Povzetek

Zaradi šibke gospodarske aktivnosti v začetku leta bo rast BDP v letu 2025 razmeroma nizka, 1,0-odstotna. V letih 2026 in 2027 se bo pospešila na 2,2 % oziroma 2,4 %, nato pa se bo v letu 2028 ustalila pri 2,1 %. Nizko rast bo letos spremljala prehodno višja inflacija, ocenjena na 2,5 %. Z umirjanjem rasti plač in krepitvijo produktivnosti se bo naslednje leto znižala na 2,3 %, v letih 2027 in 2028 pa na 2,2 % oziroma 2,0 %.

Gospodarska gibanja je v prvi polovici leta 2025 močno zaznamovala povečana negotovost glede trgovinskih politik. Ta se je odrazila zlasti v odloženi investicijski aktivnosti podjetij. Negotovost v izvoznem delu gospodarstva se je prenesla tudi na zaupanje gospodinjstev in rast potrošnje, ki se je umirila kljub še vedno robustni rasti realnega razpoložljivega dohodka. Po krčenju gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju (–0,6 %) se je ta ob zagonu investicijskega cikla države v drugem in tretjem četrtletju ponovno povečala, za 0,9 % in 0,8 %. Glede na razpoložljive podatke bo rast BDP ostala solidna, okoli 0,7-odstotna, tudi v zadnjem četrtletju, na kar kaže zlasti izboljšanje kazalnika gospodarske klime. Letošnja gospodarska rast bo z 1,0 % kljub temu najnižja po letu 2020 zaradi šibkih gibanj na začetku leta.

V obdobju 2026–2028 se bo gospodarska rast postopno krepila. Leta 2026 bo okrevanje v veliki meri odražalo vloge države, od leta 2027 pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna. Gibanje zasebne potrošnje bo po pričakovanjih leta 2026 spet bolj usklajeno z rastjo razpoložljivega dohodka in spodbujeno tudi z višjimi tekočimi državnimi izdatki za plače in pokojnine. V letu 2026 se bo še naprej povečevala tudi investicijska aktivnost države, povezana zlasti s koriščenjem sredstev EU. Ta se bodo delno prelila tudi v zasebne investicije, ki bodo dodatno spodbujene še s postopnim izzvenevanjem negotovosti v zunanjem okolju in vplivom preteklih znižanj obrestnih mer. Podobni dejavniki naj bi podprli rast investicij tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar bo s stabilizacijo razmer v mednarodni trgovini krepilo tuje povpraševanje. To bo spodbudilo rast izvoza, s tem pa bo neto menjava s tujino leta 2027 spet pozitivno prispevala h gospodarski rasti. Ob tovrstnih gibanjih se bo gospodarska rast v naslednjih dveh letih povišala na 2,2 % oziroma 2,4 %, v letu 2028 pa se bo znižala na 2,1 %.

Rast zaposlenosti bo v napovednem obdobju šibka, zato je pričakovana krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ob težavnih razmerah v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se bo zaposlenost letos zmanjšala za 0,5 %. Pri tem bo še večji upad preprečevalo zaposlovanje v javnem sektorju. Dozdajšnje zmanjševanje skupne zaposlenosti se je večinoma nanašalo na prehod delavcev v neaktivnost, zato bo brezposelnost letos ostala nizka, 3,7-odstotna. Nizka brezposelnost skupaj s pozitivnimi pričakovanji delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo v obdobju napovedi omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana s plačno reformo javnega sektorja. Prihodnje leto se bo zaposlenost povečala za 0,2 %, v letih 2027 in 2028 pa za 0,5 %. Nominalna rast plač bo v povprečju celotnega napovednega obdobja znašala 5,4 %.

Ob vztrajanju razmeroma visoke rasti cen hrane in storitev bo inflacija v večjem delu napovednega obdobja ostala nekoliko nad dvoodstotnim ciljem. Po naglem spuščanju v letu 2024 se je inflacija od maja letos ponovno pospešila. K temu je najpomembneje prispevala okrepljena rast cen hrane kot posledica višjih cen svetovnih prehrambnih surovin, okrepljene rasti stroškov dela in v manjši meri tudi dviga davka na dodano vrednost pri sladkih pijačah. Ob tem sta rast cen hrane in zlasti rast stroškov dela ohranjali povišano tudi storitveno inflacijo. Ti dejavniki so skupaj odtehtali negativni prispevek cen energentov, zaznamovan s tečajnimi gibanji, upadanjem svetovnih cen nafte in znižanimi omrežninami v visoki sezoni pri cenah elektrike. Ob predvideni rasti produktivnosti pričakujemo, da se bo razkorak z rastjo plač postopno zmanjševal, s tem pa tudi pritisk stroškov dela na inflacijo. Obenem predpostavljamo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane. S tem naj bi se inflacija z letošnjih 2,5 % v letih 2026 in 2027 znižala na 2,3 oziroma 2,2 % ter se v letu 2028 ustalila pri 2,0 %.

Napovedi spremljajo tveganja, povezana z domačimi strukturnimi izzivi in nestabilnim mednarodnim okoljem. Njihova uresničitev bi lahko zavrla gospodarsko rast, medtem ko bi bil vpliv na inflacijo bolj nepredvidljiv. Z vidika domačih dejavnikov je krepitev gospodarske rasti pomembno pogojena z rastjo produktivnosti dela. Ta bi v obdobju napovedi lahko bila trajno nižja zaradi neustrezne strukture in nizke rasti investicij v preteklosti. Na rast produktivnosti bi v napovednem obdobju lahko vplivala tudi pretekla ozka osnovanost gospodarske rasti, ki je od leta 2023 pomembno slonela na cikličnih dejavnostih in izdatkih države. Ti bodo zlasti v letih 2025 in 2026 močno prispevali k večanju primanjkljaja sektorja država, kar predstavlja tveganje za gospodarsko rast z vidika zmanjšanega prostora za proticiklično delovanje in odzivanje fiskalne politike ob morebitnih novih makroekonomskih šokih. Podobni strukturni dejavniki, zlasti nizka rast produktivnosti in pomanjkanje delavcev, bi lahko omejevali tudi načrtovano izvedbo državnih investicij v naših glavnih trgovinskih partnericah, zlasti v Nemčiji. To bi odložilo pričakovano okrevanje tujega povpraševanja, ki še naprej ostaja izpostavljeno tudi tveganjem, povezanim z morebitnim novim zaostrovanjem razmer v mednarodni trgovini. Na strani inflacije bi nižja rast produktivnosti dela od pričakovane ohranjala pritiske z naslova visoke rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Nasprotno bi lahko uresničitev tveganj na strani gospodarske aktivnosti in šibkejše povpraševanje inflacijo nižala hitreje, kot je predvideno v napovedih. Na hkratno nižjo gospodarsko rast in inflacijo bi lahko dodatno vplivala tudi okrepljena prisotnost Kitajske ter z njo povezana cenovna konkurenca na evropskih trgih.

Tabela 1: Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, 2025–2028

Vir: SURS, Eurostat, napovedi Banke Slovenije.

Opomba: * Na podlagi deflatorjev nacionalnih računov. ∆: razlika med tokratnimi napovedmi in napovedmi v gradivu Pregled makroekonomskih gibanj z napovedmi, junij 2025.

1Trenutna gospodarska gibanja in predpostavke

Po stagnaciji v prvem polletju se je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju opazno okrepila, pri čemer je domače povpraševanje – zlasti pospešeno izvajanje javnih infrastrukturnih projektov – nadomestilo šibkost izvoza. Ta ostaja omejen zaradi vztrajajočega pomanjkanja tujega povpraševanja, kar ohranja zahtevne razmere v industriji. Razpoložljivi kratkoročni kazalniki in modelske ocene nakazujejo zmerno nadaljevanje rasti ob koncu leta.

1.1Mednarodne razmere z zunanjimi predpostavkami

Gospodarska rast je bila v tretjem četrtletju dosežena v vseh večjih svetovnih gospodarstvih z izjemo Japonske. Glede na podatke PMI naj bi se rast globalne aktivnosti nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju.

Po uvedbi ameriških carin in ponovnem povečanju trgovinske negotovosti zaradi spora med ZDA in Kitajsko, ki sta konec oktobra dosegli začasni trgovinski dogovor, je bila gospodarska rast največjih svetovnih gospodarstev v tretjem četrtletju raznolika. Na Kitajskem je četrtletna rast BDP znašala 1,1 % in presegla pričakovanja. Rast je še naprej temeljila predvsem na neto izvozu, medtem ko je domače povpraševanje ostalo šibko, kar odraža zadržanost potrošnikov in krizo nepremičninskega sektorja. V ZDA je bila zaradi zaprtja zvezne vlade objava številnih uradnih statističnih podatkov prestavljena, zato se ocena rasti BDP za tretje četrtletje pričakuje šele konec decembra. Sodeč po podatkih PMI pa se je gospodarska aktivnost okrepila, saj se je sestavljeni indeks v tretjem četrtletju zvišal na 54,5 indeksne točke. Močnejša aktivnost je izhajala iz pospeška rasti storitvenega sektorja (54,8) in iz robustne rasti predelovalnih dejavnosti (51,6). Proizvodni sektor se sicer še naprej sooča z upadanjem izvoznih naročil, ki se zmanjšujejo od maja. V Združenem kraljestvu je bila rast BDP v tretjem četrtletju 0,1-odstotna, na Japonskem pa je ta upadel za 0,6 %.

Za četrto četrtletje kazalniki PMI kažejo nadaljevanje rasti svetovne gospodarske aktivnosti. Sestavljeni indeks se je novembra sicer rahlo znižal, na 52,7 indeksne točke, rast pa je še vedno podkrepljena predvsem s krepitvijo storitvenih dejavnosti (53,5), medtem ko je v predelovalnih dejavnostih nadalje opaziti le rahlo rast (50,5). Na prisotnost kratkoročnih tveganj za svetovno gospodarsko aktivnost kaže poslovni optimizem, ki se je oktobra znižal na najnižjo raven v zadnjih šestih mesecih. To verjetno odraža pričakovanja podjetij glede zapoznelih učinkov nedavno uvedenih carin, pri čemer se svetovna izvozna naročila v predelovalnih dejavnostih krčijo že osmi zaporedni mesec.

Svetovna gospodarska rast brez evrskega območja bo po decembrskih napovedih strokovnjakov ECB v letu 2025 znašala 3,5 %, v obdobju 2026–2028 pa 3,3 % (slika 1.1.1, levo). V primerjavi s septembrskimi napovedmi je rast popravljena rahlo navzgor, kar odraža predvsem višjo napoved gospodarskih rasti za ZDA in Kitajsko, ki med drugim predvidevata večje fiskalne izdatke.

Rast BDP evrskega območja so v tretjem četrtletju podpirale investicije in domača končna potrošnja. Za zadnje četrtletje anketni kazalniki kažejo nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti, a s tveganji v predelovalnih dejavnostih zaradi šibkega tujega povpraševanja.

BDP evrskega območja se je v tretjem četrtletju tekoče povečal za 0,3 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v četrtletju prej. Rast so podpirale investicije v osnovna sredstva (0,2 odstotne točke), zasebna in državna potrošnja ter spremembe v zalogah (vse s prispevkom po 0,1 odstotne točke), zavirala pa jo je znova menjava s tujino (–‍0,2 odstotne točke). S proizvodne strani je rast izhajala predvsem iz zasebnih storitev. Med večjimi gospodarstvi evrskega območja sta najvišjo rast BDP dosegli Španija in Francija z 0,6 % oziroma 0,5 %. V Italiji je bila gospodarska rast 0,1-odstotna, predvsem ob rasti v storitvenem sektorju, medtem ko se je dodana vrednost v industriji nekoliko zmanjšala. Nemčija je stagnirala, potem ko se je njeno gospodarstvo v drugem četrtletju skrčilo za 0,2 %.

Skupna inflacija evrskega območja se še naprej giblje blizu cilja cenovne stabilnosti (novembra 2,2 %). Povečano aktivnost v storitvenih dejavnostih spremlja robustna rast cen storitev, ki se je v zadnjih mesecih še okrepila in novembra znašala 3,5 %. Obenem se je medletni padec cen energentov zmanjšal (na –0,5 %), rast cen hrane in neenergetskega industrijskega (v nadaljevanju drugega) blaga pa umirila (na 2,5 % oziroma 0,6 %).

Gospodarska aktivnost evrskega območja naj bi se ob koncu leta nadalje povečala. To nakazuje kazalnik PMI, ki se je v povprečju četrtega četrtletja nadalje povečal na 52,4 in dosegel vrh po letu 2022 (slika 1.1.1, desno). Rast je še naprej poganjal predvsem storitveni sektor, medtem ko se je obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti skrčil (49,6). Upad v industriji je bil odraz šibkega mednarodnega povpraševanja, ki se je zrcalil v padcu izvoznih naročil, s tem pa se je upočasnila tudi rast novih naročil. V skladu z gibanjem kazalnika PMI se je novembra nekoliko izboljšal tudi kazalnik gospodarskega razpoloženja v evrskem območju, k čemur je prispevala izrazita rast zaupanja v storitvenem sektorju, medtem ko se je zaupanje v industriji znižalo in ostaja pod dolgoletnim povprečjem.

Gospodarska rast evrskega območja se bo po decembrskih napovedih strokovnjakov ECB v letu 2025 okrepila na 1,4 % (slika 1.1.1, levo). V letu 2026 se bo rahlo upočasnila, na 1,2 %, nato pa bo v letih 2027 in 2028 dosegla 1,4 %. Rast bo temeljila predvsem na naraščajoči kupni moči gospodinjstev, nekoliko manjši negotovosti ter povečani porabi za obrambo in infrastrukturo.

Decembrske predpostavke mednarodnega okolja predvidevajo okrevanje rasti tujega povpraševanja za Slovenijo, nižje cene nafte in apreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.

Rast tujega povpraševanja za Slovenijo bo nižja od dolgoročnega povprečja[1] in pogojena z gospodarskimi gibanji v naših največjih trgovinskih partnericah. Ob vztrajanju trgovinske negotovosti in učinku prenosa šibke rasti v drugi polovici leta 2025 se bo letna rast tujega povpraševanja v letu 2026 predvidoma nekoliko umirila, v nadaljevanju napovednega obdobja pa ob okrevanju svetovne gospodarske aktivnosti znova pospešila. Cene nafte bodo v povprečju napovednega obdobja ostale stabilne in pod 60 EUR za sodček, kar bo posledica umirjene svetovne gospodarske aktivnosti in povpraševanja, apreciacije valutnega tečaja in večanja ponudbe s strani članic OPEC. V prvem delu napovednega obdobja bo na gospodarsko aktivnost pozitivno vplivalo tudi nadaljnje rahljanje pogojev financiranja. V primerjavi z junijskimi napovedmi pričakujemo dodatno apreciacijo evra proti ameriškemu dolarju, ki se bo v napovednem obdobju gibal okoli 1,2 dolarja za evro (tabela 1.1.1).

Tabela 1.1.1 : Predpostavke mednarodnega okolja

Vir: ECB, preračuni Banke Slovenije.

1.2Domače gospodarsko okolje

Glavni dejavnik domače gospodarske rasti v tretjem četrtletju je bilo – v še naprej zahtevnih mednarodnih razmerah – izvajanje javnih infrastrukturnih projektov.

V tretjem četrtletju se je nadaljevala tekoča rast gospodarske aktivnosti (0,8 %), medletna rast BDP pa se je okrepila na 1,7 % in presegla povprečje evrskega območja. Višja rast je bila posledica domačega povpraševanja, ki se je okrepilo za 3,5 %. Pri tem je izstopal pospešek v investicijah v druge zgradbe in objekte, ki so bile medletno večje za dobro petino. To povezujemo predvsem s pospešenim izvajanjem javnih infrastrukturnih projektov v poletnih mesecih, brez katerih bi bile letošnje gospodarske razmere precej slabše. Nasprotno so se stanovanjske investicije še naprej krčile kljub pomanjkanju ponudbe na trgu. Investicije v opremo in stroje so prav tako ostale šibke zaradi vztrajanja povečane negotovosti in šibkega povpraševanja.

Razmeroma nizka je bila tudi medletna rast končne potrošnje (1,0 %). Pri tem se je najbolj umirila potrošnja netrajnih proizvodov (–1,2 %). To sovpada s šibko prodajo v trgovini z živili, kar je lahko povezano z visoko rastjo cen hrane, ki se je izrazito pospešila v poletnih mesecih (cene hrane so podrobneje predstavljene v okvirju 1.2.2). K nizki potrošnji bi lahko v manjši meri prispevale tudi zakonske spremembe na področju dolgotrajne oskrbe, uveljavljene 1. julija 2025, ki so v tretjem četrtletju prispevale k nižji neto masi plač.

Hkrati so razmere za izvoznike ostale neugodne, s tem pa opazno negativen tudi prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP (slika 1.2.1, levo). V tretjem četrtletju je bil skupni izvoz medletno manjši za 1,1 %. Upad izvoza blaga se je dodatno povečal, rast izvoza storitev pa je bila komaj pozitivna, kar odraža manj ugodna gibanja predvsem v izvozu transportnih storitev. Uvoz se je povečal precej skladno z domačo končno porabo, kar pomeni, da je bila rast nizka tako pri blagu kot storitvah.

Rast dodane vrednosti se je okrepila v večini skupin dejavnosti, pri čemer je močno izstopalo gradbeništvo.

Dodana vrednost je bila v tretjem četrtletju 2025 medletno večja za 2,0 %. Boljši rezultat kot četrtletje prej je v veliki meri posledica pospešene gradbene aktivnosti, kjer se je ob ponovno močni četrtletni rasti in nizki osnovi, medletna rast dodane vrednosti povzpela na 14,2 %. To je izdatno prispevalo k povečanju BDP (slika 1.2.1, desno). Indeksi vrednosti opravljenih del kažejo močan pospešek v vseh segmentih gradenj z izjemo stanovanjskih stavb.

Medletna rast dodane vrednosti v zasebnih storitvah se je okrepila na 2,1 %, razmere pa so se izboljšale v večini glavnih skupin dejavnosti. Izjema je bila skupina trgovine, prometa, skladiščenja in gostinstva, kar sovpada z upočasnitvijo rasti domače zasebne potrošnje in šibko blagovno menjavo. Stagnacija obsega prodaje v gostinstvu ob rekordnem obisku turistov nakazuje previdnejše trošenje tujih gostov kot leto prej. Rast dodane vrednosti v javnih storitvah je bila z 2,1 % takšna kot v drugem četrtletju.

Razmere v industriji so ostale zahtevne. Dodana vrednost je bila medletno manjša za 1,0 % z nadaljnjim krčenjem proizvodnje v energetiki. Upadanje dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se je ustavilo, k čemur sta med drugim prispevali visokotehnološka proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov ter nizkotehnološka proizvodnja živilskih in lesnih izdelkov.

Zaupanje v gospodarstvu je bilo sredi zadnjega četrtletja ob boljših ocenah gradbene in predelovalne dejavnosti najvišje v skoraj treh letih.

Kazalnik gospodarske klime se je novembra z –0,8 odstotne točke povzpel na najvišjo vrednost po decembru 2022 in presegel dolgoletno povprečje (slika 1.2.2, levo). Gradbena in predelovalna podjetja so od začetka jeseni začela poročati o povečanem obsegu dela in pričakovanem zaposlovanju v prihodnjih mesecih. Zaupanje v trgovini in drugih storitvah je obenem ostalo razmeroma visoko, pri potrošnikih pa se je nekoliko okrepilo glede na prejšnje mesece. Tudi to je preseglo dolgoletno povprečje, predvsem zaradi izboljšanih ocen potrošnikov glede prihodnjega finančnega in gospodarskega stanja. Ob obetavnejših ocenah prihodnjih razmer tako podjetja kot potrošniki pričakujejo nadaljnjo krepitev cen.

Razpoložljivi kazalniki povpraševanja na domačem trgu nakazujejo ugodna gibanja v oktobru in šibkejša v novembru. Oktobra je bila gradbena aktivnost medletno večja za kar 35,9 %. Nadalje se je povečal obseg prodaje v trgovini na drobno, še naprej se je močno krepila prodaja motornih vozil, izrazito pa se je povečalo tudi število turističnih prenočitev. Nasprotno prvi podatki za november nakazujejo upočasnitev rasti trošenja, saj se je realna rast vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih precej upočasnila, vrednost davčno potrjenih računov pa je stagnirala (slika 1.2.2, desno). Hkrati se nekatere ugodnejše anketne ocene v predelovalnih dejavnostih še niso pokazale v proizvodnji, saj je bila ta oktobra medletno manjša za 2,3 %.

Trenutna povprečna vrednost modelskih ocen četrtletne rasti BDP za zadnje četrtletje 2025 znaša 0,7 % (slika 1.2.3, levo). Oceno podpirajo predvsem izboljšanji gospodarske klime oktobra in novembra ter oktobrska povečanja industrijske proizvodnje, vrednosti opravljenih gradbenih del in obsega prodaje v trgovini na drobno.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v prvih desetih mesecih manjši kot pred letom, pri tem pa se je storitveni presežek še nekoliko povečal.

Tekoči račun plačilne bilance je bil v prvih desetih mesecih 2025 skupaj v 2,4-milijardnem presežku. S tem je bil za 406 mio EUR manjši kot v istem obdobju 2024 in za 560 mio EUR manjši od vrha, doseženega leta 2020.

Kumulativni presežek v blagovni menjavi je bil medletno manjši za 400 mio EUR in je znašal 210 mio EUR. Pri tem je bil nominalni blagovni izvoz v prvih desetih mesecih ob poslabšanju razmer v mednarodnem okolju in pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah v primerjavi z istim obdobjem 2024 pretežno nespremenjen (rast 0,1 %), uvoz pa je bil za 1,2 % večji. Pregled po skupinah proizvodov po podatkih SURS[2] kaže, da sta k manjšemu presežku prispevala predvsem manjši izvoz strojev in naprav (zlasti cestnih vozil v Francijo) ter nafte in naftnih derivatov, pa tudi večji uvoz živil, električne energije in nemonetarnega zlata. Regionalno gledano se je presežek blagovne menjave v opazovanem obdobju medletno najbolj zmanjšal s Hrvaško in ZDA, povečal pa z Italijo in Nemčijo.[3]

Kumulativni storitveni presežek do oktobra je bil medletno večji za skoraj 130 mio EUR in je dosegel rekordno raven 3,2 mrd EUR. Pri tem je bil nominalni izvoz storitev medletno večji za 7,0 %, uvoz pa za 8,3 %. V medletni primerjavi je presežek storitvene menjave letos najbolj okrepil izvoz zavarovalnih in pokojninskih storitev ter transportnih storitev in potovanj, regionalno pa menjava z Italijo, medtem ko še naprej največji delež storitvenega presežka izhaja iz transportnih storitev, tj. 1,6 mrd EUR oziroma skoraj 50 %.

Primanjkljaj v dohodkih je bil glede na prvih deset mesecev 2024 večji za 136 mio EUR, pri tem pa se je nekoliko spremenila njegova struktura. Primanjkljaj v primarnih dohodkih je bil manjši za 303 mio EUR in najnižji po letu 2020. K temu je največ prispeval izboljšan saldo naložb v vrednostne papirje. Hkrati se je znova povečal primanjkljaj v sekundarnih dohodkih, in sicer za 440 mio EUR, predvsem zaradi večjih izdatkov za tekoče transfere in manjših prejemkov iz tekočega mednarodnega poslovanja z institucijami EU (brez ECB).

V prvih treh četrtletjih 2025 so se pogoji blagovne menjave – ob zvišanju izvoznih cen (0,7 %) in stagnaciji uvoznih – rahlo izboljšali (slika 1.2.3, desno). Prav tako so se izboljšali pogoji storitvene menjave, saj so se izvozne cene povišale rahlo bolj (3,5 %) kot uvozne (3,2 %).

Podatki s trga dela kažejo vse večji razkorak med zasebnim in javnim sektorjem. V zasebnem ob upočasnjeni rasti plač zaposlenost nadalje upada, v javnem pa se nadaljuje izrazita rast plač in zaposlovanja.

Medletno krčenje zaposlenosti je bilo v tretjem četrtletju z –0,4 % za desetinko manjše kot četrtletje prej, raven zaposlenosti pa je bila pri 1.103,3 tisoč osebah za 4,9 tisoč oseb nižja od vrha izpred leta (slika 1.2.4, levo). Med dejavnostmi zasebnega sektorja je bilo krčenje zaposlenosti široko osnovano ter najvišje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Nasprotno ostaja medletna sprememba v javnem sektorju že celo leto pozitivna, v tretjem četrtletju je bila 1,9-odstotna.[5]

Nižje povpraševanje po delovni sili se še naprej odraža tudi v manjšem številu prostih delovnih mest, ki jih je bilo v tretjem četrtletju medletno za 7,8 % manj. Po dejavnostih je bilo zmanjšanje največje v prometu in skladiščenju, ob okrepljeni aktivnosti pa je bila rast najvišja v gradbeništvu, kjer ostaja najvišje tudi pomanjkanje delavcev. Registrirana brezposelnost je bila novembra za 0,2 % višja kot leto prej, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je do septembra stabilizirala pri 4,5 % in bila podobna kot pred letom. Stopnja anketne brezposelnosti je bila v tretjem četrtletju 4,2-odstotna in za dve desetinki nižja kot pred letom.

Rast plač, merjena s sredstvi za zaposlene na zaposlenega, je bila v tretjem četrtletju 6,8-odstotna, tj. podobna kot v prvem polletju in pred letom (slika 1.2.4, desno). V zasebnem sektorju je bila s 6,1 % za eno odstotno točko nižja kot v istem obdobju 2024, v javnem pa z 9,3 % za skoraj 4 odstotne točke višja, zaradi prenove plačnega sistema. Ob visoki rasti plač v javnem sektorju je realna rast povprečne plače (3,8 %) kljub okrevanju rasti produktivnosti dela (2,2 %) to presegala.

Znatna umiritev novembrske inflacije je bila široko osnovana.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin, merjena s HICP, se je novembra umirila na 2,4 %, potem ko je bila oktobra 3,1-odstotna (slika 1.2.5, levo). Znaten spust je posledica nižjih prispevkov vseh podskupin, najbolj cen hrane. Te so bile ob izraziti tekoči pocenitvi, izhajajoč predvsem iz cen predelane hrane, medletno višje za 4,7 % (oktobra 6,0 %). Nadaljnje umiranje medletne rasti cen hrane pričakujemo tudi iz primerjave povprečne trimesečne ravni s povprečjem pretekle trimesečne ravni,[6] saj se je ta med avgustom in novembrom izrazito znižala.[7] Popuščanje cenovnih pritiskov se kaže tudi v upadanju cen prehrambnih surovin na svetovnih trgih. Cene v proizvodnji hrane se nasprotno nadalje krepijo, še zlasti kot odraz rasti cen živalskih proizvodov in vztrajajoče rasti stroškov dela, ki tudi podpira razkorak med domačo in evrsko inflacijo hrane (dejavniki so pojasnjeni v okvirju 1.2.2).

K upočasnitvi skupne inflacije novembra so prispevale tudi cene energentov, saj se je njihova medletna rast znižala na 0,7 % (oktobra 2,3 %). Umiritev rasti je predvsem posledica manj izrazitega tekočega povišanja cen elektrike ob prehodu v visoko sezono obračunavanja omrežnine v letu 2025 kot predhodno leto.[8] K umiritvi skupne rasti cen energentov so prispevale tudi tekoče pocenitve naftnih derivatov,[9] delno kot posledica znižanja trošarin na bencin, dizel in kurilno olje sredi novembra, predvsem pa zaradi nadaljnjega upadanja svetovnih cen nafte, kot odraz večje ponudbe in šibkega povpraševanja.[10]

Osnovna inflacija je najnižja v štirih letih, a rast cen storitev ostaja povišana.

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je novembra umirila na 1,8 %, potem ko je bila oktobra 2,2-odstotna. Tako nizka ni bila že od oktobra 2021, ko se je nazadnje spustila pod dvoodstotno srednjeročno ciljno vrednost denarne politike. Vrednost zakriva velik razkorak med rastjo cen storitev in drugega blaga, ki vztraja že več kot dve leti.[11] Popuščanje rasti cen storitev poteka veliko počasneje kot pri cenah drugega blaga: novembra je medletna rast cen storitev vztrajala nad 3 %, medtem ko so cene drugega blaga glede na november 2024 ostale nespremenjene. Njihova medletna rast se je tretji mesec zapored upočasnila. Takšno gibanje je skladno z negotovimi svetovnimi gospodarskimi razmerami in šibkim povpraševanjem, predvsem pri izvozno usmerjenih podjetjih. To se kaže v gibanju cen na surovinskih trgih in predvsem pri cenah uvoženih proizvodov, ki upadajo že več kot dve leti in so že od maja nižje od ravni leta 2021.[12] Nadalje v proizvodnji so gibanja drugačna, medletna rast cen je še naprej šibka, a pozitivna, s čimer odraža vlogo stroškov dela.

Razčlenitev deflatorja BDP kaže, da stroški dela ostajajo glavni dejavnik rasti cen doma proizvedenih storitev in izdelkov (slika 1.2.5, desno). Njihova realna rast presega 3 % že od druge polovice 2024.[13] S tem ohranjajo zlasti visoko rast cen storitev, predvsem delovno-intenzivnih. Medletna široko osnovana rast cen storitev se je novembra sicer nekoliko znižala, na 3,5 % (oktobra 3,7 %). Pri tem je bilo tekoče zmanjšanje cen storitev z –0,6 % za november izrazito, upada pa tudi inflacijski zagon.[14] Prihodnje umirjanje storitvene inflacije podpira tudi šibkejše povpraševanje, na katero nakazuje upočasnitev rasti zasebne potrošnje v tretjem četrtletju. Na ponudbeni strani so kazalniki bolj raznoliki: medtem ko rast cen storitev pri proizvajalcih medletno upada, se hkrati povečuje delež podjetij, ki pričakujejo povišanje prodajnih cen v prihodnjih treh mesecih.

Javnofinančni primanjkljaj se je ob umiritvi rasti prihodkov in uveljavitvi plačne reforme precej povečal.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v prvih desetih mesecih 2025 znašal 1 mrd EUR, kar je za okoli 450 mio EUR več kot v istem obdobju 2024. V zadnjem letu do oktobra je znašal 2,0 % BDP (1,4 % BDP ob koncu leta 2024). Večina primanjkljaja izhaja iz državnega proračuna. Ta je v prvih desetih mesecih znašal 912 mio EUR, do vključno novembra pa se je po prvih podatkih povečal na 976 mio EUR.

Prihodki so bili med januarjem in oktobrom medletno večji za 5,7 %. Glede na leto 2024 se je upočasnila rast večine prihodkov, tudi zaradi počasnejše rasti gospodarske aktivnosti. Najbolj so se zmanjšali prihodki davka od dohodkov pravnih oseb zaradi nižjega poračuna za leto 2024. K rasti prihodkov še naprej največ prispevajo prispevki za socialno varnost. Njihova rast je v letu 2025 nižja zaradi prehodnega učinka preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek v letu 2024, od avgusta pa jo dodatno podpirajo vplačila novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. 3,8-odstotno rast davkov na blago in storitve sta spodbujala rahlo višja rast davka na dodano vrednost in večji priliv okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 (ta se je zvišala septembra lani), medtem ko je bilo trošarin medletno manj. Ob uskladitvi dohodninske lestvice in olajšav je nižja rast prihodkov iz dohodnine. Leta 2025 je bil prvič odmerjen in plačan začasni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, namenjen financiranju obnove po poplavah. Precej manj je bilo prihodkov iz proračuna EU.

Odhodki so bili v istem opazovanem obdobju medletno večji za 7,5 %. K rasti so največ prispevala sredstva za zaposlene, katerih 12,1-odstotna rast je posledica uveljavitve plačne reforme, odraža pa tudi lansko junijsko uskladitev plač, napredovanja ob koncu leta in rast števila zaposlenih. Za pokojnine je bilo medletno porabljeno 7,2 % več, tako zaradi redne uskladitve pokojnin kot rasti števila upokojencev. Precej so se zvečala tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, vključujejo pa transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu in nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj. Subvencij je ob odsotnosti izrednih ukrepov (draginja, poplave) manj kot pred letom, večja pa so plačila obresti (4,6 %) ter investicijski odhodki in transferi (8,3 %).

2Napovedi

Po šibkih gospodarskih gibanjih letos se bo rast BDP v obdobju napovedi ponovno okrepila, k čemur bosta prispevala predvsem investicijski cikel države in stabilizacija razmer v mednarodni trgovini. Ob pomanjkanju delavcev in podpovprečni rasti zaposlenosti bo okrevanje gospodarske rasti močno pogojeno s krepitvijo produktivnosti dela. Ta bo z vidika inflacije pomembna tudi za blaženje vpliva visoke rasti plač in pričakovano približevanje k dvoodstotnemu cilju cenovne stabilnosti.

2.1Gospodarska aktivnost

Gospodarska rast bo letos nizka, enoodstotna, v obdobju 2026–2028 pa se bo spet okrepila nad 2 %. Prihodnje leto bo pospešek rasti temeljil zlasti na vlogi države, v poznejših letih pa bo rast bolj uravnotežena in vzdržna.

Po letošnji skromni enoodstotni rasti se bo glede na napovedi BDP naslednje leto povečal za 2,2 %, v letih 2027 in 2028 pa za dodatnih 2,4 % in 2,1 % (slika 2.1.1, levo). Nizka rast letos bo posledica krčenja gospodarske aktivnosti na začetku leta, ki so ga ob izrazito povečani negotovosti najbolj zaznamovale manjše investicije in zadržana potrošnja gospodinjstev. S postopnim izboljšanjem zaupanja potrošnikov je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju okrevala ter se z zagonom novega investicijskega cikla države in odbojem gradbene dejavnosti v tretjem četrtletju še povečala. Naložbe države bodo s pospešenim koriščenjem sredstev EU ostale pomemben dejavnik gospodarske rasti tudi v izteku letošnjega leta in v naslednjem. Z izzvenevanjem trgovinske negotovosti in učinki preteklega rahljanja denarne politike v letu 2026 pričakujemo tudi opaznejše okrevanje rasti zasebnih investicij. Močna rast investicij, zlasti državnih, je predvidena tudi v nekaterih naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, predvsem Nemčiji, kar bo skupaj s stabilizacijo razmer v mednarodni menjavi krepilo tudi izvozno povpraševanje v Sloveniji. V skladu s tem pričakujemo pozitiven prispevek neto menjave s tujino od leta 2027 naprej, kar bo več kot nadomestilo upad državnih naložb ob izteku programa EU za okrevanje in odpornost (NGEU). V celotnem napovednem obdobju bo sicer glavni dejavnik rasti BDP ostala zasebna potrošnja, podprta z robustnim trgom dela in pričakovano nadaljnjo rastjo realnega razpoložljivega dohodka.

Kljub razmeroma močnemu odboju rasti v letu 2026 napoved še vedno odraža zgolj postopno krepitev gospodarske aktivnosti. Podrobnejša razčlenitev namreč kaže, da se približno polovica napovedane rasti nanaša na tehnični učinek prenosa oziroma učinek nizke osnove iz preteklega leta (slika 2.1.1, desno). Prav tako je napovedana rast v letih 2025 in 2026 močno pogojena z aktivnostjo države, tako neposredno, prek investicij in potrošnje, kot posredno prek vpliva na rast zasebne potrošnje, ki jo bosta pomembno poganjali rast plač v državnem sektorju in uvedba zimskega regresa. Nasprotno bodo po pričakovanjih razmere v zasebnem sektorju ob prehodu v novo leto ostale otežene. Bolj uravnoteženo ter z vidika javnofinančnega in zunanjetrgovinskega položaja bolj vzdržno gospodarsko rast tako v napovedih pričakujemo šele od leta 2027.

 

Ob poslabšanju potrošniškega zaupanja v začetku leta bo rast zasebne potrošnje letos razmeroma umirjena pri 1,5 %. V preostanku napovednega obdobja naj bi se znova okrepila na približno 2,6 %.

Po močnem okrevanju zasebne potrošnje v začetku leta 2024 so gospodinjstva v prvih treh četrtletjih letos nadaljevala zmerno rast potrošnje kljub robustni rasti realnega razpoložljivega dohodka. Takšna gibanja odražajo predvsem vztrajno nizko potrošniško zaupanje, prisotno že od sredine leta 2024, ki je bilo v začetku letošnjega leta v največji meri povezano s poslabšanimi pričakovanji glede prihodnjega zaposlitvenega statusa. Podatki o poslovnih tendencah kažejo, da so gospodinjstva od avgusta naprej občutno manj črnogleda glede razmer na trgu dela, kar je prispevalo k izboljšanju potrošniškega zaupanja. To nakazuje postopno krepitev zasebne potrošnje proti koncu leta, ki bo podprta z drugim delom uskladitve plač v državnem sektorju in z izplačilom zimskega regresa, katerega učinek se bo prelil tudi v začetek prihodnjega leta. Rast zasebne potrošnje bo letos dosegla 1,5 %, kar je za 0,4 odstotne točke več od junijske napovedi. Ob nadaljnjem izboljšanju zaupanja potrošnikov in ob manjši davčni razbremenitvi – zaradi delne uskladitve dohodninskih olajšav in davčnih razredov na podlagi rasti povprečne plače – bo rast zasebne potrošnje prihodnje leto dosegla 3,0 %, nato pa se bo skladno z gibanjem realnega razpoložljivega dohodka v preostanku napovednega obdobja postopno umirila na približno 2,4 % (slika 2.1.2, levo).

Stopnja varčevanja gospodinjstev se bo letos ob umirjeni rasti zasebne potrošnje in hkrati vztrajni rasti realnega razpoložljivega dohodka zvišala na 15,3 %, kar je približno 2 odstotni točki nad dolgoročnim povprečjem. To povečanje odraža predvsem previdnostno ravnanje gospodinjstev ob povečanih skrbeh glede brezposelnosti v prvi polovici leta ter večjo usmerjenost v investicije, ki jo nakazujejo povečanje vlog, krepitev naložb v finančna sredstva in rast stanovanjskih posojil. Kljub postopni krepitvi zasebne potrošnje od prihodnjega leta naprej bo stopnja varčevanja gospodinjstev ostala razmeroma povišana. V obdobju 2026–2028 bo v povprečju znašala 15,0 %, kar je približno 1,7 odstotne točke nad dolgoročnim povprečjem (slika 2.1.2, desno).

 

Pozitiven prispevek države h gospodarski rasti prek potrošnje in investicij bo izrazitejši v prvem delu napovednega obdobja.

Državna potrošnja bo v napovednem obdobju rasla zmerneje kot lani.[18] V povprečju bo njena rast 2,2-odstotna. Najvišja bo v letu 2026 zaradi uveljavljanja pravic na področju dolgotrajne oskrbe. Počasnejše uveljavljanje teh pravic, zlasti v okviru oskrbe na domu, je hkrati tudi glavni razlog za popravek realne rasti državne potrošnje v napovednem obdobju.[19] Njena nominalna rast bo nasprotno visoka zlasti letos, približno 10-odstotna, predvsem zaradi občutnega povečanja sredstev za zaposlene, ki med drugim odraža učinke plačne reforme in uvedbo nove pravice do zimskega regresa.[20] Državna potrošnja raste tudi zaradi nadaljnjega povečevanja števila zaposlenih, ki ga ocenjujemo povprečno na dober odstotek letno. Ob koncu napovednega obdobja se bo rast državne potrošnje upočasnila z izzvenevanjem učinkov uvedbe dolgotrajne oskrbe in postopnim zaključevanjem projektov, financiranih iz programa NGEU, ki se izteka leta 2026.

Rast državnih investicij bo podpirala gospodarsko aktivnost predvsem letos in drugo leto, ko se zaključuje črpanje sredstev iz programa NGEU in bo prisoten tudi vpliv volitev. Leta 2027 bo njihov prispevek k rasti BDP negativen, saj bodo investicije iz programa NGEU in iz predvolilnega obdobja že večinoma zaključene. Ponovno rast investicij se pričakuje v letu 2028, ko se bo pospešilo črpanje sredstev EU zaradi približevanja zaključku financiranja iz finančne perspektive EU. Skozi celotno obdobje napovedi bodo državne investicije spodbujala povečana vlaganja v obrambo, vse manj pa bo investicij za obnovo po poplavah iz avgusta 2023. Realna rast državnih investicij bo po napovedih letos znašala 6,1 %, leta 2026 2,7 %, leta 2027 pričakujemo njihov upad za 5,9 %, leta 2028 pa ponovno rast v višini 2,0 %. Naložbe države se bodo ohranjale na razmeroma visoki ravni, v povprečju okoli 5 % BDP.

Zasebne investicije bodo letos zaradi negotovosti v mednarodnem okolju rahlo upadle. V nadaljevanju napovednega obdobja se ob postopni stabilizaciji gospodarstev ključnih trgovinskih partneric pričakuje njihova ponovna krepitev.

Zaradi visoke negotovosti v mednarodnem okolju so bile zasebne investicije letos šibke. Ob izrazito negativnem prispevku prenosa iz leta 2024 bo njihov padec 0,3-odstoten (slika 2.1.3, levo). Podjetniško investicijsko okolje je pri tem ostalo večinoma neugodno, podjetja v predelovalnih dejavnostih pa kot glavne omejitvene dejavnike poslovanja navajajo negotove gospodarske razmere ter nezadostno tuje in domače povpraševanje. Tveganja za nižjo rast podjetniških investicij tako, podobno kot junija, ostajajo povečana.

Podobno ostaja rast v segmentu gradnje stanovanjskih stavb zadržana, vidnejšega okrevanja ni zaznati niti pri številu izdanih gradbenih dovoljenj, kar je po podatkih GURS povezano s pomanjkanjem zazidljivih zemljišč in dolgotrajnimi postopki njihove dodelitve. Ob neugodni dinamiki stanovanjskih investicij v letošnjih prvih treh četrtletjih in izrazito negativnem prispevku prenosa iz leta 2024 bo njihov padec letos 9,0-odstoten. Omejitve na ponudbeni strani in ugodne hipotekarne obrestne mere ter nadaljnja rast realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev bodo še naprej podpirali vztrajno povišano rast cen stanovanjskih nepremičnin.

V letih 2026–2028 se bo rast zasebnih investicij postopoma krepila. Pri tem bodo imeli pomembno vlogo ugodnejši stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva kot v preteklih letih, višji pričakovani dobički podjetij ter ob izzvenevanju negotovosti tudi postopna krepitev aktivnosti v ključnih trgovinskih partnericah. V letu 2026 bo rast zasebnih investicij podprta tudi s koriščenjem sredstev iz programa NGEU, medtem ko bo učinek njihovega izteka v preostalih letih rast omejeval (slika 2.1.3, desno). Ob upoštevanju navedenih dejavnikov bo rast zasebnih investicij v letih 2026, 2027 in 2028 znašala 2,9 %, 2,5 % in 3,0 %.

Po letošnjem padcu se bo mednarodna aktivnost postopno krepila in bo h gospodarski rasti spet pozitivno prispevala od leta 2027 naprej.

Izvozni sektor se sooča s številnimi izzivi in tveganji, ki izhajajo predvsem iz šibkejšega povpraševanja naših ključnih trgovinskih partneric, protekcionističnih ukrepov ZDA in povečanega tveganja preusmeritve kitajskega izvoza z ameriškega na evropski trg. V skladu s tem je bila izvozna aktivnost v prvi polovici leta šibka (0,5-odstotna medletna rast), v tretjem četrtletju pa so se gibanja še poslabšala, ko je bil realni izvoz manjši za 1,2 % v primerjavi z istim obdobjem lani. K upadu je največ prispeval izvoz blaga, ki predstavlja več kot tri četrtine celotnega izvoza in se je v prvih treh četrtletjih zmanjšal za 0,6 %, medtem ko se je izvoz storitev v istem obdobju medletno povečal za 2,1 %. Po začetnem pospešku letos, ki je odražal nakopičeno aktivnost v naših trgovinskih partnericah pred pričakovano uvedbo carin, se je medletna rast svetovnega povpraševanja v drugem in tretjem četrtletju izrazito umirila in je precej nižja od dolgoročnih povprečij. Manjša so tudi izvozna naročila, medtem ko se prvi znaki okrevanja izvoznih obetov deloma kažejo v pričakovani proizvodnji, ki se je v zadnjih mesecih povečala (slika 2.1.4, levo).

Zaradi umirjenega tujega povpraševanja – predvsem iz Nemčije in Francije – skupaj s stagnacijo izvoznih naročil in apreciacijo menjalnega tečaja naj bi rast izvoza v letu 2025 dosegla 0,2 %. To je 0,6 odstotne točke manj od junijske napovedi in pod ravnjo predvidene rasti tujega povpraševanja (slika 2.1.4, desno). Ob šibkejši izvozni aktivnosti je bila nekoliko navzdol popravljena tudi napoved rasti uvoza, ki naj bi letos znašala 1,1 %. Prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP bo tako letos ostal negativen (–‍0,7 odstotne točke).

V skladu s predvidenim gibanjem tujega povpraševanja in relativnih izvoznih cen naj bi se rast izvoza v letu 2026 pospešila na 3,1 % in se v letu 2027 še okrepila na 4,9 %, preden se bo v letu 2028 stabilizirala pri 4,7 %. Ob pričakovanem okrevanju domačega povpraševanja naj bi se rast uvoza pospešila na 4,3 % v letu 2026 in 4,5 % v letu 2027, preden bo v letu 2028 dosegla 4,9 %. Rast mednarodne menjave se bo tako proti koncu napovednega obdobja stabilizirala okoli srednjeročnega povprečja 2013–2024.

Ob tovrstnem gibanju bo prispevek neto izvoza k rasti BDP leta 2025 in 2026 negativen. Ob koncu napovednega obdobja se bo s stabilizacijo razmer v mednarodni trgovini in okrevanjem rasti tujega povpraševanja ponovno izboljšal ter v letih 2027 in 2028 spet pozitivno prispeval h gospodarski rasti (0,6 oziroma 0,1 odstotne točke).

V primerjavi z junijem je decembrska napoved gospodarske rasti v letih 2025 in 2026 nižja za 0,3 in 0,2 odstotne točke, za leto 2027 pa ostaja nespremenjena.

Popravek napovedi za leto 2025 s tehničnega vidika odraža predvsem manjšo revizijo podatkov za prvo četrtletje od pričakovane, ki je opredeljevala pozitivno presojo v junijskih napovedih. Šibkejše od pričakovanj je bilo tudi okrevanje gospodarske aktivnosti v nadaljevanju leta (slika 2.1.5, levo). Oba dejavnika sta odraz dalj časa vztrajajoče trgovinske in geopolitične negotovosti, ki se v primerjavi z junijskimi napovedmi kaže v nižjem prispevku mednarodne menjave, k čemur delno prispeva tudi slabša realizacija v letu 2024 (slika 2.1.5, desno). Nasprotno je prispevek bruto investicij v osnovna sredstva letos nekoliko višji od junijskih pričakovanj, predvsem zaradi državnih investicij, ki se od drugega četrtletja naprej krepijo ob zagonu novega investicijskega cikla države. Zasebne investicije so kljub občutnejšemu padcu v prvem četrtletju odpornejše na vztrajajoče izzive v mednarodnem okolju, kot smo predvideli junija, kar sovpada s popravkom prispevka zalog. Manjša sprememba prispevka zasebne potrošnje izhaja iz delnega prenosa boljšega izhodišča v letu 2024, ki blaži negativni vpliv negotovosti na zaupanje potrošnikov iz začetka leta 2025.

Nižja rast mednarodne trgovine od pričakovanj v letošnjem drugem polletju in izrazitejša apreciacija evra proti dolarju se bosta v letu 2026 odrazili v nekoliko nižjem prispevku neto izvoza v primerjavi s predhodnimi napovedmi. Ta učinek bo v precejšnji meri ublažen s spodbudnejšo rastjo realnih plač in visoko zaposlenostjo, kar se odraža v višji rasti realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev in s tem večjem prispevku zasebne potrošnje.

Napoved gospodarske rasti za leto 2027 ostaja nespremenjena glede na junijsko napoved, zelo podobna je tudi njena struktura.

2.2Trg dela

Zaposlenost se bo letos zmanjšala, v nadaljevanju napovednega obdobja pa se bo spet nekoliko okrepila, vendar rast ne bo dosegla dolgoročnega povprečja.

Letos se bo zaposlenost zmanjšala za 0,5 %, predvsem zaradi neugodnih razmer v zasebnem sektorju, kjer se bo skrčila za 0,8 %. Nasprotno bo v državnem sektorju rast ostala robustna pri 1,2 %. V letu 2026, skladno s pričakovanim okrevanjem gospodarske aktivnosti, predvidevamo postopno izboljšanje gibanj na trgu dela. Rast zaposlenosti bo pri 0,2 % sicer ostala skromna, ob koncu napovednega obdobja pa se bo z 0,5 % stabilizirala nekoliko pod dolgoročnim povprečjem (slika 2.2.1, levo). Razmeroma skromno okrevanje je posledica tesnosti ter neskladnosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. To je med drugim posledica neugodnih demografskih razmer, ki bodo tudi v prihodnje omejevale razpoložljivost delovne sile. Ob šibkem okrevanju zaposlenosti in krepitvi gospodarske aktivnosti bo rast produktivnosti dela v napovednem obdobju presegala povprečje preteklih let. Pod vplivom cikličnih dejavnikov krepitve gospodarske aktivnosti bo visoka predvsem v prihodnjih dveh letih (slika 2.2.1, desno).

Stopnja anketne brezposelnosti bo glede na napovedi v letu 2025 znašala 3,7 %. Letošnji padec zaposlenosti tako ne bo imel večjega vpliva na stopnjo brezposelnosti, saj je zmanjšanje števila zaposlenih večinoma posledica upokojevanja, ki se v anketni statistiki brezposelnosti ne odraža. Do konca napovednega obdobja pričakujemo nadaljnje rahlo znižanje stopnje brezposelnosti, na 3,5 %, skladno s krepitvijo gospodarske dejavnosti. Kljub temu večjega zmanjšanja brezposelnosti ni pričakovati, saj bo po naših napovedih rast zaposlenosti tudi v prihodnje izvirala predvsem iz zaposlovanja tujih državljanov in neaktivnih domačih državljanov.

Rast plač bo letos visoka zaradi dvigov v državnem sektorju, v obdobju napovedi pa se bo nato postopoma umirila in uskladila z rastjo produktivnosti.

Rast plač, merjena s sredstvi za zaposlene na zaposlenega, se je letos ponovno okrepila in bo po napovedih dosegla 8,0 % (slika 2.2.2, levo). K temu pomembno prispeva predvsem visoka rast v sektorju država, ki izhaja iz izvajanja plačne reforme in izplačil zimskega regresa. Plače v državnem sektorju naj bi se letos povečale za 12,5 %, medtem ko bo rast v zasebnem sektorju bistveno nižja pri 6,7 %. V prihodnjih letih se bo skupna rast plač postopoma umirila na raven, ki bo skladna z nominalno rastjo produktivnosti dela. Kljub letošnji izraziti rasti plač v državnem sektorju bodo te tudi v preostanku napovednega obdobja rasle hitreje kot v zasebnem sektorju. Obenem bo v državnem sektorju nadpovprečno rasla tudi zaposlenost, zato se bo delež sektorja v skupni masi plač povečal z lanskih 22,0 % na 24,2 % ob koncu napovednega obdobja. S tem se bo približal stopnjam, značilnim predvsem za obdobja neugodnih gospodarskih razmer. Letošnji porast deleža bo predvsem posledica hitrejše rasti povprečne plače (slika 2.2.2, desno).

2.3Inflacija

Predvidena krepitev skupne inflacije na 2,5 % v letu 2025 je posledica višje rasti cen hrane in upočasnitve medletnega upadanja cen energentov.

Potem ko je bila skupna inflacija, merjena s HICP, v letu 2024 v Sloveniji 2,0-odstotna, je blizu te ravni vztrajala tudi v prvem delu letošnjega leta, nato pa se je nekoliko pospešila. Pri tem je pospešek povezan zlasti s hitrejšo medletno rastjo cen hrane in gibanjem cen energentov. Cene energentov so skupno inflacijo v prvem delu leta zniževale, nato pa se je njihov negativni prispevek sprva postopoma zmanjševal, v zadnjem delu leta pa je ponovno postal pozitiven. Pri tem krepitev medletne rasti cen energentov povezujemo z julijsko vrnitvijo plačevanja okoljskega prispevka pri cenah elektrike ter s tekočimi podražitvami pogonskih goriv in toplote. Skupno inflacijo je v letu 2025 še naprej podpirala tudi povišana medletna rast cen storitev. V napovedih pričakujemo, da bo skupna inflacija v povprečju leta 2025 2,5-odstotna (slika 2.3.1).

Ob nekoliko nižji rasti cen hrane in storitev bo skupna inflacija v obdobju 2026–2028 v povprečju 2,2-odstotna.

Po naših pričakovanjih se bo skupna inflacija v preostanku napovednega obdobja postopoma umirjala. V letu 2026 bo 2,3-odstotna, v letih 2027 in 2028 pa bo znašala 2,2 % oziroma 2,0 % (tabela 2.3.1). Temeljila bo predvsem na domačih dejavnikih, povezanih s prehajanjem stroškov dela v končne cene, kar bo najbolj vplivalo na gibanje cen storitev. Pri tem bo imela zlasti leta 2026 vpliv tudi uvedba zimskega regresa, ki bo prek višjih stroškov dela in potrošnje k skupni inflaciji po naših ocenah dodala med 0,2 in 0,4 odstotne točke. V manjši meri bo rast stroškov dela vplivala tudi na rast cen hrane, ki bo v obdobju napovedi ostala razmeroma okrepljena, a nižja kot leta 2025, predvsem zaradi pričakovanega nadaljnjega višanja veleprodajnih cen prehrambnih surovin. Prispevek cen energentov k skupni inflaciji bo v letu 2026 pozitiven, v preostanku napovednega obdobja pa omejen. Ob ohranjanju stabilnih razmer v proizvodno-nabavnih verigah v napovednem obdobju pričakujemo omejen prispevek rasti cen drugega blaga k skupni inflaciji.

Skupna inflacija bo v Sloveniji obdobju 2025–2027 v povprečju za 0,4 odstotne točke višja kot v evrskem območju,[38] v letu 2028 pa skladna z njo. V celotnem obdobju bo rast cen hrane pri nas višja kot v evrskem območju, kar med drugim odraža hitrejšo rast stroškov dela in močnejše prehajanje višjih veleprodajnih cen prehrambnih surovin v končne cene v Sloveniji (primerjava cen hrane v Sloveniji in evrskem območju je predstavljena v okvirju 1.2.2). Razliko med slovensko in evrsko inflacijo bo zaznamovala tudi rast cen energentov: v letu 2026 jo bo povečevala, leta 2028 pa zmanjševala. V primerjavi z evrskim območjem bo osnovna inflacija v letih 2025, 2027 in 2028 v Sloveniji nižja za 0,1 odstotne točke, leta 2027 pa višja za 0,4 odstotne točke.

V letu 2025 bodo cene energentov upadle drugo leto zapored, v prihodnjih letih pa bo na njihovo rast vplivala zlasti cena elektrike.

Podobno kot v letu 2024 je bila tudi v letu 2025 medletna rast cen energentov izrazito nihajna. Med februarjem in septembrom so bile cene medletno nižje, najbolj maja pri –‍6,4 %, od oktobra dalje pa so spet višje (slika 2.3.2, levo). V napovednem obdobju bo na medletno rast cen energentov vplivala zlasti cena elektrike in z njo povezana prenovljena metodologija za obračunavanje omrežnine. Ta med drugim predvideva postopno zviševanje tarifne postavke za najdražji časovni blok po modelu 50-70-90.[39] S tem bo tarifna postavka za najdražji časovni blok v visoki sezoni 2025/26 znižana za polovico, hitrejšo medletno rast cen elektrike pa bo v tem obdobju preprečevala tudi prepolovitev okoljskega prispevka SPTE in OVE.[40] Ob upoštevanju teh dejavnikov pričakujemo, da bodo v letu 2025 cene energentov medletno nižje za 1,6 % in s tem že drugo leto zapored upadle.

Medletna rast cen energentov bo nestanovitna tudi v prihodnjih letih. Nanjo bo ob postopni uvedbi polne tarifne postavke za najdražji časovni blok vplivala zlasti cena elektrike. Natančneje, tarifna postavka za najdražji časovni blok bo v letu 2026 znižana za 30 %, novembra in decembra 2027 pa za 10 %. Opisani ukrepi bodo po naših ocenah rast cene energentov v letih 2025 in 2026 znižali za 0,5 oziroma 0,6 odstotne točke, v letih 2027 in 2028 pa zvišali za 0,5 oziroma 0,3 odstotne točke. Poleg administrativnih ukrepov, povezanih s ceno elektrike, bodo cene energentov srednjeročno pogojene tudi z gibanjem veleprodajne cene nafte (slika 2.3.2, desno) in apreciacijo evra proti dolarju (slika 2.3.3, levo). Skladno s tem pričakujemo, da bodo cene energentov leta 2026 višje za 1,6 %, v letih 2027 in 2028 pa bodo ostale pretežno nespremenjene, ko bo rast znašala 0,0 % oziroma 0,3 %.

Medletna rast cen hrane bo v napovednem obdobju pogojena zlasti z gibanjem veleprodajnih cen prehrambnih surovin in stroškov dela.

Po upočasnitvi na 1,9 % se je medletna rast cen hrane v letu 2025 ponovno pospešila in bo po napovedih v povprečju leta znašala 5,1 %. S tem bo rast cen hrane med vsemi podskupinami indeksa HICP prispevala največ k letošnji skupni inflaciji, 0,8 odstotne točke. Z vidika podkomponent hitrejša rast izhaja predvsem iz gibanja cen pijač, mesa ter sadja in zelenjave. Pri tem višjo medletno rast cen hrane v letu 2025 pripisujemo zlasti zvišanju davka na sladke pijače z 9,5 % na 22 % ter prelivanju višjih cen vhodnih prehrambnih surovin in stroškov dela v končne cene (za več o cenah hrane glej okvir 1.2.2). Stroški dela in cene prehrambnih surovin na veleprodajnih trgih bodo ohranjali razmeroma okrepljeno rast cen hrane tudi v naslednjih letih, a v manjši meri kot letos (slika 2.2.2 in 2.3.3, desno). V skladu s predpostavko glede gibanja cen svetovnih prehrambnih surovin in pričakovanimi domačimi stroškovnimi pritiski pričakujemo, da bodo cene hrane v letih 2026 in 2027 višje za 3,2 % oziroma 3,0 %, v letu 2028 pa za 2,8 %.

Osnovna inflacija bo ob nizki rasti cen drugega blaga izhajala zlasti iz gibanja cen storitev.

Osnovna inflacija, merjena kot rast HICP brez cen energentov in hrane, se bo po naših pričakovanjih v letu 2025 ustalila pri 2,3 %, potem ko je v letu 2024 pri 2,9 % presegala skupno inflacijo. Ob razmeroma nespremenjeni rasti cen drugega blaga njena upočasnitev v letu 2025 izhaja iz postopnega zniževanja medletne rasti cen storitev. Po naših pričakovanjih se bo trend upočasnjevanja zaustavil v zadnjem delu leta 2026, ko se bo medletna rast cen storitev okrepila zaradi učinka osnove, ki je povezan z zgodovinsko močnimi tekočimi pocenitvami cen storitev oktobra in novembra 2025.[41] Gibanje cen storitev bo v napovednem obdobju še naprej pogojeno zlasti s prehajanjem višjih stroškov dela v končne cene. Pri tem pomembno vlogo igrajo plačna gibanja v javnem sektorju, zlasti prek prehajanja v cene storitev javnega značaja.[42] V skladu s tem pričakujemo, da se bo v letu 2025 medletna rast cen storitev ustalila pri 3,9 %, v letih 2026–2028 pa bo nekoliko bolj umirjena pri 3,1 %, 3,4 % oziroma 3,0 %.

Medletna rast cen drugega blaga bo v celotnem napovednem obdobju nižja od storitvene inflacije. Po pričakovanjih bo v letu 2025 ob stabilnih razmerah v proizvodno-dobavnih verigah in apreciaciji tečaja evra 0,5-odstotna in s tem za 0,1 odstotne točke nižja kot v letu 2024. V letih 2026 in 2027 pričakujemo, da se bo ob okrevanju domačega povpraševanja in investicijske aktivnosti rast cen drugega blaga nekoliko okrepila in dosegla 0,7 %, v letu 2028 pa bo znova nekoliko nižja, 0,3-odstotna.

V skladu z napovedjo rasti cen storitev in drugega blaga pričakujemo, da bo osnovna inflacija v letu 2025 2,3-odstotna, v letu 2026 pa zaradi učinka osnove pri cenah storitev nekoliko nižja, 2,1-odstotna. V letu 2027 se bo ob nadaljnjem prehajanju višjih stroškov dela v končne cene in krepitvi rasti cen drugega blaga prehodno povišala na 2,3 %, preden se bo v letu 2028 spustila na 1,9 % (slika 2.3.4, levo).

Z vidika proizvodnih dejavnikov, ki temelji na razčlenitvi deflatorja BDP, ocenjujemo, da bo osnovna inflacija v napovednem obdobju temeljila zlasti na gibanju stroškov dela, z okrevanjem gospodarske aktivnosti pa jo bo ponovno podpirala tudi rast dobičkov na enoto proizvoda (slika 2.3.4, desno). Pri tem bo višjo osnovno inflacijo ob ohranjanju visoke rasti plač pomembno preprečevala predvidena krepitev produktivnosti dela. Osnovna inflacija bo nižja od rasti deflatorja BDP zlasti zaradi izboljšanja pogojev menjave in višje rasti deflatorja državne potrošnje, ki v pomembni meri odraža uskladitev plač v javnem sektorju.[43]

Decembrska napoved skupne inflacije je za leto 2025 skladna z junijsko, za leti 2026 in 2027 pa nekoliko višja.

Skupna inflacija bo v letu 2025 skladna z našimi junijskimi napovedmi, saj bo vpliv nižje medletne rasti cen drugega blaga izničila višja rast preostalih podkomponent inflacije. Pri tem spremembe napovedi pri posameznih podkomponentah v letu 2025 izhajajo predvsem iz odstopanj doseženih rasti od junijskih pričakovanj, medtem ko je učinek sprememb v tehničnih predpostavkah zanemarljiv. V letih 2026 in 2027 bo skupna inflacija od junija predvidene višja za 0,1 oziroma 0,3 odstotne točke. Pri tem je za leto 2026 sprememba napovedi zlasti posledica pričakovane hitrejše medletne rasti cen drugega blaga, ki jo povezujemo z večanjem izkoriščenosti proizvodnih kapacitet ter pričakovanim okrevanjem domače gospodarske in investicijske aktivnosti, v letu 2027 pa višje medletne rasti cen storitev, ki jo pripisujemo predvsem prehajanju hitrejše rasti stroškov dela v končne cene storitev. To bo ob visoki rasti plač v državnem sektorju še posebej izrazito pri storitvah javnega značaja. V letu 2027 je izrazitejše zvišanje napovedi skupne inflacije ublaženo z znižanjem pričakovane rasti cen energentov, kar je predvsem posledica pričakovanega enoletnega zamika začetka trgovanja z emisijskimi kuponi ETS2 iz leta 2027 v leto 2028 (slika 2.3.5).[44]

3Tveganja in negotovosti

Tveganja za gospodarsko rast so v celotnem napovednem obdobju pretežno negativna, medtem ko so za inflacijo bolj uravnotežena.

Tveganja, povezana s protekcionizmom in trgovinsko negotovostjo, so se v primerjavi z junijskimi napovedmi nekoliko umirila, vendar ostajajo prisotna (slika 3.1). Poleg trgovinske negotovosti na domač izvoz vpliva tudi večja prisotnost Kitajske na evropskem trgu, kar bi lahko dodatno ogrozilo izvozno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Določeno tveganje je povezano tudi z negotovostjo predpostavke o tujem povpraševanju, katerega rast je pomembno odvisna od uresničitve napovedanih nemških investicij v infrastrukturo.[45]

Ob postopnem zmanjševanju negotovosti v mednarodnem okolju v ospredje vse bolj stopajo domači dejavniki. Ti se nanašajo predvsem na neugodne strukturne dejavnike in možnost nižje rasti produktivnosti dela, ki bi se lahko odmaknila od dolgoročnega trenda zaradi pretekle šibke rasti investicij v opremo in stroje, neugodnih demografskih gibanj ter pretekle ozko osnovane in izrazito ciklično naravnane rasti, močno pogojene z aktivnostjo države. Ta bo ostala pomemben dejavnik gospodarske rasti tudi letos in naslednje leto, kar se bo zlasti z večanjem tekočih izdatkov odrazilo tudi v višjem primanjkljaju, ki bo v napovednem obdobju vztrajal blizu treh odstotkov. Srednjeročno to za gospodarsko rast pomeni tveganje zaradi omejenega prostora za proticiklično delovanje fiskalne politike v primeru nepričakovanih šokov. Nasprotno bi lahko ob odsotnosti šokov, ki bi zahtevali odziv fiskalne politike, morebitni višji izdatki za obrambo in infrastrukturo doma in na ravni EU ciklično spodbujali gospodarsko aktivnost in tako v obdobju napovedi zvišali rast BDP nad pričakovanji. K temu bi prispevale zlasti investicije za t. i. dvojno rabo, pri katerih je uvozna komponenta manjša kot pri nakupih vojaške opreme, multiplikativni učinki za gospodarstvo pa večji.

Tveganja za napoved inflacije so v obdobju 2025–2028 pretežno uravnotežena, saj so domači inflacijski pritiski večinoma blaženi z deflacijskimi zunanjimi dejavniki. Nižja rast produktivnosti, ki bi se odražala v višjih stroških dela na enoto proizvoda, bi lahko prispevala k vztrajanju inflacije nad ciljem cenovne stabilnosti. Na strani povpraševanja bi k višji inflaciji lahko dodatno prispevali povečani obrambni in infrastrukturni izdatki doma in na ravni EU, ki bi – ob tesnem trgu dela in pritiskih na proizvodne zmogljivosti – prispevali k višanju cen vmesnih proizvodov ter k dodatnim plačnim pritiskom. K izrazitejšim plačnim pritiskom bi lahko prispevalo tudi prelivanje povišanja plač iz državnega sektorja v zasebni. K tveganjem za višjo inflacijo prispevajo tudi vse pogostejši skrajni vremenski dogodki, ki večajo nihajnost in raven cen hrane na svetovnih trgih.

Nasprotno bi morebitno intenzivnejše preusmerjanje kitajskega izvoza iz ZDA v EU ob hkratnem vztrajanju apreciacije evra lahko prispevalo k nižji rasti uvoznih in končnih cen na evropskih trgih. Poleg tega naše pretekle analize in analize ECB kažejo, da zaostrene trgovinske politike prek višjih uvoznih cen kratkoročno prispevajo k rahlo višji inflaciji, a so srednjeročno učinki pretežno deflacijski, zaradi manjšega svetovnega povpraševanja in šibkejše gospodarske aktivnosti.[46]

Učinki negotovih razmer v mednarodnem okolju vztrajno izzvenevajo, vendar ostajajo pomembni za oceno tveganj napovedi.

Izzvenevanje negotovosti glede ekonomskih politik je večinoma skladno z našo osrednjo napovedjo, predstavljeno v junijskem Pregledu makroekonomskih gibanj z napovedmi (slika 3.2). Kljub postopnemu umirjanju trgovinskih napetosti pa tveganja za napoved ostajajo prisotna, saj kazalnik ostaja nad dolgoročnim povprečjem in v zadnjih opazovanjih kaže ponovno povečanje.

Učinki carin in z njimi povezane negotovosti v mednarodnem okolju so tudi v tokratni napovedi upoštevani predvsem prek njihovega vpliva na pričakovanja in investicijske odločitve podjetij ter prek napovedi rasti svetovnega povpraševanja, ki je v napovednem obdobju podpovprečna v primerjavi z zgodovinskimi vzorci. Zaradi razmeroma majhne neposredne trgovinske izpostavljenosti slovenskega gospodarstva do ZDA ostaja neposreden vpliv carin na Slovenijo omejen, pomembnejši pa je posredni vpliv prek naših glavnih trgovinskih partneric v evrskem območju. Z vidika celotnega napovednega obdobja ocenjujemo, da se bo večina učinka zaostrenih trgovinskih razmer v rasti BDP odrazila v letu 2025, v manjši meri pa še v letu 2026.[47]

V primeru nadaljnjega oziroma ponovnega zaostrovanja trgovinskih politik bi višji stroški trgovanja in povečana negotovost lahko izraziteje zavrli okrevanje tujega povpraševanja, omejili gospodarsko aktivnost naših glavnih partneric in zaostrili pogoje financiranja. Tuje povpraševanje bi lahko bilo nižje od predpostavljenega v napovedih v primeru uresničitve tveganj za izvedbo napovedanih infrastrukturnih in obrambnih investicij v Nemčiji. Učinek dodatnih fiskalnih spodbud v Nemčiji na gospodarsko rast v Sloveniji je predstavljen v okvirju 2.1.2.

Domača tveganja za gospodarsko rast in inflacijo so v obdobju napovedi tesno povezana z razmerami na trgu dela, zlasti z gibanjem produktivnosti in plač.

Ob neugodnih demografskih gibanjih in vztrajajoči tesnosti trga dela bo rast zaposlenosti v napovednem obdobju ostala nizka. Pričakovana krepitev gospodarske rasti je zato pomembno odvisna od rasti produktivnosti dela. Ta naj bi bila v obdobju napovedi skladna z dolgoročnim povprečjem, vendar višja kot v predpandemičnem obdobju in v evrskem območju, pri čemer krepitev rasti temelji predvsem na cikličnih dejavnikih, povezanih z boljšo izkoriščenostjo zaposlenih v delovnem procesu (slika 3.3, levo). Neugodni strukturni dejavniki, kot sta med drugim nizka rast investicij in staranje delovno aktivnega prebivalstva, predstavljajo tveganje za nižjo rast produktivnosti, ki bi se lahko ustalila pod dolgoročnim povprečjem. V alternativnem scenariju, kjer bi se produktivnost povečevala kot v predpandemičnem desetletju (2010–2019), bi bila gospodarska rast v letu 2026 nižja za približno 0,4 odstotne točke, v nadaljevanju obdobja pa bi se učinek umiril (slika 3.3, desno). Obenem bi nižjo gospodarsko rast v povprečju obdobja 2026–2028 spremljala za 0,3 odstotne točke višja inflacija, predvsem zaradi višjih stroškov dela na enoto proizvoda.

Pomembno tveganje za napoved inflacije predstavlja tudi možnost hitrejšega in izrazitejšega prelivanja rasti plač iz državnega v zasebni sektor. Glede na trenutna in pričakovana gibanja se bo razkorak med ravnjo plač v državnem in zasebnem sektorju v obdobju napovedi močno povečal glede na dolgoročno ustaljeno razmerje (slika 3.4, levo).[48] To bi ob vztrajajoči tesnosti trga dela in pričakovani krepitvi gospodarske rasti lahko vodilo k zahtevam po hitrejši prilagoditvi plač v zasebnem sektorju, kar bi poslabšalo stroškovno konkurenčnost podjetij in ponovno okrepilo inflacijske pritiske (slika 3.4, desno). Hitrejša rast plač v zasebnem sektorju od predvidene bi kratkoročno sicer spodbudila rast BDP prek višje domače potrošnje, v daljšem obdobju pa bi prevladali negativni vplivi nižje konkurenčnosti. Učinki na inflacijo bi bili v takšnem scenariju še izrazitejši, saj bi na primer izenačena rast plač v zasebnem in državnem sektorju inflacijo lahko zvišala do 0,4 odstotne točke.

4Primerjava med institucijami

V primerjavi z mediano napovedi izbranih mednarodnih institucij Banka Slovenije v obdobju 2025–2028 pričakuje v povprečju za 0,2 odstotne točke nižjo rast BDP, medtem ko je pričakovana rast cen življenjskih potrebščin na ravni mediane.

Zadnje razpoložljive napovedi gospodarske rasti za obdobje 2025–2028 kažejo podobna pričakovanja mednarodnih institucij glede rasti ekonomske aktivnosti med institucijami (slika 4.1, levo). Za letošnje leto institucije pričakujejo nekoliko slabše obete, predvsem zaradi povečane negotovosti glede ekonomskih politik, zlasti trgovinskih, in geopolitičnih razmer v mednarodnem okolju. Ob postopni stabilizaciji razmer v prihodnjih letih vse institucije pričakujejo rast ekonomske aktivnosti okoli 2,3 %, kar je skladno s proizvodnim potencialom slovenskega gospodarstva. Najvišjo gospodarsko rast v letu 2025 napoveduje IMF, in sicer 1,1 %. Sledijo napovedi Banke Slovenije, Consensus, EK, OECD, GZS in UMAR, ki pričakujejo rasti v višini 1,0 %, 0,9 % oziroma 0,8 %. Napoved Banke Slovenije tako za 0,1 odstotne točke presega mediano vseh napovedi za tekoče leto. Najnižji napovedi podajata EBRD in WIIW, in sicer 0,7 % oziroma 0,5 %.

V prihodnjem letu najvišjo rast gospodarske aktivnosti pričakujeta EK in GZS, obe v višini 2,4 %, kar je za 0,2 odstotne točke nad mediano vseh napovedi za obravnavno leto. Sledijo napovedi IMF, OECD, Banke Slovenije in Consensus z 2,3 % oziroma 2,2 %, pri čemer je napoved Banke Slovenije na ravni mediane, ki znaša 2,2 %. Najnižjo rast BDP ponovno napovedujeta EBRD in WIIW, in sicer 2,0 % oziroma 1,8 %. Za leto 2027 so na voljo napovedi gospodarske rasti šestih institucij. Napoved Banke Slovenije je z 2,4 % enaka mediani vseh razpoložljivih napovedi za obravnavano leto. Za leto 2028 sta na voljo le dve napovedi, in sicer 2,4 % s strani IMF in 2,1 % s strani Banke Slovenije.

Po občutni umiritvi cen življenjskih potrebščin v letu 2024 vse institucije za leto 2025 napovedujejo inflacijo nad ciljno ravnijo denarne politike ECB (slika 4.1, desno). K temu bodo prispevale zlasti cene hrane in storitev, ki skupaj več kot odtehtajo negativen prispevek cen energentov. Proti koncu napovednega obdobja večina institucij pričakuje postopno umiritev inflacije proti 2,0 %. Za leto 2025 najvišjo inflacijo predvideva WIIW, in sicer 2,8 %. Sledijo napovedi Banke Slovenije, EK, IMF, OECD in UMAR, vse na ravni mediane vseh napovedi za tekoče leto, ki znaša 2,5 %, medtem ko najnižjo rast cen življenjskih potrebščin pričakujeta Consensus in GZS z 2,4 %.

V prihodnjem letu najvišjo inflacijo napovedujejo IMF, OECD in UMAR, in sicer 2,4 %. Sledijo Banka Slovenije, EK in GZS, vse na ravni mediane vseh napovedi za obravnavano leto, ki znaša 2,3 %. Najnižjo rast cen življenjskih potrebščin napovedujeta Consensus in WIIW, in sicer 2,1 % oziroma 2,0 %. Za leto 2027 so tudi pri rasti cen življenjskih potrebščin na voljo napovedi šestih institucij, pri čemer najvišjo inflacijo pričakuje OECD z 2,4 %, najnižjo pa WIIW z 2,0 %. Napoved Banke Slovenije predstavlja mediano vseh napovedi za obravnavano leto, ki znaša 2,2 %. Za leto 2028 sta – tako kot pri napovedih rasti BDP – na voljo le napovedi IMF in Banke Slovenije z 2,1 % oziroma 2,0 %.

Primerjava natančnosti napovedi med institucijami razkriva, da je bila Banka Slovenije v vseh proučevanih obdobjih (2001–2024, brez 2008 in 2009 ter 2009–2024) med najbolj natančnimi pri napovedovanju rasti gospodarske aktivnosti in cen življenjskih potrebščin.

Natančnost napovedi rasti realnega BDP in cen življenjskih potrebščin v obdobju 2001–2024 ocenjujemo z analizo odstopanj med realiziranimi statističnimi vrednostmi in napovedmi spremenljivk iz preteklih obdobij.[49] Pri tem uporabljamo naslednje kazalnike: povprečno napako ocene (ME), povprečno absolutno napako ocene (MAE), standardno napako napovedi (STDEV), koren povprečne kvadratne napake (RMSE) in standardizirani RMSE (SRMSE).[50]

Med obravnavanimi institucijami so le štiri (Banka Slovenije, EK, MDS in UMAR) javno objavljale napovedi skozi celotno opazovano obdobje, medtem ko večina institucij ponuja napovedi šele od leta 2004 (WIIW od leta 2008, OECD od leta 2009, EBRD pa od leta 2011). Zaradi večje negotovosti na začetku pretekle gospodarske krize sta v analizo vključeni obdobje brez let 2008 in 2009 ter obdobje 2009–2024. Dodatno je, zaradi posledic izbruha pandemije v letu 2020, poznejšega močnejšega gospodarskega okrevanja ter začetka vojne v Ukrajini leta 2022, na koncu tekoče analize vključen tudi odstavek o primerjavi natančnosti napovedi med institucijami v vseh obravnavanih obdobjih do leta 2020 ter vključno z obdobjem 2020–2024.

Ob upoštevanju kazalnikov MAE in RSME so v obdobju 2001–2024 najnatančnejše napovedi gospodarske rasti pripravljali EK, Banka Slovenije in UMAR, pri inflaciji pa so bile najuspešnejše napovedi Banke Slovenije, GZS in Consensus. Vrednost kazalnika MAE pri napovedovanju gospodarske rasti se je v celotnem opazovanem obdobju gibala v intervalu med 0,6 in 2,6 oziroma med 0,8 in 2,5, medtem ko je vrednost kazalnika RMSE nihala med 0,8 in 3,8 oziroma med 1,1 in 3,7.[51] Pri napovedih inflacije so bile institucije nekoliko natančnejše, saj so se vrednosti proučevanih kazalnikov med institucijami gibale v ožjih razponih, in sicer med 0,2 in 1,5 za MAE ter med 0,3 in 2,3 za RMSE.

V celotnem obdobju brez let 2008 in 2009 so glede na kazalnika MAE in RMSE najpreciznejše napovedi gospodarske rasti ponovno objavljale EK, Banka Slovenije in UMAR, pri napovedih inflacije pa so bile tudi v tem časovnem intervalu najnatančnejše napovedi Banke Slovenije, Consensus in GZS. V primerjavi s celotnim obdobjem (2001–2024) so napovedi gospodarske rasti v izbranem obdobju nekoliko natančnejše, saj izključitev let 2008 in 2009 odstrani učinek večje volatilnosti v času svetovne gospodarske krize. Vrednost kazalnika MAE pri napovedovanju gospodarske rasti se je v proučevanem obdobju tako gibala na intervalu med 0,6 in 2,2 oziroma med 0,8 in 2,1, vrednost kazalnika RMSE pa med 0,8 in 2,8 oziroma med 1,1 in 2,6. Natančnost napovedi inflacije je ostala razmeroma nespremenjena, saj so se vrednosti obeh kazalnikov v primerjavi s celotnim obdobjem gibale v intervalih med 0,2 in 1,6 za MAE ter med 0,2 in 2,3 za RMSE.

V obdobju 2009–2024 sta gospodarsko rast ob upoštevanju kazalnikov MAE in RMSE najnatančneje napovedovali EK in GZS, sledili so OECD, Banka Slovenije in UMAR, medtem ko so pri napovedovanju inflacije najmanjše napake dosegle Banka Slovenije, Consensus in OECD. Natančnost napovedi gospodarske rasti se je v primerjavi s celotnim obdobjem (2001–2024) nekoliko izboljšala, kar se odraža zlasti v intervalu vrednosti kazalnika RMSE, ki za proučevano obdobje znaša med 0,8 in 3,3 oziroma med 1,2 in 3,1. Razpon vrednosti kazalnika MAE je ostal razmeroma nespremenjen in znašal med 0,6 in 2,6 oziroma med 0,9 in 2,4. Ocena natančnosti napovedi inflacije se je malenkost poslabšala, kar je razvidno iz intervala vrednosti kazalnika RMSE, ki znaša med 0,1 in 2,6. Podobno kot pri napovedih gospodarske rasti je razpon vrednosti kazalnika MAE ostal podoben in je znašal med 0,1 in 1,6.

Napake napovedi rasti realnega BDP so se v letih 2020 in 2021 opazno povečale, medtem ko so k poslabšanju natančnosti napovedi inflacije bistveno prispevale napake v letih 2022 in 2023.

Pri pregledu natančnosti napovedi, ki vključujejo obdobje 2020–2024, so napake pri napovedih gospodarske rasti postale izrazitejše. To je predvsem posledica večje nestanovitnosti ob izbruhu pandemije leta 2020 in relativno močnejšega gospodarskega okrevanja v letu 2021. Medtem ko je spodnja meja intervala kazalnikov MAE in RMSE za napovedi rasti BDP ostala razmeroma nespremenjena, z razlikami med 0,1 in 0,2 vrednostne točke (upoštevajoč oba kazalnika, prvo in drugo realizirano vrednost ter različna obdobja), je zgornja meja teh kazalnikov z vključitvijo obdobja 2020–2024 občutneje narasla, in sicer med 0,1 in 0,6 vrednostne točke. Pri napovedih rasti cen življenjskih potrebščin je bila natančnost najmočneje zaznamovana z vojno v Ukrajini in spremljajočim porastom cen energentov v letu 2022, ki se je v letu 2023 prelil tudi v druge podkomponente inflacije. Posledično se je zgornja meja intervala kazalnikov MAE in RMSE povišala med 0,5 in 1,5 vrednostne točke, medtem ko je spodnja meja njunih vrednosti ostala nespremenjena.

5Statistična priloga

Tabela 5.1: Ključni makroekonomski kazalniki na mesečni ravni, Slovenija

Vir: SURS, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, preračuni Banke Slovenije.

Opomba: Pri gospodarskih gibanjih so prikazani podatki z izločenimi vplivi koledarja (z izjemo kazalnikov klime, kjer so podatki desezonirani). Drugi podatki v tabeli so neprilagojeni. Mesečni kazalniki aktivnosti v industriji, gradbeništvu in storitvah so realni. Zaradi spremenjenega vira podatkov so bile serije za povprečne plače pred letom 2023 prilagojene na podlagi stopenj rasti prejšnjih serij. (1) deflator HICP. (2) Inflacija brez energentov, hrane, alkohola in tobaka. (3) Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega in obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije.

Tabela 5.2: Ključni makroekonomski kazalniki na četrtletni ravni za Slovenijo in evrsko območje

Vir: SURS, Eurostat, Banka Slovenije, ECB, Ministrstvo za finance RS, preračuni Banke Slovenije.

Opomba: Za izračun medletnih stopenj rasti so uporabljeni neprilagojeni podatki, za izračun tekočih stopenj rasti pa desezonirani. (1) Podatki za Slovenijo so izračunani kot razlika desezoniranih podatkov za končno potrošnjo skupaj in končno potrošnjo države. (2) Nominalni stroški dela na enoto proizvoda so količnik med nominalnimi sredstvi za zaposlene na zaposlenega in realno produktivnostjo dela. (3) Realni stroški dela na enoto proizvoda so količnik med nominalnimi sredstvi za zaposlene na zaposlenega in nominalno produktivnostjo dela. (4) 4-četrtletne drseče vsote.

Tabela 5.5: RMSE in SRMSE za napovedi rasti realnega BDP, merjene na podlagi prve realizirane vrednosti

Vir: Banka Slovenije, Consensus Economics, EBRD, Evropska komisija, GZS, MDS, OECD, UMAR, WIIW.

Tabela 5.6: RMSE in SRMSE za napovedi rasti realnega BDP, merjene na podlagi druge realizirane vrednosti

Vir: Banka Slovenije, Consensus Economics, EBRD, Evropska komisija, GZS, MDS, OECD, UMAR, WIIW.

6Seznam kratic