Metodološke opombe

V tabelah in slikah so upoštevani podatki bank, ki jih le-te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (poročilo o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami – PORFI). Banke so v letu 2020 prešle na nov način izkazovanja obresti od oslabljenega oziroma prilagojenega dela finančnih sredstev zaradi kreditnega tveganja v skladu s pojasnilom Odbora za razlago MSRP (IFRIC) iz marca 2019 in ponazoritvijo tega pojasnila na primeru z dne 22. julija 2019, ki sta dostopna na spletni strani https://www.ifrs.org/news-and-events/2019/07/ifrs-9-webinarcuring-of-a-credit-impaired-financial-asset/.

Povzetek

Slovenski bančni sistem nadaljuje uspešno poslovanje ob sicer še vedno prisotni negotovosti v mednarodnem okolju. Ob nižjih obrestnih merah se krepi kreditiranje gospodinjstev, kreditiranje nefinančnih družb (NFD) pa ostaja šibko. Bankam se zaradi nižjih obrestnih mer pričakovano zmanjšujejo neto obrestni prihodki, vendar ostajajo nad dolgoročnim povprečjem. Neobrestni prihodki so se letos dodatno povečali, zlasti zaradi dodatno prejetih dividend. Dobiček pred obdavčitvijo za lanskim zaostaja za dobro desetino, k čemur pripeva nižji dohodek v zadnjih mesecih ter večje neto oslabitve in rezervacije, ki pa še vedno dosegajo razmeroma nizke vrednosti. Kakovost bančnih naložb se je v zadnjih mesecih nekoliko poslabšala, vendar ostaja poslabšanje omejeno na določene dele portfelja. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata dobra. Ocena splošne ravni tveganj za bančni sistem ostaja v zadnjem četrtletju stabilna, odpornost bančnega sistema pa visoka. Obete smo poslabšali pri kreditnem tveganju, medtem ko smo jih pri dohodkovnem tveganju spremenili v stabilne.

Vloge nebančnega sektorja so se letos do oktobra močno okrepile zaradi povečanja vlog gospodinjstev in NFD ter znašajo 43,5 mrd EUR. Po solidnih mesečnih prilivih vlog gospodinjstev v prvi polovici leta, so bili ti v poletnih in prvih jesenskih mesecih bistveno skromnejši, kar je skladno s sezonskimi vzorci, povezanimi z večjimi izdatki za prostočasne aktivnosti in pripravami na novo šolsko leto. Kljub temu je bil letos do oktobra skupni prirast vlog gospodinjstev z 1,2 mrd EUR skoraj trikrat višji kot lani v enakem obdobju. Pričakujemo, da se bodo konec leta zaradi izplačil nagrad ob uspešnem poslovanju, zimskega regresa in zimskega dodatka upokojencem vloge gospodinjstev še povečale. Drugače kot vloge gospodinjstev so se vloge NFD v prvi polovici leta zmanjšale, od julija do oktobra pa so se mesečni prilivi okrepili. Poletni meseci so sezonsko ugodni za rast prihrankov predvsem NFD v turističnih in gostinskih dejavnostih. Poleg tega ostajajo podjetja zaradi negotovih geopolitičnih in gospodarskih razmer previdnejša pri odločanju za nove investicije, kar verjetno tudi prispeva k večjemu obsegu vlog v bankah. Varčevalci ostajajo ob nadaljnjem zmanjševanju depozitnih obrestnih mer nemotivirani za vezavo prihrankov, zato se je visok delež vlog na vpogled še povečal na 81 % vseh vlog nebančnega sektorja.

Rast posojil nebančnemu sektorju je bila letos do oktobra večja kot v enakem obdobju lani. Medletna rast je dosegla 7,0 % in je presegla evropsko povprečje, ki je znašalo 2,7 %. Posojila nebančnemu sektorju predstavljajo vse večji delež med vsemi naložbami bank. Večino letošnjega povečanja posojil nebančnemu sektorju so predstavljala posojila največjima skupinama komitentov, gospodinjstvom in NFD. Kreditiranje gospodinjstev še naprej predstavlja najpomembnejši segment rasti posojil nebančnemu sektorju. V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je povečeval tako mesečni obseg novoodobrenih stanovanjskih kot tudi potrošniških posojil. Posojila gospodinjstvom so med skupinami komitentov k rasti posojil nebančnega sektorja prispevala največ. Posojila NFD so se medletno nekoliko okrepila, predvsem v zadnjih mesecih, medtem ko je stanje posojil NFD v prvi polovici letos stagniralo. Pozitivno so k rasti letos prispevala tudi posojila državi in tujcem.

Kakovost bančnih naložb merjena z deležem nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je letos poslabšala, kar je bilo povezano z le nekaj družbami iz predelovalnih dejavnosti. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) v celotnem portfelju bank se je oktobra povečal na 1,2 % (z 1,0 % na začetku leta), najbolj pri NFD, na 2,5 %. Medtem je ob ugodnih razmerah na trgu dela in v povprečju dobrem finančnem položaju gospodinjstev delež NPE pri prebivalstvu ostal stabilen (1,5 %), prav tako tudi pri ostalih skupinah komitentov. Poslabšanje kakovosti portfelja posojil NFD je bilo skoraj izključno povezano z družbami iz predelovalnih dejavnosti in sicer z le nekaj družbami iz dejavnosti proizvodnje kovin ter proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic. Delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem (S2) ostaja stabilen in blizu najnižjih ravni zadnjih let (4,6 % oktobra). Pri tem se je delež S2 v portfelju prebivalstva zmanjšal na 7,0 %. V predelovalnih dejavnostih je bil delež S2 letos do oktobra, ko je znašal 8,7 %, relativno stabilen.

Bančne terjatve do NFD s plačilom v zamudi so se letos rahlo povečale, ob pritoku slabše oslabljenih izpostavljenosti med NPE pa se je zmanjšala pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami. Kljub rahlemu povečanju bančnih terjatev do NFD s plačilom v zamudi so banke te spremembe pravočasno zaznavale in naslavljale, saj so že pred dosegom 90 dni zamujenega plačila takšne obveznosti v veliki meri prerazvrščale v S2 oziroma med NPE. K zmanjšanju skupne pokritosti NPE z oslabitvami in rezervacijami so prispevale predvsem NFD, saj so bile med NPE prerazvrščene slabše pokrite izpostavljenosti, medtem ko se pri prebivalstvu pokritost nedonosnega dela portfelja od decembra lani ni bistveno spremenila. Pokritost donosnega dela skupnega portfelja (PE) je ostala nespremenjena.

Ustvarjen dohodek bank letos zaradi nižjih neto obrestnih prihodkov pričakovano nekoliko zaostaja za lanskim, vendar ostaja nad dolgoročnim povprečjem. dohodek slovenskega bančnega sistema se je medletno zmanjšal za tri odstotke, neto dohodek za dobrih sedem. Neto obrestni prihodki in s tem neto obrestna marža pri bankah kljub zaostajanju za lanskimi, tudi letos dosegajo nadpovprečne vrednosti, zlasti v primerjavi z obdobjem nizkih obrestnih mer. Rast neobrestnih prihodkov je solidna, do oktobra so se ti povečali za trinajst odstotkov, rast operativnih stroškov bank pa se je letos znižala, tudi zaradi baznega učinka razmejevanja davka na bilančno vsoto. Letošnja rast operativnih stroškov, ki se je začela povečevati v letih 2022 in 2023, bi se brez upoštevanja vključitve tega davka medletno prav tako znižala, in sicer iz okrog 10 % pod 4 %.

Dobiček bank pred obdavčitvijo je do oktobra zaostajal za lanskim v enakem obdobju, vendar ostaja nadpovprečen. Letošnje zmanjšanje dobička (- 11,8 %) je posledica tako zmanjšanja neto dohodka kot povečanih neto oslabitev in rezervacij. Te so se povečale v drugi polovici leta, vendar še vedno predstavljajo razmeroma majhen, le petodstotni delež ustvarjenega bruto dohodka bank. Donosnost bank na kapital pred obdavčitvijo se je tako nekoliko znižala in je do oktobra znašala 16 %.

Solidna solventnost bančnega sistema se v letu 2025 ohranja. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je konec tretjega četrtletja dosegel 19,6 %, količnik CET1 pa 17,5 %. Ocena do konca leta 2025 kaže na ugodno in stabilno gibanje kapitalske ustreznosti na ravni bančnega sistema.

Likvidnost bančnega sistema je kljub poslabšanju vrednosti nekaterih indikatorjev ostala dobra. Ob povečanju neto likvidnostnih odlivov in hkratnem zmanjšanju predvsem gotovine in prostih rezerv pri centralni banki se je vrednost količnika likvidnostnega kritja zmanjšala na 287 %. Čeprav se je rahlo poslabšala tudi vrednost količnika neto stabilnega financiranja, so banke ohranile razmeroma visoko sposobnost financiranja tudi v daljšem obdobju. Spreminjanje strukture likvidnosti se je nekoliko upočasnilo.

1Makrofinančno okolje

Svetovna gospodarska rast, ki jo poganjajo predvsem storitvene dejavnosti, se nadaljuje tudi v zadnjem četrtletju letošnjega leta. To odraža sestavljeni kazalnik PMI za svetovno gospodarstvo, ki ostaja v območju rasti in nad povprečjem tekočega leta. Kazalnik PMI za predelovalne dejavnosti je od avgusta dalje ponovno v območju rasti, pri čemer je bila povprečna stopnja rasti v zadnjih treh mesecih do novembra najvišja od sredine lanskega leta. Gospodarska rast (brez evrskega območja) naj bi letos dosegla 3,5 % in se v naslednjem letu upočasnila na 3,3 %[1]. Kljub ohranjanju negotovosti na področju trgovinske politike je napoved za leto 2025 za 0,2 odstotne točke višja od septembrske, kar odraža postopno prilagajanje svetovnega gospodarstva na ostrejše trgovinske pogoje ob hkratnem umirjanju negotovosti.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v tretjem četrtletju okrepila. BDP je bil glede na prejšnje četrtletje višji za 0,3 %, medletno pa za 1,4 %.[2] Po najnovejših napovedih naj bi rast evrskega BDP letos ostala pri 1,4 %, se v prihodnjem letu nekoliko upočasnila na 1,2 %, leta 2027 pa ponovno okrepila na 1,4 %.[3] Kazalnik gospodarske klime v evrskem območju se je letos postopoma krepil in novembra dosegel najvišjo raven po aprilu 2023, a kljub temu ostaja pod dolgoročnim povprečjem. Kazalniki zaupanja so se v tretjem četrtletju rahlo izboljšali, a z izjemo storitvenih dejavnosti ostajajo v območju krčenja. Sestavljeni PMI se je okrepil že v tretjem četrtletju, rast pa se nadaljuje tudi v zadnjem, predvsem zaradi okrepljene aktivnosti v storitvenih dejavnostih. Inflacija (HICP) je v tretjem četrtletju ostala tik nad ciljno vrednostjo 2 %.[4] Okrepljena pričakovanja tržnih udeležencev, da bi lahko Fed prihodnje leto občutneje znižal ključno obrestno mero, so znižala zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic. Nasprotno so se zahtevane donosnosti nemških državnih obveznic povečale zaradi nižjih pričakovanj glede nadaljnjega zniževanja ključnih obrestnih mer ECB, razlike do evrskih obveznic z višjim kreditnim tveganjem v opazovanem obdobju pa so ostale nizke (slika 1.1, levo).

Aktivnost domačega gospodarstva se je v tretjem četrtletju nadalje povečala, napovedi pa nakazujejo nadaljnje izboljševanje gospodarskih razmer. BDP se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 1,7 %. Domačo končno porabo sta v medletni primerjavi spodbujali tako zasebna kot državna potrošnja. Največ so k medletni rasti prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, zlasti državne, povezane s pospešenim izvajanjem javnih infrastrukturnih projektov. To je močno okrepilo gradbeno dejavnost, medtem ko je rast v predelovalnih dejavnostih v tretjem četrtletju ostala razmeroma šibka. Aktivnost v izvoznem sektorju je na medletni ravni ostala nižja, saj negotovost v svetovnem okolju še vedno zavira povpraševanje ključnih trgovinskih partneric. Razpoloženje v gospodarstvu se je v tretjem četrtletju rahlo izboljšalo, podatki za november pa nakazujejo nadaljnje izboljšanje tudi v zadnjem četrtletju. Naša najnovejša napoved za letošnje leto predvideva 1,0-odstotno gospodarsko rast, v letih 2026 in 2027 pa naj bi se zvišala na 2,2 % oziroma 2,4 %.[5] Napoved nakazuje krepitev gospodarske rasti v prihodnjih letih, ki pa bi jo lahko upočasnili domači strukturni izzivi in morebitno ponovno povečanje negotovosti glede trgovinske politike.

Mednarodne bonitetne agencije v letošnjih ocenah poudarjajo zaupanje v stabilnost in odpornost slovenskega gospodarstva. Slovenija je letos prejela dve zvišanji bonitetne ocene s strani največjih svetovnih agencij. Agencija Standard & Poor’s je oceno zvišala na AA, s katero je Slovenija trenutno najvišje ocenjena država med državami srednje in vzhodne Evrope. Stabilna napoved ocene odraža pričakovanja agencije, da bosta slovensko gospodarstvo in stanje javnih financ tudi v prihodnjih dveh letih ostala odporna na zunanje šoke. Ob tem agencija izpostavlja znatne zunanje blažilce, predvsem ponavljajoče se presežke na tekočem računu ter ugoden obseg zunanjega dolga. Podobno bonitetno oceno je podala tudi agencija Fitch, ki je oceno Slovenije zvišala z A na A+. Ta ocenjuje, da je upočasnitev gospodarske rasti v letošnjem letu zgolj prehodna, ter napoveduje stabilno in zmerno rast v prihodnjih dveh letih.

2Viri financiranja bank

Vloge nebančnega sektorja so se letos do oktobra okrepile bistveno bolj kot v lanskem letu. Z več kot tri četrtine bilančne vsote so ostale najpomembnejši vir financiranja slovenskega bančnega sistema. K njihovemu prirastu v višini 1,9 mrd EUR so glavnino prispevale vloge gospodinjstev in NFD. Po upočasnjevanju medletne rasti vlog nebančnega sektorja v lanskem letu, se je ta letos do oktobra okrepila na 5,9 %. Banke ob velikem obsegu vlog nebančnega sektorja in likvidnih sredstev niso imele večjih potreb po grosističnih virih financiranja. Nekatere so se sicer v manjšem obsegu zadolžile pri bankah v tujini ali pa izdale dolžniške vrednostne papirje, da bi nadomestile dospele obveznice in zadostile zahtevam MREL. Kljub rahlemu porastu pomen teh virov financiranja v bilančni vsoti ostaja majhen.

Povečanje vlog gospodinjstev je bilo letos do oktobra z 1,2 mrd EUR skoraj trikrat višje kot lani v enakem obdobju. Glavnino omenjenega prirasta so banke ob solidnih mesečnih prilivih beležile v prvi polovici leta, medtem ko so bili prilivi od julija do oktobra bistveno skromnejši. K porastu vlog zlasti v spomladanskih mesecih je poleg rasti plač in šibkejše potrošnje prispevalo tudi izplačilo regresov za letni dopust in izplačilo dividend nekaterih podjetij. V poletnih mesecih se je trend obrnil, saj se zaradi počitnic in priprav na novo šolsko leto poveča potrošnja gospodinjstev, možnosti za varčevanje pa se ob tem zmanjšajo. Medletna rast vlog gospodinjstev se je v enoletnem obdobju več kot podvojila in oktobra s 5,7 % za več kot tretjino presegla povprečno rast v evrskem območju, ki se v zadnjih mesecih upočasnjuje. Večji porast vlog gospodinjstev lahko pričakujemo konec leta zaradi izplačila nagrad ob uspešnem poslovnem letu, izplačila zimskega regresa, ki ga bodo prvič prejeli vsi zaposleni, in zimskega denarnega dodatka namenjenega upokojencem.

Vloge NFD so se po zmanjšanju v prvi polovici leta, od julija do oktobra z izrazitejšimi mesečnimi prilivi okrepile. Zaradi geopolitičnih in gospodarskih negotovosti so podjetja previdnejša pri odločanju za nove investicije, hkrati pa verjetno tudi poletno dopustniško obdobje prispeva k manjši investicijski aktivnosti in s tem k porastu prihrankov podjetij v bankah. Ti so verjetno višji tudi zaradi povečanja prihodkov podjetij zlasti v turistični in gostinski dejavnosti. Medtem ko so se vloge NFD lani do oktobra zmanjšale, se je njihov obseg v enakem obdobju letos povečal za 693 mio EUR. Medletna rast se je po hitrem zmanjšanju ob koncu lanskega leta, letos postopno krepila in oktobra s 7,5 % že skoraj dosegla raven pred enim letom. Ob tem je ostala nad polovico nižjim evrskim povprečjem, ki se je sicer v zadnjih mesecih nekoliko povečalo. Ob upoštevanju dinamike vlog v preteklih letih lahko porast vlog NFD pričakujemo tudi ob koncu letošnjega leta, ko se potrošnja ob praznikih poveča. Hkrati pa lahko dodatna obremenitev podjetij zaradi obveznega izplačila zimskega regresa na rast vlog NFD vpliva negativno.

Depozitne obrestne mere so se nadalje zmanjšale, zato so varčevalci ostali nemotivirani za vezavo prihrankov. Kratkoročne in dolgoročne vezane vloge so se zmanjšale, gospodinjstva in NFD pa so glavnino denarnih sredstev pustila na računih pri bankah. S tem se je povečal delež vlog na vpogled in oktobra s 86 % vseh vlog gospodinjstev in 77 % vseh vlog NFD močno presegel dolgoročno povprečje.

3Naložbe bank

Banke so do oktobra letos povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, zlasti gospodinjstvom in NFD. Medletna rast je dosegla 7,0 % kar je preseglo povprečje evrskega območja, ki je znašalo 2,7 %. Posojila gospodinjstvom so k skupni rasti oktobra prispevala 3,7 odstotne točke, medtem ko je bil prispevek posojil NFD 1,2 odstotne točke. Pri gospodinjstvih so osrednjo vlogo še naprej imela stanovanjska in potrošniška posojila, z večjim medletnim prispevkom prvih. Posojila drugim finančnim institucijam (DFI) so k rasti prispevala 0,4 odstotne točke. Septembra letos je izzvenel enkraten učinek kreditiranja lizinške družbe, ki je pomembno vplival na rast v tej skupini komitentov. Po obdobju zniževanja posojil tujcem v večjem delu preteklega leta se je trend novembra lani obrnil. Od tedaj beležimo rast obsega posojil v tem segmentu, kar se odraža v pozitivnem prispevku k medletni rasti. K rasti so letos prispevala tudi posojila državi, pri čemer je bil vidnejši učinek zaradi enkratnega povečanja opazen predvsem marca. V strukturi naložb bank se od lanskega leta pomembno spreminjata deleža vrednostnih papirjev in likvidnih sredstev.[6] Banke so do oktobra nadaljevale z zmanjševanjem obsega nizko obrestovanih likvidnih sredstev in povečevale izpostavljenost bolj donosnim dolžniškim vrednostnim papirjem.

Rast posojila NFD se je medletno nekoliko okrepila. Oktobra je njihova medletna rast znašala 3,6 %, v evrskem območju pa 2,8 %. Obseg posojil se je predvsem zaradi povečanja v dejavnostih oskrbe z vodo in odpadki ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih v zadnjih mesecih okrepil. Glede na konec leta 2019 se je obseg posojil prav tako najbolj povečal pri posojilih družbam iz teh dveh dejavnosti. Skupno so se posojila NFD od decembra 2019 do aprila 2025 nominalno povečala za dobrih 15 % oziroma v povprečju za 2,5 % na leto, medtem ko so se realno v tem obdobju zmanjšala za 8 % oziroma povprečno 1,5 % na leto. V nekaterih dejavnostih se je obseg posojil v preteklih petih letih le zmerno povečal, zmanjšal pa se je v dejavnosti trgovine. Negotove gospodarske razmere in v preteklih letih vse večje zanašanje gospodarskih družb na druge vire financiranja se pomembno odraža v gibanju posojil NFD pri bankah.[7]

Gibanje bančnih posojil NFD smo z uporabo ekonometričnih metod razčlenili na dejavnike na ponudbeni strani in na strani povpraševanja.[8] Posodobljena dekompozicija na podatkih do septembra letos kaže, da so v zadnjem letu in pol gibanja rasti posojil pretežno zaznamovana z negativnimi prispevki dejavnikov na strani povpraševanja, medtem ko prispevki dejavnikov na strani ponudbe ostajajo pozitivni (Slika 3.2., desno). To nakazuje, da trenutna dinamika posojil odraža predvsem zadržano povpraševanje podjetij in ne omejitev na strani ponudbe, kar je skladno tudi z rezultati ankete o bančnih posojilih (BLS).[9]

Posojila mikro družbam so letos in v zadnjih petih letih dosegla najvišjo rast. Obseg posojil srednjim in majhnim družbam je medletno stagniral, izstopale so mikro družbe, pri katerih se je medletna rast najbolj opazno povečala (za 6,7 %). Prav tako se je povečal obseg posojil velikim družbam, ki predstavljajo skoraj polovico vseh posojil NFD. Glede na konec leta 2019 je obseg posojil velikim družbam porasle najmanj, za dobrih 5 %, mikro družbam pa največ, za 66 %.

Obrestne mere za posojila NFD so se letos še naprej zniževale. Obrestne mere za novoodobrena posojila NFD s spremenljivim obrestovanjem, ki v deležu vseh novoodobrenih posojil prevladujejo, so letos nadaljevale zmeren trend zniževanja in se do oktobra gibale rahlo pod 3,7 %. Trend zniževanja je bil očiten tudi pri fiksnih obrestnih merah za posojila NFD. Slednje so se do oktobra gibale pri 3,5 %.

V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je povečeval tako mesečni obseg novoodobrenih stanovanjskih kot tudi potrošniških posojil. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je do oktobra okrepila na 7,9 %. Medletna rast evrskega povprečja se je prav tako okrepila, vendar je ostala precej nižja (2,6 %) v primerjavi s slovensko rastjo. Kreditiranje gospodinjstev je bilo, poleg relativno ugodnih gospodarskih razmer z visoko zaposlenostjo in realno rastjo plač, pomembno povezano tudi z ravnjo in dinamiko obrestnih mer. Večji mesečni obseg novoodobrenih potrošniških posojil je opazen od začetka julija 2023, ko so v veljavo stopile spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov. S tem je bila povezana tudi dinamika medletne rasti stanja teh posojil, ki se je z najvišje ravni junija lani (16,8 %), do oktobra letos znižala na 10,2 % in še naprej močno presegala evrsko povprečje (5,1 %). Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se do oktobra letos znižale na 5,7 %. Nižje obrestne mere so spodbudile tudi rast stanovanjskih posojil, saj so novoodobrena posojila oktobra letos dosegla največji mesečni obseg po letu 2022. Medletna rast stanovanjskih posojil se je okrepila na 8,1 % ter bila občutno višja kot v evrskem območju (2,6 %). Fiksne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila, ki močno prevladujejo glede na spremenljive, so se do oktobra znižale na 2,8 %. Kljub višji rasti v zadnjem obdobju ostaja delež stanovanjskih posojil v BDP precej manjši od povprečja evrskega območja, medtem ko se je delež potrošniških posojil v BDP v zadnjih dveh letih ponovno povečal in bil podoben tistemu v povprečju evrskega območja.

4Kakovost naložb bank

Kakovost bančnih naložb se je v zadnjih nekaj mesecih poslabšala, kar je bilo povezano z le nekaj družbami iz predelovalnih dejavnosti. Delež NPE v celotnem portfelju bank se je oktobra z 1,2 % rahlo oddaljil od zgodovinsko najnižjih ravni (1,0 %), kjer se je nahajal še junija letos. Po skupinah komitentov se je letos do oktobra najbolj povečal pri NFD, na 2,5 %, pri ostalih skupinah komitentov pa je ostal večinoma nespremenjen. Poslabšanje kakovosti portfelja posojil NFD je bilo skoraj izključno povezano z družbami iz predelovalnih dejavnosti, pri katerih se je delež NPE povečal na 4,7 %. Porast obsega NPE je ostal povezan z le nekaj družbami iz dejavnosti proizvodnje kovin ter proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic, s čimer ni predstavljal širše osnovanega poslabšanja kakovosti posojil v tej skupini dejavnosti. Velika negotovost v mednarodnem okolju in zahtevne gospodarske razmere z upadanjem naročil lahko pri družbah iz predelovalnih dejavnosti in pri tistih, ki so pretežno izvozno usmerjene tudi v prihodnje vplivajo na povečevanje obsega NPE. Med skupinami komitentov še naprej po največjem deležu NPE, ki se je v preteklih nekaj letih še povečeval, izstopajo obrtniki.[10] Ob ugodnih razmerah na trgu dela in v povprečju dobrem finančnem položaju gospodinjstev ostaja delež NPE pri prebivalstvu stabilen. Od maja lani se je gibal blizu 1,5 %, kolikor je znašal tudi oktobra letos, pri čemer se je pri stanovanjskih posojilih od decembra lani rahlo zmanjšal, pri potrošniških posojilih pa rahlo povečal.[11]

Delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem (S2) ostaja stabilen. Po nekaterih vidnejših spremembah v posameznih delih portfelja v prvi polovici leta, večjih sprememb v mesecih za tem ni bilo zaznati. Na ravni celotnega portfelja je bil delež S2 oktobra s 4,6 % blizu najnižjih ravni zadnjih let. Letos do oktobra je večino zmanjšanja obsega skupine S2 predstavljalo prebivalstvo, od tega največ stanovanjska posojila, delež S2 pa se je pri prebivalstvu zmanjšal na 7,0 %.[12] Ob stabilnem deležu NPE takšna gibanja potrjujejo dober finančni položaj gospodinjstev kot ga zaznavajo tudi banke. V preteklih mesecih se je opazneje zmanjšal tudi delež S2 pri obrtnikih, na 14,6 %, vendar ostal znotraj razpona zadnjih dveh let. Potem ko se je delež S2 pri NFD po skoku v predelovalnih dejavnostih v lanskem zadnjem četrtletju vidneje povečal, je bil letos do oktobra, ko je znašal 8,7 %, relativno stabilen. Stabilen je bil tudi v predelovalnih dejavnostih, od začetka leta pa se je najbolj povečal v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnostih, od junija pa najbolj v javnih storitvah. Letos do oktobra se je najbolj zmanjšal v oskrbi z elektriko, plinom in vodo, kjer se je skoraj prepolovil, ter v kulturnih, športnih, rekreacijskih in drugih dejavnostih.

Obseg bančnih terjatev do NFD, katerih plačilo je v zamudi, se je letos glede na pretekla leta rahlo povečal. V letih pred pandemijo se je zmanjševal z zelo visokih ravni, nato v letu 2020 nekoliko opazneje poskočil, kasneje pa se znova zmanjšal in do lani gibal na zgodovinsko nizkih ravneh. Proti koncu lanskega leta in na začetku letošnjega se je obseg povečal predvsem pri zamudah nad 90 dni, kar se je odražalo tudi v večjih obsegih S2 in NPE. Postopno povečevanje obsega bančnih terjatev v zamudi se je kazalo že v letu 2024, saj je bilo že na začetku leta vidno nekolikšno povečanje zamud pri obdobjih krajših od 90 dni. Te spremembe so banke pravočasno zaznavale in naslavljale, saj so se v letu 2024 najprej povečevali deleži izpostavljenosti v zamudah krajših od 90 dni, ki so razvrščene v S2, letos pa je opazno povečanje deležev izpostavljenosti v zamudah krajših od 90 dni, ki so razvrščene v NPE.

Število začetih stečajnih postopkov se je v preteklih nekaj mesecih zmanjšalo, zmanjšala pa se je tudi izpostavljenost bank do teh družb. Zahtevnejše gospodarske razmere so se od začetka lanskega leta odražale v vse večjem številu družb, za katere se je začel stečajni postopek, septembra in oktobra letos pa se je število novih stečajev nekoliko zmanjšalo. Od lanskega poletja se je povečevala tudi izpostavljenost bank družbam v stečaju, ki je aprila letos dosegla najvišjo raven po letu 2020, od takrat pa se postopoma zmanjševala. Kljub opaznejšemu povečanju v preteklem letu je izpostavljenost bank do teh družb glede na celotno izpostavljenost do NFD majhna. Aprila je znašala 0,6 % in se do oktobra zmanjšala na 0,5 %. V strukturi izpostavljenosti družbam v stečajnih postopkih še naprej prevladujejo predelovalne dejavnosti, njihov delež pa se je v preteklem petletnem obdobju najhitreje povečeval. V zadnjem letu se je v strukturi najbolj povečal delež strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnosti, vidno pa zmanjšal delež trgovine.

Obseg izpostavljenosti bank do družb z blokiranimi računi se je v zadnjih mesecih znova nekoliko povečal, vendar ostal majhen. Oktobra je ostal pod ravnjo iz marca letos, ko se je opazneje povečal, vendar že takrat bil z manj kot 1 % celotne izpostavljenosti relativno majhen. Glede na poletne mesece struktura po dejavnostih kaže na relativno povečanje izpostavljenosti do družb iz predelovalnih dejavnosti in gradbeništva v primerjavi z ostalimi dejavnostmi.

Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami se je zmanjšala, pokritost donosnega dela portfelja (PE) pa je ostala nespremenjena. Potem ko je pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami januarja letos z 62,1 % dosegla večletni vrh, se je do oktobra zmanjšala na 54,3 %. K zmanjšanju so prispevale predvsem NFD, saj se je ob pritoku novih, slabše oslabljenih izpostavljenosti, pokritost njihovih NPE do oktobra zmanjšala za 11,4 o. t. na 48,6 %. Medtem se pri prebivalstvu pokritost nedonosnega dela portfelja od decembra lani ni bistveno spremenila, znašala je 67,7 %, pri čemer se je nekoliko zmanjšala pri stanovanjskih posojilih, pri potrošniških ostala skoraj nespremenjena, povečala pa se je pri ostalih posojilih prebivalstvu. Po stopnji pokritosti na donosnem delu portfelja z 1,6 %, kolikor je znašala tudi decembra lani, še naprej izstopajo potrošniška posojila. Skupna pokritost donosnih izpostavljenosti z oslabitvami in rezervacijami se je glede na lanski december le rahlo zmanjšala. Oktobra je znašala 0,41 %.

5Ustvarjanje dohodka bank

Ustvarjen dohodek bank pričakovano zaostaja za lanskoletnim. Zaostajanje je razmeroma stabilno, ustvarjen dohodek pa ostaja visok. Do oktobra so banke ustvarile 1.856 mio EUR bruto dohodka, ta se tako že tretje leto zapored ohranja na okrog dveh milijardah EUR. Neto dohodek bank je v prvih desetih mesecih leta znašal 1.014 mio EUR. Trend upadanja dohodka bank in neto obresti, ki se je začel lani, se je letos nadaljeval, vendar se v zadnjih mesecih kažejo znaki njegovega umirjanja[13].

Neto obrestni prihodki so se ob nižjih obrestnih merah letos zmanjšali za 10,9 %. Banke so ob 249 mio EUR manjših obrestnih prihodkih in 107 mio EUR manjših obrestnih odhodkih ustvarile 142 mio EUR manj neto obrestnih prihodkov kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje neto obrestnih prihodkov izvira iz prevladujočih cenovnih učinkov aktivne strani bilanc bank, količinski učinki na aktivi, s katerimi so banke uspele nadomestiti okrog četrtino negativnih cenovnih učinkov naložbene strani, pa so bili ponovno zmerno pozitivni. Znižanje obrestnih mer na strani virov je prispevalo k povečevanju neto obresti. Neto obrestna marža izračunana za zadnje enoletno obdobje se pričakovano znižuje, do oktobra na 2,71 % (decembra lani 3,09 %), za trimesečno obdobje izračunana marža pa je že nekaj mesecev razmeroma stabilna, oktobra je znašala 2,66 %. Neto obrestna marža tako ostaja znatno nad dolgoročnimi vrednostmi.

Neto neobrestni prihodki bank imajo letos solidno rast, medtem ko ostaja rast neto opravnin stabilna. Rast neto neobrestnih prihodkov, ki je v predhodnih treh mesecih znašala okrog 7 %, se je, zaradi dodatno prejetih dividend pri eni od bank ter manjšega enkratnega učinka pri drugi banki zaradi odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, oktobra okrepila na 13 %. Neto opravnine ostajajo stabilne, oktobrska medletna rast je s 5,0 % ostala primerljiva s predhodnimi meseci. Pomemben dejavnik višjih neto neobrestnih prihodkov so v zadnjih letih tudi prihodki od prejetih dividend. Tudi brez upoštevanja slednjih izkazuje bančni sistem primerljivo rast neobrestnih prihodkov (15,3 %).

Rast operativnih stroškov je nizka, delež operativnih stroškov v bruto dohodku pa podpovprečen. Rast operativnih stroškov se je do oktobra znižala na 2,4 %. V letu 2024 je znašala visokih 22,3 %, vendar je na to vplivalo vračunavanje stroškov uvedbe davka na bilančno vsoto, medtem ko bi brez tega učinka rast stroškov znašala 9,7 %. Letos pričakujemo nižjo skupno vsoto plačil za ta davek, saj lahko banke prvič znižajo znesek plačanega davka za razliko med novo zakonsko določeno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb (22 %) in prej veljavno stopnjo (19 %). Po zadnjih ocenah so banke letos do oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani vračunale okrog 9 % manj stroškov, povezanih z davkom na bilančno vsoto bank. Delež operativnih stroškov v bruto dohodku (CIR oziroma Cost-to-Income ratio) zaradi visokih ravni dohodka, s 45,4 % ostaja podpovprečen, nekoliko pa presega lanskega v enakem obdobju (42,9 %).

Banke trenutno ustvarjajo stabilen obseg dohodka, a bo ta letos zaostal za lanskoletnim. Vrednosti dohodka in neto obresti so bile v letu 2024 namreč izrazito nadpovprečne. Glavni razlog letošnjega zaostajanja ostajajo nižji neto obrestni prihodki, ki pa so po obsegu še vedno visoki. Neto obrestna marža za zadnje enoletno obdobje se bo do konca leta še nekoliko znižala, vendar še vedno ostala znatno nad dolgoročnim povprečjem. Zniževanje obrestnih mer denarne politike ECB in obrestnih mer na finančnih trgih se je poleti ustavilo, ravni obrestnih mer se ne znižujejo več, kar nakazuje, da so (neto) obrestni prihodki ob novih ravneh obrestnih mer vse bolj stabilni. Banke so se na aktivni strani ob zniževanju obrestnih mer za najbolj likvidna denarna sredstva prilagodile s povečanjem naložb v vrednostne papirje, s katerimi nadomeščajo manj donosne terjatve do centralne banke. Obenem večja posojilna aktivnost bank preko količinskih učinkov nekoliko blaži zmanjšanje obrestnih prihodkov iz cenovnih učinkov. Na strani virov obrestni odhodki ostajajo nizki, tako zaradi vpogledne strukture vlog kot zaradi kot (izjemno) nizkih ravni obrestnih mer. Druge komponente dohodka v bančnem sistemu ostajajo razmeroma stabilne; banke imajo solidno rast neto neobrestnih prihodkov, rast operativnih stroškov pa se je znižala.

6Kapitalska ustreznost, dobičkonosnost in likvidnost bank

Solidna solventnost bančnega sistema se v letu 2025 ohranja, vendar ob pričakovano nekoliko nižjih količnikih kapitalske ustreznosti. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi je v tretjem četrtletju leta 2025 dosegel 19,6 %, količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) pa 17,5 %. Prvi je bil glede na doseženega ob koncu leta 2024 nižji za 0,2 odstotne točke, drugi pa za 0,1 odstotne točke. Do konca tretjega četrtletja letos se je celotna tveganju prilagojena izpostavljenost (TPI) povečala za 1,9 %, TPI za kreditna tveganja pa za 5,1 %. Regulatorni kapital se je v istem obdobju povečal za 0,7 %, med sestavinami pa se je največ povečal njegov najbolj kvaliteten del CET1 (za 1,4 %). Po zadnjih razpoložljivih podatkih za evrsko območje (EO) je količnik skupne kapitalske ustreznosti na ravni Slovenije ob koncu prvega polletja 2025 zdrsnil pod povprečje EO (20,1 %), količnik CET1 (16,6 %) pa ostaja nad njim. Na posamični podlagi je količnik skupne kapitalske ustreznosti v slovenskem bančnem sistemu dosegel 21,8 %, količnik CET1 pa 19,2 %, s čimer je bila potrjena visoka solventnost. Dobro solventnost slovenskega bančnega sistema kažeta tudi presežek skupne kapitalske ustreznosti nad opredeljeno skupno kapitalsko zahtevo[14], ki je konec septembra 2025 znašal 5,3 odstotne točke (-0,6 odstotne točke glede na konec 2024), ter količnik finančnega vzvoda, ki je kljub rahlemu znižanju (-0,1 odstotne točke glede na konec 2024) znašal še vedno ugodnih 9,2 %.

Do konca leta ne pričakujemo večjih sprememb količnikov kapitalske ustreznosti. Negativen pritisk na dodatno znižanje količnikov kapitalske ustreznosti bo izhajal predvsem iz rasti TPI kreditnega in operativnega tveganja, medtem ko bi se regulatorni kapital lahko okrepil že pred koncem leta, če bi banke zaradi dobre dobičkonosnosti del dobička predčasno razporedile med rezerve oziroma zadržane dobičke. Lastna akumulacija kapitala tako ostaja primarni vir njegove krepitve, medtem ko so zmožnosti krepitve kapitala z izdajami kapitalskih instrumentov na finančnih trgih omejene na posamezne banke.

Banke imajo različen kapitalski položaj in so različno sposobne absorbirati nenadne šoke iz okolja. Kljub dobri odpornosti na ravni sistema ostaja dobro upravljanje kapitalske ustreznosti na ravni posameznih bank zelo pomembno predvsem v daljšem časovnem obdobju, saj bo bankam v negotovem okolju dolgoročno težko ohranjati doseženo dobro dobičkonosnost.

Dobiček pred obdavčitvijo je v prvih desetih mesecih za lanskim v enakem obdobju zaostal za več kot desetino, a ostaja še vedno razmeroma visok. K nižjemu dobičku (919 mio EUR) je prispeval tako nižji dohodek[15] (-82,6 mio EUR) kot večje neto oblikovanje oslabitev in rezervacij (-40,8 mio EUR). Njihov delež v bruto dohodku se je v zadnjih mesecih podvojil na 5,1 %, a še vedno ostaja nizek. Zaradi negotovih gospodarskih izgledov in posameznih prerazvrstitev nekaterih podjetij v bolj tvegana lahko pričakujemo nadaljevanje trenutno povečanega obsega neto oslabitev in rezervacij, kar bi lahko vplivalo tudi na vrednost kazalnika ROE. Ta se je oktobra znižal na 16,5 % (lani do oktobra je znašal 21,2 %, v celotnem letu 2024 pa 18,9 %), vendar še vedno močno presega vrednosti pred obdobjem zvišanja obrestnih mer.

Čeprav so se nekateri indikatorji nekoliko poslabšali, ostaja likvidnost bančnega sistema dobra. Vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR) se je letos do oktobra na posamični podlagi zmanjšala na 287 % zaradi zmanjšanja visoko kakovostnih likvidnih sredstev in hkratnega povečanja neto likvidnostnih odlivov. Kljub temu ostaja sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju na ravni bančnega sistema visoka, saj vrednost LCR še naprej močno presega minimalno regulatorno zahtevo (100 %) in je med najvišjim v evrskem območju. Čeprav so razlike v višini likvidnostnega presežka med bankami še vedno precejšnje, pa LCR pri skoraj vseh dosega vsaj dvakratnik minimalne regulatorne zahteve. Podobno kot LCR se je letos do septembra na ravni bančnega sistema rahlo zmanjšal tudi kazalnik neto stabilnega financiranja (NSFR). Kljub temu je s 165 % ostal razmeroma visoko nad minimalno regulatorno zahtevo, kar pomeni, da je sposobnost financiranja bančnega sistema tudi v daljšem, enoletnem obdobju visoka.

Spreminjanje strukture visoko kakovostnih likvidnih sredstev (HQLA), s katerimi banke pokrivajo neto likvidnostne odlive, se je letos nekoliko upočasnilo. Ob po-stopnem zmanjševanju obrestnih mer mejnega depozita za vezavo likvidnih sredstev pri ECB so banke zlasti lani in v prvem četrtletju letos del gotovine in prostih rezerv iz računov pri centralni banki usmerjale v nakupe dolžniških vrednostnih papirjev. S tem so poskušale zagotoviti boljše donose oziroma nadomestiti manjše prihodke. Ta trend se je s stabilizacijo obrestnih mer ECB v nadaljevanju leta nekoliko umiril. Vseeno so se najbolj likvidne oblike naložb letos do oktobra zmanjšale za skoraj petino in znašale 6,1 mrd EUR oziroma 37 % vseh HQLA. Hkrati se je z nakupi državnih dolžniških vrednostnih papirjev obseg sredstev enot centralne ravni države povečal na polovico vseh HQLA.

7Kapitalski trgi in vzajemni skladi

V prvih enajstih mesecih leta 2025 so svetovni delniški trgi doživeli izrazita nihanja in povečano negotovost zaradi geopolitičnih napetosti ter trgovinskih ukrepov ZDA. Po začetnem vzponu na začetku leta so glavni svetovni indeksi aprila močno zdrsnili zaradi napovedi uvedbe carin trgovinskim partnericam ZDA. Že v maju so se indeksi večinoma vrnili na raven pred napovedjo carin, nato pa je sledila hitra rast, podprta predvsem s tehnološkimi delnicami. Od začetka leta 2025 do novembra je slovenski indeks SBI TOP pridobil 46 %. Rast je bila podprta z uspešnim poslovanjem slovenskih podjetij in visokimi dividendami, ki jih izplačujejo podjetja v indeksu. V istem časovnem obdobju je ameriški indeks SPX pridobil 12 %, indeks Zahodne Evrope SXXE pa je pridobil 17 %.

Visoka rast borznega indeksa SBI TOP se iz lanskega leta nadaljuje tudi v letošnjem letu, kar pozitivno vpliva na povečanje prometa na Ljubljanski borzi. Do vključno novembra je promet brez svežnjev dosegel skupno vrednost 683,2 mio EUR, kar v primerjavi z enakim obdobjem lani pomeni 59-odstotno rast. Kljub povišanemu prometu pa ostaja število vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na borzi, zelo omejeno. Večino trgovanja na LJSE predstavljajo delnice. Tržna kapitalizacija domače borze se je medletno povečala za 12 % in je konec novembra 2025 dosegla vrednost 56,2 mrd EUR.

Povečana negotovost in volatilnost na delniških trgih sta vplivali na obseg neto vplačil v vzajemne sklade. Do vključno oktobra 2025 so domači vzajemni skladi zabeležili medletno zmanjšanje neto vplačil za 9,8 % na 385,2 mio EUR. Izrazito zmanjšanje neto vplačil je bilo opaziti v marcu, aprilu in maju, ko so delniške trge spremljale negotovosti zaradi napovedanih ameriških carin. Če iz analize izključimo te tri mesece, so vzajemni skladi letos prejeli več neto vplačil kot v preteklem letu. Visoki neto prilivi so ob izboljšanih razmerah na delniških trgih vidni predvsem v zadnjih mesecih. Najbolj priljubljena vrsta skladov so tudi letos delniški skladi, največji vplačniki v domače vzajemne sklade pa ostajajo gospodinjstva.

Ugodna vrednotenja na borzah so prispevala k rasti sredstev domačih vzajemnih skladov. V prvih desetih mesecih so se sredstva povečala za 15,6 % na 7,2 mrd EUR. Glavni razlog za občutno zvišanje so bila prevrednotenja sredstev v upravljanju. Med posameznimi vrstami skladov po sredstvih prevladujejo delniški skladi, ki predstavljajo 70,8 % celotne vrednosti sredstev domačih vzajemnih skladov. Sledijo mešani skladi z 19,6 %, obvezniški skladi z 6,5 % ter denarni skladi s preostalimi 3,1 %.

8Poslovanje lizinških družb

Vrednost novoodobrenih poslov lizinških družb se je v prvih treh četrtletjih 2025 medletno povečala. V obravnavanem obdobju so se novi posli povečali za 8,7 % na 1,1 mrd EUR. Od tega je bila dobra polovica novih poslov sklenjena z gospodinjstvi, preostali del pa z NFD. Lizinške družbe v Sloveniji v večini financirajo nakupe vozil. Po vrednosti novoodobrenih poslov so prevladovali osebni avtomobili (67,3 %) ter komercialna in tovorna vozila (20,9 %). Večina novih poslih je sklenjenih z originalno zapadlostjo od 1 do 5 let. Delež novoodobrenih poslov sklenjenih s fiksno obrestno mero je ob koncu tretjega četrtletja 2025 glede na drugo četrtletje nekoliko (za 2 o.t.) upadel  in znašal 56,5 %. Stanje lizinških poslov je konec septembra 2025 znašalo 2,9 mrd EUR in se je medletno zvišalo za 5,9 %. Pretežni delež stanj predstavljajo posli, sklenjeni z gospodinjstvi (60,4 %) ter posli s podjetji (38,8 %).

Z zniževanjem obrestnih mer se izboljšuje dobičkonosnost lizinških družb. Dobiček lizinških družb pred davki se je zaradi zmanjšanja stroškov financiranja v prvih treh četrtletjih letos medletno povečal za 68,9 % na 32,3 mio EUR. Bilančna vsota se je v istem opazovanem obdobju medletno povečala za 5,8 % in znašala 3,3 mrd EUR. Kakovost lizinških poslov ostaja visoka. Delež zamud nad 90 dni v stanju poslov je konec septembra 2025 znašal 0,7 %. Prav tako glavnina zamud ostaja visoko koncentrirana, saj več kot 75 % vseh zamud izvira iz treh lizinških družb.

9Anketa o bančnih posojilih (BLS)

Banke v anketi o bančnih posojilih letos poročajo le o majhnih spremembah kreditnih standardov.[16] Pri kreditnih standardih v tretjem četrtletju tako pri posojilih podjetjem kot pri posojilih gospodinjstvom ni bilo sprememb,[17] v predhodnih treh četrtletjih pa so bile te majhne. Skupni kreditni standardi se niso spremenili niti pri majhnih niti pri velikih podjetjih. Med dejavniki sprememb kreditnih standardov so navedle zgolj rahlo povečano konkurenco drugih bank, medtem ko drugih dejavnikov niso izpostavljale. V predhodnem dvoletnem obdobju so banke kot dejavnike zaostrovanja kreditnih standardov izpostavljale splošne gospodarske razmere in obete ter razmere po panogah in obete. Kot dejavnik zaostrovanja kreditnih standardov pri potrošniških posojilih je nekaj bank izpostavilo kreditno sposobnost gospodinjstev.

Banke so v predhodnem četrtletju za tretje četrtletje napovedovale blago zaostritev kreditnih standardov le pri potrošniških posojilih, sicer pa nespremenjene standarde. Realizacija v tretjem četrtletju tako skoraj ni odstopala od pričakovanj bank, medtem ko za zadnje četrtletje letos manjše število bank pričakuje le rahlo zaostritev standardov pri potrošniških posojilih.[18]

Tudi posojilni pogoji ostajajo skoraj nespremenjeni. Banke že tretje četrtletje zapored niso poročale o spremembah (skupnih) posojilnih pogojev za podjetja, potem ko so se ti daljše obdobje, od drugega četrtletja 2023 do konca leta 2024, sproščali. Posojilne obrestne mere in marže na povprečna posojila podjetjem v tretjem četrtletju 2025 za razliko od predhodnih četrtletjih niso več vplivale na sproščanje posojilnih pogojev. Konkurenca drugih bank je bila več kot leto in pol ključni dejavnik sproščanja posojilnih pogojev, vendar v tretjem četrtletju ni več izpostavljena. Pri stanovanjskih in potrošniških posojilih pa banke poročajo o rahlem sproščanju posojilnih pogojev. Posojilne obrestne mere, ki so bile lani in letos najpomembnejši dejavnik sproščanja posojilnih pogojev, trenutno vplivajo le na posojilne pogoje potrošniških posojil. Pritisk konkurence ostaja izrazito pomemben dejavnik za obe vrsti posojil gospodinjstvom.

Posamezne banke v tretjem četrtletju, podobno kot zadnjih nekaj let, poročajo o zmanjšanem povpraševanju podjetij po posojilih. Kot glavni dejavnik zmanjšanja povpraševanja so banke navajale investicije v osnovna sredstva, nekoliko tudi zaloge in obratni kapital; oboje v enaki meri za MSP in velika podjetja. Pri investicijah v osnovna sredstva so banke zadnje povečanje povpraševanja poročale v drugem četrtletju leta 2022.

Ena banka je poročala o zmanjšanju povpraševanja po potrošniških posojilih, medtem ko je ena poročala, da se je povpraševanje po stanovanjskih posojilih v tretjem četrtletju povečalo. Med dejavniki povpraševanja pri stanovanjskih posojilih sta v smeri povečevanja v tretjem četrtletju še vedno učinkovala zaupanje potrošnikov in splošna raven obrestnih mer, pri potrošniških posojilih pa v smeri zmanjšanja nakupi trajnih proizvodov. Banke za zadnje četrtletje pričakujejo upad povpraševanja po posojilih podjetij, večje zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih in rahlo rast pri potrošniških posojilih.

V evrskem območju[19] so se kreditni standardi za posojila podjetjem rahlo zaostrili, enako pri potrošniških posojilih, medtem ko so pri stanovanjskih ostali nespremenjeni. Zaostritev standardov je povezana z zaznanimi tveganji po panogah, gospodarskimi obeti ter visoko geopolitično negotovostjo. Pri potrošniških posojilih je k zaostritvi prispevalo zlasti dojemanje tveganja. V naslednjem četrtletju banke pričakujejo nespremenjene standarde pri podjetjih ter rahlo zaostritev pri stanovanjskih in potrošniških posojilih. Skupni posojilni pogoji za podjetja so ostali nespremenjeni, sprostili pa so se v obeh segmentih posojil gospodinjstvom. Pri podjetjih se sicer manjšajo marže na povprečna posojila, nižje posojilne obrestne mere pa so pri stanovanjskih in potrošniških posojilih prav tako vplivale na sproščanje posojilnih pogojev. Banke poročajo tudi o povečanju zavrnitev prošenj pri vseh vrstah posojil.

Povpraševanje podjetij po posojilih v evrskem območju je ponovno malenkost porastlo, vendar ostalo šibko, medtem ko se je dodatno okrepilo povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Povpraševanje podjetij po posojilih so v tretjem četrtletju podpirale padajoče obrestne mere za posojila in povečane potrebe po financiranju za refinanciranje ali prestrukturiranje dolga. Več bank je opozorilo na zaviralni učinek globalne negotovosti in s tem povezanih trgovinskih napetosti na povpraševanje po posojilih. Pri gospodinjstvih so banke v evrskem območju v tretjem četrtletju ponovno poročale o znatnem povečanju povpraševanja po stanovanjskih posojilih, medtem ko je bilo povpraševanje po potrošniških posojilih nespremenjeno. Kot glavna dejavnika za povečanje pri stanovanjskih posojilih izpostavljajo obete na stanovanjskem trgu in padajoče obrestne mere. Povečanje povpraševanja po teh posojilih je bilo sicer manjše kot prejšnje četrtletje, vendar večje od pričakovanj.

V priložnostnem (ad hoc) delu ankete BLS slovenske banke poročajo o rahli sprostitvi pogojev financiranja, zaostritvenem učinku ravni NPL na kreditne standarde in negativnem učinku obrestnih mer ECB na neto obrestne prihodke in dobičkonosnost bank, podobno velja za banke v evrskem območju. Banke so v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile sproščanje pogojev financiranja prek vlog. To velja za kratkoročno financiranje, medtem ko so na dolgoročnem segmentu poročale nekolikšno zaostrovanje. Pri financiranju na denarnem trgu in grosističnem financiranju banke ne navajajo sprememb, v evrskem območju so banke zaznale sproščanje pogojev financiranja v zadnjem četrtletju prek vrednostnih papirjev Delež NPL in ostali kazalniki kakovosti posojil so v Slovenij v tretjem četrtletju vplivali na zaostritev posojilne politike oziroma kreditnih standardov pri vseh vrstah posojil, zlasti pa pri posojilih podjetjem, blag zaostritveni učinek zaradi višjega deleža NPL na kreditne standarde pa banke navajajo letos tudi v evrskem območju pri podjetjih, v predhodnih dveh četrtletjih pa tudi pri potrošniških posojilih. Vse banke v Sloveniji, ki so vključene v BLS so navedle, da so imele odločitve ECB o obrestnih merah negativen vpliv na nižje neto obrestne prihodke, na kar so odločilno vplivali cenovni dejavniki - spremembe bančnih obrestnih mer. Banke so zaradi sprememb obrestnih mer ECB izpostavile (vendar v precej manjši meri) tudi negativne količinske učinke. Banke pričakujejo podoben, vendar manj izrazit učinek obrestnih mer na neto obrestne prihodke in dobičkonosnost tudi v prihodnjem polletnem obdobju. V zadnjem polletju banke poročajo o blagem negativnem vplivu obrestnih mer na neto opravnine ter izrazitem zmanjšanju neto neobrestnih prihodkov, česar pa bilančni podatki bank ne potrjujejo. Pričakovanja o gibanju omenjenih kategorij za naslednje polletje so enaka kot so banke odgovarjale za zadnje polletno obdobje. Spremembe obrestnih mer po mnenju bank niso pomembno vplivale na neto oslabitve in rezervacije. Za preteklo polletje so tako poročale blag učinek na zmanjšanje dobičkonosnosti, za prihodnje polletno obdobje pa pričakujejo celo manjši vpliv na povečanje dobičkonosnost. V evrskem območju je v anketi prav tako izražen znaten negativen vpliv obrestnih mer ECB na manjše neto obrestne prihodke in nižjo dobičkonosnost. Znotraj neto obrestnih prihodkov pa banke navajajo pozitiven učinek povečanega obsega oz. količinskih učinkov. Banke evrskega območja v zadnjem letu poročajo, v nasprotju s slovenskimi, tudi  o pozitivnem vplivu na neobrestne prihodke medtem ko banke, podobno kot v Sloveniji, ocenjujejo zelo izravnan vpliv neto oslabitev in rezervacij na dobičkonosnost.

10Prikaz tveganj in odpornosti

Ocena splošne ravni tveganj za bančni sistem ostaja v zadnjem četrtletju stabilna, odpornost bančnega sistema pa visoka. Negotovosti in tveganja, prisotna v mednarodnem okolju, se postopoma prenašajo v domače gospodarstvo. Kljub temu poslovanje bank ostaja dobro tudi ob zaključku leta 2025. Nakopičena tveganja v mednarodnem okolju povečujejo negotovost v domačem gospodarstvu, kar se le v omejenem obsegu odraža v kreditnem tveganju. Potem ko smo oceno kreditnega tveganja na začetku letošnjega leta zvišali na zmerno s stabilnimi obeti, se razmere v zadnjih mesecih ponovno nekoliko poslabšujejo, zlasti pri nefinančnih družbah, zaradi česar smo v primerjavi s predhodnim prikazom tveganj in odpornosti, ki smo ga objavili v zadnjem Poročilu o finančni stabilnosti oktobra letos, poslabšali izglede razvoja kreditnega tveganja. Spremembe pa ostajajo omejene na nekaj dejavnosti oziroma posamezne gospodarske družbe. Po drugi strani se inflacija v evrskem območju giblje blizu inflacijskega cilja, zato ob stabiliziranih obrestnih merah pričakujemo, da se bo dohodek bank ohranil nad ravnijo, doseženo pred začetkom dvigovanja obrestnih mer v letu 2022. Dohodkovno tveganje tako ostaja nizko, obete njegovega razvoja pa smo izboljšali v stabilne. Preostale ocene tveganj in pričakovanja njihovega razvoja ostajajo nespremenjena.

Odpornost bančnega sistema na sistemska tveganja ostaja ocenjena kot visoka in stabilna tako v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti kot tudi v segmentu likvidnosti. Solventnost bančnega sistema ostaja trdna, hkrati pa tudi v primerjavi z lanskimi nekoliko nižji letošnji dobički še vedno omogočajo krepitev kapitalske ustreznosti. Tudi likvidnostna odpornost ostaja visoka z nespremenjeno tendenco.

11Priloga

Glavne značilnosti in izkazi poslovanja bank

Tabela 11.3: Nekateri kazalniki poslovanja

* Bruto dohodek/povprečna aktiva

Vir: Banka Slovenije.

Obrestne mere bank

Kakovost kreditnega portfelja bank

Tabela 11.9: Izpostavljenosti po skupinah kreditnega tveganja po dejavnosti nefinančnih družb

Vir: Banka Slovenije.

Tabela 11.10: Pokritost NPE in skupin kreditnega tveganja z oslabitvami in rezervacijami, po skupinah komitentov

Vir: Banka Slovenije.

Anketa o bančnih posojilih (Bank Lending Survey), 3. četrtletje 2025