveznic

Največji izdajateljici in imetnici zelenih obveznic v evrskem območju sta Nemčija in Francija, ki predstavljata več kot polovico trga. Tretja največja izdajateljica je Nizozemska, Luksemburg pa tretji največji imetnik. Druge države, vključno s Slovenijo, predstavljajo razmeroma majhen delež na trgu zelenih obveznic (tako na strani naložb kot tudi izdaj).

Vir: Preračuni ESCB.

Kazalniki emisij se delijo v dve skupini:

• prva prikazuje emisije (neposredne in posredne) podjetij, ki jih financirajo finančne institucije (z izdajo posojil ali nakupi njihovih vrednostnih papirjev);

• druga pa izpostavljenost portfelja finančnega sektorja ogljično-intenzivnim dejavnostim.

V prvo skupino sodita kazalnika financiranih emisij (angl. financed emissions, FE) in ogljične intenzivnosti (angl. carbon intensity, CI), v drugo pa tehtano povprečje ogljične intenzivnosti (angl. weighted average carbon intensity, WACI) in ogljični odtis (angl. carbon footprint, CFP).

Kazalniki temeljijo na emisijah obsega 1 in 2 (z izjemo kazalnikov za bančna posojila, ki so na voljo le za emisije obsega 1):

• Emisije obsega 1 so vse neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod neposrednim nadzorom podjetja. To vključuje emisije iz izgorevanja goriv v kotlih, pečeh, vozilih in drugih napravah, kot tudi ubežne emisije iz industrijskih procesov.

• Emisije obsega 2 so posredne emisije, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije, toplote ali pare, ki jo podjetje kupi in porabi. Te emisije se pojavijo pri proizvajalcu energije, vendar so posledica porabe energije v podjetju.

Vsi kazalniki se nanašajo na globalne emisije (torej tiste, ki jih ustvari skupina med seboj povezanih podjetij), kazalniki za posojila pa tudi na lokalne oziroma nacionalne (torej tiste, ki jih ustvari posamezno podjetje). Z vsemi omenjenimi kazalniki se poskuša prikazati kako banke (in druge finančne institucije) financirajo emisije, ki jih ustvarjajo podjetja (npr. prek posojil ali tako, da odkupijo njihove vrednostne papirje), in kako je njihov portfelj tem emisijam izpostavljen (oziroma kakšno je zato njihovo tranzicijsko tveganje).

Podatki so letni, na voljo od leta 2018, dostopni pa so na povezavi.

Kazalniki emisij za bančna posojila, Slovenija

Sodeč po kazalniku financiranih emisij (FE) so se v Sloveniji lokalne neposredne emisije podjetij, ki jih financirajo banke prek izdanih posojil, v obdobju 2018–2022 zmanjšale, potem pa je sledilo povečanje. Enak trend se kaže tudi pri izpostavljenosti njihovega kreditnega portfelja do tveganj, ki jih predstavlja prehod v brezogljično gospodarstvo. To nakazuje vrednost kazalnika ogljične intenzivnosti (WACI), ki se je leta 2022 znižala celo pod predkrizno raven. Povečanje kazalnikov FE in WACI v letu 2023 je posledica rasti kreditiranja in investicij v visokoemisijske sektorje zaradi energetske krize, stabilizacije prihodkov po inflacijske šoku ter povečanja industrijske produkcije po pandemiji.

Opomba: Kazalnika se nanašata na lokalne (upoštevani so podatki na ravni posameznega subjekta) emisije obsega 1 (tiste, ki nastanejo iz lastnih ali nadzorovanih virov).

Vir: Preračuni ESCB.

Kazalniki emisij za bančni portfelj vrednostnih papirjev, Slovenija

Precej nižje kot pred pandemijo so tudi globalne (neposredne in posredne) emisije podjetij, ki jih financirajo banke prek nakupov njihovih vrednostnih papirjev. Prav tako se niža tudi izpostavljenost njihovega portfelja.

Opombi: Kazalnika se nanašata na globalne emisije (upoštevani so konsolidirani podatki na ravni skupine med seboj povezanih podjetij). Vrednostni papirji vključujejo delnice, ki kotirajo na borzi, in obveznice.

Vir: Preračuni ESCB.

Kazalniki fizičnih tveganj se delijo v dve skupini:

• prva prikazuje izpostavljenost portfelja finančnih institucij do podjetij, ki se nahajajo na ogroženih območjih,

• druga pa meri pričakovane izgube finančnih institucij, povezane z nezmožnostjo plačila dolgov zaradi naravnih nesreč.

 V prvo skupino sodita potencialna izpostavljenost fizičnim tveganjem (angl. potential exposure at risk, PEAR) in ocene tveganja (angl. physical risk scores, RS), v drugo pa normalizirana izpostavljenost fizičnim tveganjem (angl. normalised exposure at risk, NEAR) in izpostavljenost fizičnim tveganjem ob upoštevanju kreditnih zavarovanj (angl. collateral-adjusted exposure at risk, CEAR).

Kazalniki so izračunani na zgodovinskih podatkih in za dva različna scenarija – osrednji RCP 4.5 ter strožji RCP 8.5 –, ki omogočata analizo tveganj podnebnih sprememb glede na različne količine in koncentracije emisij v ozračju. Kazalniki so na voljo za naslednje hazarde: poplavljanje morja in rek, vetrolomi, plazovi, posedanje površja, požari, vodni stres, nevihte, suše in nihanja v količini padavin. Dostopni pa so na povezavi.

Izpostavljenost portfelja finančnih institucij evrskega območja različnim hazardom

Sodeč po kazalniku ocene tveganja (RS) je portfelj finančnih institucij evrskega območja večinoma izpostavljen nizkim do srednjim tveganjem. Najbolj je sicer izpostavljen nevarnostim, ki jih predstavljajo visoke temperature in pomanjkanje oziroma višek padavin, zlasti v primeru pesimističnega scenarija RCP 8.5, ko je celo visoko izpostavljen.

Opombe: Finančne institucije zajemajo banke (S122), investicijske sklade (S124) ter zavarovalne družbe (S128) in pokojninske sklade (S129). Vključeni so vsi instrumenti, in sicer posojila ter dolžniški in lastniški vrednostni papirji. Prikazana kazalnika (RS in PEAR) nista primerljiva med posameznimi hazardi. CDD označuje zaporedno število sušnih dni, SPI pa standardizirani indeks padavin. Kazalniki za nekatere hazarde (plazovi, posedanje površja, vetrolomi) so izračunani le na zgodovinskih podatkih. Prikazan scenarij RCP 8.5 se nanaša na leto 2050.

Vir: Preračuni ESCB.

Finančna izpostavljenost držav evrskega območja

Slika prikazuje finančno izpostavljenost držav do podjetij, ki se nahajajo na poplavno ogroženih območjih in kaže, kako učinkovite so protipoplavne zaščite (pod scenarijem RCP 8.5).

Protipoplavne zaščite na obalnih območjih so v splošnem učinkovitejše kot tiste ob bregovih rek, v obeh primerih pa opazno zmanjšajo poplavno ogroženost, s tem pa finančno izpostavljenost posamezne države.

Med poplavno najbolj ogroženimi državami se zaradi protipoplavnih zaščit ob bregovih rek najbolj zniža finančna izpostavljenost Nizozemske (za 13,0 %), Italije (za 3,5 %), Avstrije (za 2,2 %) in Nemčije (za 1,5 %). Bistveno nižja (za več kot 90 %) je tudi izpostavljenost Nizozemske do podjetij, ki se nahajajo na obalnih območjih, kar jo po višini kazalnika potencialne izpostavljenosti fizičnim tveganjem (PEAR) uvršča na 2. mesto, takoj za Nemčijo.

Zaradi protipoplavnih zaščit se zniža tudi izpostavljenost Slovenije, in sicer za 1,9 % (rečne poplave) oziroma 52,2 % (obalne poplave), kar nas uvršča približno v sredino razporeditve članic.

Opombe: Finančne institucije zajemajo banke (S122), investicijske sklade (S124) ter zavarovalne družbe (S128) in pokojninske sklade (S129). Vključeni so vsi instrumenti, in sicer posojila ter dolžniški in lastniški vrednostni papirji. Prikazan je scenarij RCP 8.5 za leto 2050. Države so razvrščene po višini kazalnika PEAR.

Vir: Preračuni ESCB.

Pričakovane izgube kreditnih portfeljev bank evrskega območja

Glede na normalizirano izpostavljenost fizičnim tveganjem  (kazalnik NEAR) so največje pričakovane kreditne izgube v evrskem območju povezane z rečnimi poplavami (znašajo 1 % celotnega bančnega portfelja). V primeru poplav na obalnih območjih in vetrolomov so nižje (0,4 % oziroma 0,2 % portfelja). Ob upoštevanju zavarovanja (npr. z nepremičnino) se pričakovane izgube močno zmanjšajo: v primeru rečnih poplav za tri četrtine, pri poplavah na obalnih območjih in vetrolomih pa za približno 80 % (glede na izpostavljenost fizičnim tveganjem ob upoštevanju kreditnih zavarovanj (kazalnik CEAR).

Opombi: Kazalnika (NEAR in CEAR) sta na voljo le za kreditne portfelje bank. Prikazan scenarij RCP 8.5 se nanaša na leto 2050.

Vir: Preračuni ESCB.