Strateški okvir makrobonitetne politike Banke Slovenije

Finančna kriza je pokazala potrebo po jasnejši opredelitvi makrobonitetne politike ter makrobonitetnem nadzoru, ki blaži in preprečuje sistemsko tveganje v finančnem sistemu. Leta 2013 je bil sprejet Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki ureja status, cilj, naloge, pristojnosti in delovanje Odbora za finančno stabilnost (OFS), način izvajanja makrobonitetnega nadzora v Republiki Sloveniji ter določa naloge, pristojnosti, nadzorne ukrepe in instrumente ter delovanje nadzornih organov na področju makrobonitetnega nadzora. V Banki Slovenije smo eden od organov makrobonitetnega nadzora, hkrati pa je pri nas organiziran tudi Sekretariat OFS.

Namen makrobonitetne politike je blažitev finančnih ciklov in povečevanje odpornosti finančnega sistema na motnje. Makrobonitetna politika identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejema potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje sistemskih tveganj. Končni cilj makrobonitetne politike je prispevati k zaščiti stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer se zagotavlja vzdržen in trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

V Banki Slovenije v Strateškem okviru makrobonitetne politike vzpostavljamo strateški okvir za uresničitev vmesnih ciljev makrobonitetne politike z uporabo makrobonitetnih instrumentov pod neposrednim nadzorom Banke Slovenije. Opredelitev in določitev vmesnih ciljev makrobonitetne politike sta ključni, saj prispevata k operativnejši, preglednejši in odgovornejši makrobonitetni politiki ter sta osnova za izbiro instrumentov.

Odločitveni proces makrobonitetne politike poteka v štiristopenjskem ciklu:

• identifikacija in ocena sistemskih tveganj,

• izbira in oblikovanje (kalibracija) makrobonitetnega instrumenta,

• implementacija makrobonitetnega instrumenta,

• ocenjevanje makrobonitetne politike in instrumenta.

Faze cikla makrobonitetne politike so v praksi tesno povezane in jih ni mogoče obravnavati ločeno.

Postopek izvajanja makrobonitetne politike je deloma določen v zakonodaji na nacionalni ravni in ravni EU. Mandat Banke Slovenije za prizadevanje za finančno stabilnost z izvajanjem makrobonitetne politike v Sloveniji določajo Zakon o Banki Slovenije, Zakon o bančništvu in Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema.