1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec drugega četrtletja 2025 znašale 427 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 27,7 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve gospodinjstev (za 6,8 mrd EUR), države (za 5,6 mrd EUR) in tujine (za 5,2 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti tujine (za 7,9 mrd EUR), nefinančnih družb (za 7,4 mrd EUR) in države (za 4,4 mrd EUR).

Nefinančne družbe so povečale najeta posojila za 616 mio EUR, pri čemer so nadaljevale z umirjenim zadolževanjem v lastnem sektorju, pri gospodinjstvih, v tujini in pri domačih bankah.

Centralna banka je izboljšala neto finančni položaj do bank (za 2 mrd EUR), poslabšala pa do države (za 1,7 mrd EUR).

Banke so zmanjšale vloge pri centralni banki, povečale pa naložbe v dolžniške vrednostne papirje in dana posojila. Med obveznostmi so se izrazito povečale prejete vloge (za 1,9 mrd EUR).

Nadaljevala se je upočasnjena rast najetih posojil drugih finančnih posrednikov, ki so se povečala za 234 mio EUR.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi so povečali naložbe v dolžniške (za 658 mio EUR) in lastniške vrednostne papirje (za 419 mio EUR).

Državi so zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb močno narasle naložbe v lastniški kapital (za 3,5 mrd EUR), povečala je tudi vloge pri centralni banki ter obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev in posojil. Primanjkljaj države je v zadnjem letu znašal 1,1 mrd EUR oziroma 1,6 % BDP.

Gospodinjstva so močno povečala vloge (za 1,8 mrd EUR) in nadaljevala z zmernim povečevanjem obsega najetih posojil (za 1,1 mrd EUR).

Nadaljevalo se je naraščanje primanjkljaja finančnih sredstev glede na obveznosti tujine. V zadnjem letu se je primanjkljaj povečal za 2,6 mrd EUR, na 8,5 mrd EUR, najbolj do finančnih družb in gospodinjstev, izboljšal pa se je položaj do države.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec drugega četrtletja 2025 znašala 75,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 3,9 mrd EUR. Druge terjatve so dosegle 27,3 mrd EUR in so se povečale za 688 mio EUR, predvsem do tujine. Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (78 %), od tega 53 % do tujine in 37 % v lastnem sektorju. Naložbe v lastniški kapital so se povečale za 1,6 mrd EUR (688 mio EUR zaradi transakcij) in so znašale 26 mrd EUR, pri čemer je bilo 73 % naložb v lastnem sektorju. Vloge so narasle za 1,1 mrd EUR in dosegle 12,7 mrd EUR, od tega 82 % pri domačih bankah.

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 127,1 mrd EUR in so se povečale za 7,4 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 73,8 mrd EUR in so narasle za 6,6 mrd EUR, od tega 1,5 mrd EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili gospodinjstva (27 %), tujina (26 %), nefinančne družbe (26 %) in država (17 %). Nefinančne družbe so imele 26,9 mrd EUR drugih obveznosti, ki so se povečale za 371 mio EUR. Največ obveznosti je bilo iz komercialnih kreditov in predujmov (68 %), od tega 48 % do tujine in 43 % v lastnem sektorju. Najeta posojila so se povečala za 616 mio EUR in dosegla 25,8 mrd EUR, od tega 40 % pri domačih bankah in 30 % v tujini.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 51,9 mrd EUR in se je povečal za 3,6 mrd EUR, predvsem do gospodinjstev (za 2,2 mrd EUR) in države (za 1,7 mrd EUR). Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 27 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec drugega četrtletja 2025 znašala 35,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 738 mio EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (53 %) in vloge (41 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so dosegle 18,9 mrd EUR in so obsegale državne (67 %) in tuje vrednostne papirje (32 %), pri čemer so se naložbe v tuje papirje povečale za 714 mio EUR. Centralna banka je imela 14,5 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]).

Obveznosti centralne banke so znašale 35,5 mrd EUR in so se povečale za 747 mio EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,4 mrd EUR, od tega največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so znašale 27 mrd EUR, od tega 43 % do tujine, 30 % do države in 27 % do bank. Povečale so se vloge države (za 1,1 mrd EUR) in tujine (za 1,1 mrd EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]), zmanjšale pa so se vloge bank (za 2 mrd EUR).

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do bank (za 2 mrd EUR), poslabšal pa do države (za 1,7 mrd EUR).

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec drugega četrtletja 2025 znašala 57 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 2,5 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 30,3 mrd EUR[4] oziroma 53 % naložb, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (34 %). Banke so povečale posojila za 2,2 mrd EUR, najbolj gospodinjstvom (za 889 mio EUR), drugim finančnim posrednikom (za 831 mio EUR, predvsem zaradi posojila eni od lizinških družb) in tujini, kreditiranje nefinančnih družb pa je ostalo nizko. Okrepile so se tudi naložbe v dolžniške vrednostne papirje, ki so znašale 13,9 mrd EUR, pri čemer je bilo 73 % naložb v tujih in 23 % v državnih vrednostnih papirjih. Naložbe so se povečale za 2,5 mrd EUR (predvsem kot posledica neto nakupov), najbolj v tuje vrednostne papirje. Terjatve iz gotovine in vlog so se zmanjšale za 2,5 mrd EUR, večina do centralne banke, in dosegle 9,9 mrd EUR.

Obveznosti bank so dosegle 56,7 mrd EUR in so se povečale za 2,7 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so bile prejete vloge[5], ki so se močno povečale (za 1,9 mrd EUR) in znašale 44,1 mrd EUR, od tega je bilo največ vlog gospodinjstev (64 %) in nefinančnih družb (24 %). Kapital bank se je povečal za 773 mio EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb, in je dosegel 7,4 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (70 %) in država (19 %). Banke so imele 4,1 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, od tega 79 % do tujine.

Neto finančni položaj bank se je izboljšal do tujine (za 1,8 mrd EUR) in drugih finančnih posrednikov (za 912 mio EUR), poslabšal pa do centralne banke (za 2 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 787 mio EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov so konec drugega četrtletja 2025 znašala 15,1 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 1,6 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 9,4 mrd EUR in so se povečale za 1,2 mrd EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb (1 mrd EUR). Največ naložb so imeli v tujino (58 %) in nefinančne družbe (33 %). Nadaljevala se je rast danih posojil, ki so se povečala za 251 mio EUR in dosegla 3,7 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 110 mio EUR in dosegle 1 mrd EUR, pri čemer je bilo 90 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so znašale 547 mio EUR, od tega 87 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 15,2 mrd EUR in so se povečale za 1,8 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 11,2 mrd EUR in se je zvišala za 1,6 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (60 %), predvsem v lasti gospodinjstev (63 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (27 %). Vrednost investicijskih skladov se je povečala za 603 mio EUR in dosegla 6,8 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 338 mio EUR. Nadaljevalo se je umirjeno zadolževanje drugih finančnih posrednikov. Najeta posojila so se povečala za 234 mio EUR in dosegla 3,7 mrd EUR, od tega 55 % pri domačih bankah (povečanje za 831 mio EUR) in 31 % v tujini (zmanjšanje za 645 mio EUR).

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec drugega četrtletja 2025 znašala 14,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,2 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (7,5 mrd EUR), predvsem v tuje (82 %) in državne (13 %). Terjatve so se povečale za 658 mio EUR, pretežno do tujine. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 5,6 mrd EUR in so se povečale za 419 mio EUR. Največ naložb so imeli v tujini (45 %), investicijskih skladih (34 %) in zavarovalnih družbah (12 %). Vloge so znašale 370 mio EUR, od tega 91 % pri domačih bankah.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 15,1 mrd EUR in so se povečale za 1,7 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (10,9 mrd EUR) in so se povečali za 628 mio EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 52 %, življenjskih zavarovanj 31 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 17 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 916 mio EUR in dosegle 3,6 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (41 %), tujina (23 %) ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (21 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec drugega četrtletja 2025 znašala 48,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 5,6 mrd EUR. Država je imela 22 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (58 %) in v lastni sektor (23 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3,5 mrd EUR. Vloge so se povečale za 1,5 mrd EUR in dosegle 15,5 mrd EUR, od tega 53 % pri centralni banki, 25 % v tujini, 17 % v lastnem sektorju in 6 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,3 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (57 %) in znotraj lastnega sektorja (19 %). Terjatve iz posojil so dosegle 2,9 mrd EUR, od tega 54 % do tujine, 15 % do bank in 14 % do nefinančnih družb.

Obveznosti države so znašale 59,5 mrd EUR in so se povečale za 4,4 mrd EUR. Država je imela 37 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (52 %) in centralne banke (34 %). Obveznosti so se povečale predvsem do tujine (za 1,4 mrd EUR) in bank (za 424 mio EUR). Neto izdaje so znašale 1,1 mrd EUR, vrednostne spremembe pa 902 mio EUR.  Najeta posojila so se povečala za 1 mrd EUR (predvsem v tujini) in dosegla 7,2 mrd EUR, od tega 73 % v tujini in 21 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 6,3 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (44 %), tujine (17 %) in gospodinjstev (17 %), ter so se povečale za 149 mio EUR.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 11,3 mrd EUR in se je zmanjšal za 1,2 mrd EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 1,1 mrd EUR oziroma 1,6 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec drugega četrtletja 2025 znašala 90,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 6,8 mrd EUR. Vloge so dosegle 31,8 mrd EUR, od tega 89 % v domačih bankah, ter so se povečale za 1,8 mrd EUR, terjatve iz gotovine pa so znašale 8,2 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital je bilo za 32,6 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (61 %), tujino (20 %) in domače investicijske sklade (13 %). Naložbe so se povečale za 3,8 mrd EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 746 mio EUR. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle za 524 mio EUR, na 9,9 mrd EUR, pri čemer je bilo pokojninskih pravic 58 %, življenjskih zavarovanj 36 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 6 %. Druge terjatve so znašale 4,6 mrd EUR, od tega 66 % do nefinančnih družb in 23 % do države.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 19 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 1,1 mrd EUR. Najeta posojila so narasla za 1,1 mrd EUR in dosegla 16,9 mrd EUR, od tega 84 % pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je povečal za 5,8 mrd EUR, na 71,3 mrd EUR, največji je bil do nefinančnih družb (23,5 mrd EUR), bank (14,7 mrd EUR) in tujine (12 mrd EUR). Presežek v transakcijah je dosegel 2,6 mrd EUR in je bil največji do tujine (1,2 mrd EUR).

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec drugega četrtletja 2025 znašala 90,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 5,2 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital, ki se je povečal za 2,2 mrd EUR (od tega za 1,2 mrd EUR zaradi transakcij), na 26,4 mrd EUR, pri čemer je bilo 72 % naložb v nefinančne družbe in 20 % v banke. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 22,7 mrd EUR in so se povečale za 1,6 mrd EUR, predvsem zaradi transakcij. Terjatve iz posojil so se povečale za 307 mio EUR na 14,4 mrd EUR, od tega je bilo največ terjatev do nefinančnih družb (53 %) in države (37 %). Terjatve iz vlog so se povečale za 1,1 mrd EUR in dosegle 14,3 mrd EUR, od tega 81 % do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev) in 19 % do bank.

Obveznosti tujine so znašale 98,8 mrd EUR in so se povečale za 7,9 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine in vlog so se povečale za 662 mio EUR ter dosegle 27,2 mrd EUR. Tujina je imela 24,8 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se močno povečale (za 3,7 mrd EUR, predvsem zaradi transakcij). Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (41 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (25 %) ter centralna banka (25 %). Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 1,9 mrd EUR (od tega za 1,3 mrd EUR zaradi transakcij) in znašale 22,9 mrd EUR, pri čemer je bilo 29 % obveznosti do gospodinjstev, 22 % do investicijskih skladov in 21 % do nefinančnih družb.

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v znesku 8,5 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (26,9 mrd EUR) in gospodinjstev (12 mrd EUR) ter presežka do države (16,8 mrd EUR) in nefinančnih družb (13,7 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 2,6 mrd EUR, najbolj do finančnih družb (za 3,1 mrd EUR) in gospodinjstev (za 1,4 mrd EUR), izboljšal pa do države (za 1,9 mrd EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (6,9 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (3,4 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (12,8 mrd EUR), drugih terjatvah (2,6 mrd EUR) ter dolžniških vrednostnih papirjih (2,1 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah (2,6 mrd EUR). Sektorsko gledano je tujina financirala državo (1,8 mrd EUR), medtem ko so tujino financirali predvsem finančne družbe (3,2 mrd EUR) in gospodinjstva (1,2 mrd EUR). Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino večinoma z dolžniškimi vrednostnimi papirji (2 mrd EUR) in drugimi terjatvami (480 mio EUR).