Metodološka pojasnila

Institucionalni sektorji in finančni instrumenti po metodologiji Evropskega sistema računov (ESA2010)

Institucionalni sektorji

Poslovni subjekti so razvrščeni v institucionalne sektorje v skladu s Standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev po metodologiji ESA2010. Rezidenčne institucionalne enote so združene v pet institucionalnih sektorjev: nefinančne družbe (S.11), finančne družbe (S.12), država (S.13), gospodinjstva (S.14) in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15). Tujina (S.2) predstavlja skupino nerezidenčnih enot, do katerih imajo rezidenčne enote terjatve oz. obveznosti.

Pregled institucionalnih sektorjev in podsektorjev: 

Gospodarstvo Slovenije (S.1) predstavlja rezidenčne institucionalne enote.

Nefinančne družbe (S.11) so tržni proizvajalci, katerih osnovna dejavnost je proizvodnja tržnega blaga in nefinančnih storitev.

Centralna banka (S.121) je Banka Slovenije.

Druge denarne finančne institucije (S.122+S.123) vključujejo poslovne banke, hranilnice in sklade denarnega trga.

Investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124) zajemajo:

• vzajemne sklade;

• investicijske družbe;

• družbe za upravljanje.

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) so:

• družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja;

• posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti;

• finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem;

• specializirane finančne družbe.

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) vključujejo:

• borzno posredniške hiše;

• menjalnice;

• družbe, ki zagotavljajo infrastrukturo za finančne trge (npr. Klirinško depotna družba);

• borze (npr. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev);

• uprave podjetij.

Lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) so:

• holdingi;

• enote za posebne namene;

• enote, ki nudijo finančne storitve izključno z lastnimi sredstvi ali sponzorskimi sredstvi;

• državni skladi za posebne namene.

Zavarovalne družbe (S.128) vključujejo:

• zavarovalnice;

• pozavarovalnice.

Pokojninski skladi (S.129) zajemajo:

• vzajemne pokojninske sklade;

• pokojninske družbe.

Centralno državo (S.1311) sestavljajo:

• neposredni uporabniki državnega proračuna (nevladni, vladni in pravosodni proračunski uporabniki);

• posredni proračunski uporabniki (javni zavodi in agencije) na ravni države;

• javni skladi na ravni države;

• gospodarske družbe, vključene v S.1311.

Lokalna država (S.1313) predstavlja:

• občine;

• krajevne skupnosti;

• javne sklade na ravni občin;

• posredne proračunske uporabnike na lokalni ravni;

• gospodarske družbe, vključene v S.1313.

Skladi socialne varnosti (S.1314) so:

• Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS);

• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ);

• Kapitalska družba invalidskega in pokojninskega zavarovanja (KAD).

Sektor gospodinjstva (S.14) predstavlja prebivalstvo in samostojne podjetnike.

Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15) vključujejo društva, politične stranke, sindikate, klube, zveze, verske skupnosti in humanitarne organizacije.

Sektor tujina (S.2) predstavlja nerezidenčne enote in je razdeljen na članice Evropske unije (S.21) in ostali svet (S.22). Članice Evropske unije se delijo na članice evroobmočja (S.2111) in ostale članice EU (S.2112).

Finančni instrumenti

Stanja in tokovi v finančnih sredstvih ter obveznostih so prikazani po finančnih instrumentih, ki so enaki na strani sredstev in obveznosti, razvrščajo pa se v osem skupin: denarno zlato in posebne pravice črpanja (F.1), gotovina in vloge (F.2), dolžniški vrednostni papirji (F.3), posojila (F.4), lastniški kapital in delnice ali enote investicijskih skladov (F.5), zavarovanja in pokojninske sheme (F.6), izvedeni finančni instrumenti (F.7) ter druge terjatve in obveznosti (F.8). Posamezen finančni instrument, ki ga ima ena enota kot finančno sredstvo, ima protipostavko v obveznostih druge enote in obratno.

Pregled finančnih instrumentov:

Denarno zlato in posebne pravice črpanja (F.1) sestavljajo:

• denarno zlato (F.11), do katerega so upravičene denarne oblasti in se hrani kot rezervno sredstvo. Zlate palice kot del denarnega zlata so edino finančno sredstvo, za katerega ni nobene nasprotne obveznosti;

• posebne pravice črpanja (F.12) - so mednarodna rezervna sredstva, ki jih je Mednarodni denarni sklad dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev. Posebne pravice črpanja so izključno v lasti centralnih bank in nekaterih mednarodnih agencij.

Gotovino in vloge (F.2) sestavljajo:

• gotovina (F.21) - predstavlja bankovce in kovance v obtoku, v nacionalni in tuji valuti, ki jih izdajajo denarne oblasti;

• prenosljive vloge (F.22) - predstavljajo vloge na vpogled v domači ali tuji valuti. Prenosljive vloge je mogoče na zahtevo zamenjati za gotovino po nominalni vrednosti in se jih lahko neposredno uporabi za izvajanje plačil brez dodatnih stroškov ali omejitev;

• druge vloge (F.29) - predstavljajo vloge v domači ali tuji valuti, ki jih ni mogoče uporabiti za izvajanje plačil, razen pri dospelosti ali po dogovorjenem obdobju najave, in jih ni mogoče zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez večjih omejitev ali dodatnih stroškov.

Dolžniški vrednostni papirji (F.3) predstavljajo tržne finančne instrumente, ki se uporabljajo kot dokaz o dolgu, in vključujejo:

·      kratkoročne dolžniške vrednostne papirje (F.31) z originalno ročnostjo do vključno enega leta;

·      dolgoročne dolžniške vrednostne papirje (F.32), katerih originalna ročnost je daljša od enega leta.

Posojila (F.4) so brezpogojen dolg do upnika, ki mora biti odplačan ob dospelosti in prinaša obresti, ter jih delimo na:

• kratkoročna posojila (F.41) z originalno ročnostjo do vključno enega leta;

• dolgoročna posojila (F.42), katerih originalna ročnost je daljša od enega leta.

Lastniški kapital in delnice ali enote investicijskih skladov (F.5) sestavljajo:

Lastniški kapital (F.51), ki predstavlja terjatev za preostalo vrednost družbe po odplačilu vseh terjatev, in je razdeljen na:

• delnice, ki kotirajo na borzi (F.511),

• delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512),

• drug lastniški kapital (F.519) - obveznost družb, ki niso delniške družbe.

Delnice ali enote investicijskih skladov (F.52).

Zavarovanja in pokojninske sheme (F.6) obsegajo:

• tehnične rezervacije neživljenjskega zavarovanja (F.61) - finančne terjatve zavarovancev do zavarovalnih družb iz neživljenjskih zavarovanj v zvezi s prenosnimi premijami in škodnimi zahtevki;

• pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente (F.62) - finančne terjatve zavarovancev do zavarovalnih družb iz življenjskih zavarovanj in upravičencev do vseživljenjske rente;

• pokojninske pravice (F.63) - finančne terjatve zavarovancev in upravičencev iz pokojninskih zavarovanj do zavarovalnih družb in pokojninskih skladov;

• terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov (F.64);

• pravice do nepokojninskih prejemkov (F.65);

• rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev (F.66).

Izvedeni finančni instrumenti in delniške opcije za zaposlene (F.7).

Druge terjatve in obveznosti (F.8) so finančna sredstva in obveznosti, ki nastanejo kot protipostavke transakcijam, kadar obstaja časovna razlika med temi transakcijami in ustreznimi plačili, ter so razdeljene na:

• komercialne kredite in predujme (F.81), ki izhajajo iz dobaviteljevega neposrednega kreditiranja blaga in storitev, ter predplačil strank za blago in storitve, ki še niso bili zagotovljeni;

• druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.89), ki nastanejo zaradi časovne razlike med obračunanimi transakcijami in plačili, na primer v zvezi s plačami, davki in prispevki za socialno varnost, dividendami, najemninami ter nakupom in prodajo vrednostnih papirjev.

Postavke tekočega računa plačilne bilance

Tekoči račun je sestavljen iz postavk blaga, storitev, primarnega in sekundarnega dohodka.

Blago

Postavka blago predstavlja premično blago, pri katerem se zamenja lastništvo med rezidenti in nerezidenti. Obsega splošno blago, neto izvoz blaga za preprodajo in nemonetarno zlato.

Splošno blago na osnovi plačilne bilance zajema blago, pri katerem se zamenja ekonomsko lastništvo med rezidentom in nerezidentom ter ni vključeno v druge posebne kategorije, kot sta blago, ki je namenjeno preprodaji, ali nemonetarno zlato.

Podatki o splošnem blagu so pridobljeni od Statističnega urada Republike Slovenije. Pred vstopom Slovenije v EU so bili podatki na voljo iz enotnih carinskih listin, od 1.5.2004 dalje pa iz enotnih upravnih listin za blagovno menjavo z nečlanicami EU ter iz poročanja Intrastat za menjavo s članicami EU.

Prilagoditev c.i.f./f.o.b. - podatki o uvozu po c.i.f. vrednosti so prilagojeni na f.o.b. vrednost s pomočjo koeficienta, ki je enak ponderiranemu povprečju koeficientov med c.i.f. in f.o.b. vrednostmi uvoza blaga (za razpoložljiv vzorec).

Prilagoditev zaobjema vključuje podatke o izvozu in uvozu blaga, ki niso na voljo iz ECL (vir ITRS do 31.12.2007, ter poročila prostocarinskih prodajaln in carinskih skladišč /za uvoženo blago prodano nerezidentom/ do leta 2005, vir BST poročilo od leta 2008 dalje). Od 1.5.2004 so v prilagoditvah zaobjema vključeni kot ocena tudi podatki o uvozu avtomobilov iz EU s strani fizičnih oseb, kar ni zajeto v Intrastat sistemu poročanja. Vključujejo se tudi ocene nakupa goriva v Sloveniji s strani tujih prevoznikov (od 2008 dalje) ter ocena uvoza drog (vir SURS).

Neto izvoz blaga za preprodajo obsega preprodajo kot nakup blaga, ki ga opravi rezident (gospodarstvo priprave podatkov) pri nerezidentu, in nadaljnjo prodajo istega blaga drugemu nerezidentu, pri čemer zadevno blago ne vstopi v gospodarstvo priprave podatkov. Neto izvoz blaga za preprodajo predstavlja razliko med prodajo in nakupom blaga, ki je namenjeno preprodaji. Ta postavka vključuje trgovske marže, dobičke in izgube iz lastnine ter spremembe v zalogah blaga, ki je namenjeno preprodaji.

Nemonetarno zlato zajema vse zlato razen monetarnega zlata. Monetarno zlato je v lasti denarnih oblasti in pomeni rezervna imetja.

Storitve

Storitve so rezultat proizvodne dejavnosti, ki spremeni pogoje enot porabnic ali olajša izmenjavo proizvodov ali finančnih sredstev. Storitve na splošno niso ločene postavke, nad katerimi bi se lahko vzpostavila lastninska pravica, in na splošno jih ni mogoče ločiti od njihove proizvodnje.

Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb obsegajo obdelovanje, sestavljanje, označevanje in embaliranje, ki jih izvajajo podjetja, ki niso lastniki zadevnega blaga. Predelovalno dejavnost opravlja subjekt, ki za to od lastnika prejme nadomestilo.

Storitve vzdrževanja in popravil zajemajo vzdrževalna in popravljalna dela, ki jih opravijo rezidenti na blagu v lasti nerezidentov (in obratno). Popravila je mogoče izvesti na mestu popravljavca ali drugje. Vrednost vzdrževanja in popravil vključuje vse dele ali materiale, ki jih dobavi popravljavec in so vključeni v zaračunano storitev.

Transport predstavlja prevoz ljudi in predmetov z ene lokacije na drugo ter s tem povezane podporne in pomožne storitve. Promet vključuje tudi poštne in kurirske storitve. Prometne storitve se zajamejo v plačilni bilanci, kadar jih opravijo rezidenti enega gospodarstva v korist rezidentov drugega gospodarstva. Transportne storitve so razdeljene najprej glede na vrsto transporta (na primer: pomorski transport), nato pa še glede na predmet prevoza (na potnike, blago in ostalo).

Potovanja, kot postavka storitev, zajema blago in storitve za lastno uporabo ali za oddajo, ki jih nerezidenti pridobijo od gospodarstva med obiskom v tem gospodarstvu.

Metodologija za vključitev podatkov za potovanja:

• do vključno leta 2004: preko ITRS so zajeti naslednji podatki v zvezi s prejemki od turizma: a.) zdravstvene in izobraževalne storitve, b.) plačila nerezidentov slovenskim turističnim agencijam, c.) neto dvigi tolarjev z deviznih računov nerezidentov, d.) izdatki nerezidentov v igralnicah, e.) podatki o prodaji blaga nerezidentom v prostocarinskih prodajalnah in carinskih skladiščih, f.) transakcije s kreditnimi karticami in g.) prodaja tolarjev nerezidentom v tujini. Podatki o prodaji tolarjev nerezidentom v Sloveniji so ocenjeni na podlagi števila cestnih mejnih prehodov tujih potnikov in števila nočitev tujih turistov. Postavka potovanja v tujino zajema poslovna in zasebna potovanja; glavni vir je ITRS, dodane pa so še ocene ostale potrošnje rezidentov v tujini.

• od vključno leta 2005:

Glavni viri za ocene povezane z izvozom potovanj so naslednje SURSove ankete in raziskovanja:

• Anketa o tujih turistih se uporabi za določitev strukture tujih turistov po namenu potovanja (poslovna potovanja, zdravljenje, izobraževanje, ostalo) ter ugotovitev njihove potrošnje.

• Anketa o tujih potnikih (za določanje strukture potnikov na izletnike in tranzitnike ter njihove potrošnje).

• Prihodi in prenočitve tujih turistov po državah (mesečna informacija).

• Število mejnih prehodov (za določanje populacije tujcev, ki vstopijo v Slovenijo).

Na podlagi virov in ustrezni prilagoditvi z rastjo cen se izračuna spodaj naštetih šest kategorij podatkov, ki se po državi tujih potnikov delijo na podlagi podatkov operaterjev mobilne telefonije:

• poslovna potovanja,

• zdravljenje ,

• izobraževanje,

• ostalo,

• izletniki,

• tranzitniki.

Glavni vir za ocene povezane z uvozom potovanj je SURSova anketa TU_ČAP (Četrtletna anketa o potovanjih domačega prebivalstva). Anketa poda vrednost potovanj domačega prebivalstva v tujino (tako prava potovanja kot izleti), ter vrednost transporta do lokacije potovanja in nazaj, ki jo je potrebno odšteti od potovanj, ker je ta del že zajet v transportnih storitvah.

Na podlagi vira (TU_ČAP) se izračuna spodaj naštetih pet kategorij podatkov, ki se po državi namena potovanja razcepijo na podlagi podatkov operaterjev mobilne telefonije:

• poslovna potovanja,

• zdravljenje,

• izobraževanje,

• ostalo,

• izletniki.

Gradbene storitve obsegajo izgradnjo, obnovo, popravilo ali razširitev osnovnih sredstev v obliki zgradb, izboljšav zemljišča, ki so tehnične narave, in druge tehnične gradnje (vključno s cestami, mostovi, jezovi itd.). Vključuje s tem povezana inštalacijska in montažna dela, pripravljalna dela na gradbišču in splošno gradbeništvo, specializirane storitve, kot so pleskanje, vodovodne inštalacije, rušenje ter vodenje gradbenih projektov.

Zavarovalne in pokojninske storitve pokrivajo različne vrste zavarovanja, ki jih rezidenčna zavarovalniška podjetja opravijo za nerezidente in nasprotno. Te storitve se običajno ocenijo ali ovrednotijo glede na stroške, vključene v celotne premije. Obsegajo neposredno zavarovanje, pozavarovanje, pomožne zavarovalne storitve, storitve pokojninskega zavarovanja in standardiziranega jamstva. Neposredno zavarovanje se dalje deli na življenjsko zavarovanje, zavarovanje blaga v prevozu in drugo neposredno zavarovanje.

Premije življenjskega in ostalega zavarovanja se delijo na dve komponenti: (I) zavarovalna storitev in (II) premija v ožjem smislu, ki se upošteva kot tekoči transfer. V zavarovalne storitve so vključene provizije zavarovalnic ter delež premij (do leta 2007 25%, od leta 2008 dalje pa 45%). Zavarovalne odškodnine in preostali del zavarovalnih premij neživljenjskega zavarovanja je vključen v primarne dohodke, odškodnine in del premij življenjskega zavarovanja pa predstavljajo imetja/obveznosti finančnega računa.

Finančne storitve predstavljajo posredniške in pomožne storitve, razen zavarovalnih storitev in storitev pokojninskih skladov, običajno pa jih opravljajo banke in druge finančne družbe. Finančne storitve se ločijo na:

• Izrecno zaračunane in druge finančne storitve: vključujejo nadomestila za sprejemanje vlog in posojanje, nadomestila za enkratna jamstva, nadomestila ali kazni za zgodnje ali prepozno odplačilo, stroške za vodenje računa, nadomestila, povezana z akreditivi, storitve kreditnih kartic, provizije in nadomestila, povezana s finančnim najemom, prevzemom prodaje vrednostnih papirjev ter obračunom plačil. Vključene so tudi storitve finančnega svetovanja, skrbništvo finančnih sredstev ali naložbenega zlata, upravljanje s finančnimi sredstvi, storitve nadzorovanja, storitve zagotavljanja likvidnosti, storitve prevzemanja tveganj (razen zavarovanja), storitve v zvezi z združitvami in prevzemi, storitve bonitetnega ocenjevanja, borzne storitve in fiduciarne storitve.

• Posredno merjene storitve finančnega posredništva (FISIM): posojilodajalci in tisti, ki sprejemajo vloge, delujejo tako, da svojim deponentom ponujajo obrestne mere, ki so nižje od obrestnih mer, ki jih zaračunajo svojim posojilojemalcem. Finančne družbe uporabijo nastale obrestne marže oz. posredna nadomestila za pokrivanje svojih stroškov in za zagotavljanje poslovnega presežka.

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine vključujejo nadomestila za uporabo lastniških pravic (kot so patenti, blagovne znamke, avtorske pravice, industrijski postopki in dizajni, vključno s poslovnimi skrivnostmi in franšizami) in nadomestila za licence za reproduciranje ali distribuiranje intelektualne lastnine iz proizvedenih izvirnikov ali prototipov (kot so avtorske pravice za knjige in rokopise, računalniško programsko opremo, kinematografska dela in nosilce zvoka) in sorodne pravice (kot so pravice za predvajanja v živo ter za televizijsko, kabelsko ali satelitsko razširjanje programov).

Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve: Telekomunikacijske storitve obsegajo prenos zvoka, podob ali drugih informacij po telefonu, teleksu, s telegramom, po radijskem ali televizijskem kablu in z oddajanjem, preko satelitskega razširjanja, po elektronski pošti, vključene so tudi storitve mobilne telefonije, glavne internetne storitve in storitve spletnega dostopa. Računalniške storitve sestavljajo storitve, povezane s strojno in/ali programsko opremo, ter storitve obdelave podatkov. Informacijske storitve obsegajo storitve tiskovnih agencij, hranjenje ter razširjanje podatkov in podatkovnih zbirk, na spletu in prek magnetnih, optičnih ali tiskanih medijev.

Ostale poslovne storitve zajemajo:

• Raziskovalne in razvojne storitve, ki predstavljajo raziskave v fizikalnih, družbenih in humanističnih vedah, komercialno raziskovanje, povezano z elektroniko, farmacevtskimi izdelki in biotehnologijo;

• Storitve strokovnega in podjetniškega svetovanja vključujejo pravne storitve, računovodske storitve, storitve podjetniškega svetovanja, podjetniške storitve in storitve v zvezi z odnosi z javnostmi; storitve oglaševanja, raziskovanja trga in preučevanja javnega mnenja;

• Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve obsegajo arhitekturne storitve in inženiring, znanstvene in druge tehnične storitve, storitve ravnanja z odpadki in zmanjševanja onesnaževanja, kmetijske in rudarske storitve, storitve operativnega lizinga, s trgovino povezane storitve, druge poslovne storitve, ki niso vključene drugje.

Osebne, kulturne in rekreacijske storitve obsegajo avdiovizualne in sorodne storitve ter druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve. Avdiovizualne in sorodne storitve so storitve in stroški v zvezi s proizvodnjo filmov radijskih in televizijskih programov ter glasbenih posnetkov. Druge osebne, kulturne in rekreacijske storitve so izobraževalne storitve, zdravstvene storitve, storitve v zvezi s kulturno dediščino in rekreacijske storitve ter druge osebne storitve.

Državno blago in storitve, ki niso vključeni drugje zajemajo transakcije države (vključno s transakcijami mednarodnih organizacij) z blagom in storitvami, ki jih ni mogoče razvrstiti pod druge postavke.

Primarni dohodki

Primarni dohodki predstavljajo donos institucionalnih enot, ki nastane zaradi njihovega prispevka k proizvodnemu procesu ali zaradi zagotavljanja finančnih sredstev ali ki izvira iz dajanja naravnih virov v najem drugim institucionalnim enotam. Obsegajo dohodke od dela, dohodke od kapitala in druge primarne dohodke.

Dohodki od dela se zajamejo, kadar sta delodajalec (proizvodna enota) in zaposleni rezidenta različnih gospodarstev. Za gospodarstvo, v katerem so proizvodne enote rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila (vključno s prispevki, ki jih plačajo delodajalci v sheme socialne varnosti ali v zasebne zavarovalne ali pokojninske sklade), v denarju ali v naravi, ki jih rezidenčna podjetja plačajo nerezidenčnim zaposlenim v zameno za delo, ki ga slednji opravijo v obračunskem obdobju. Za gospodarstvo, v katerem so posamezniki rezidenti, so sredstva za zaposlene vsa plačila, v denarju ali v naravi, ki jih posamezniki prejmejo od nerezidenčnih podjetij v zameno za delo, opravljeno v obračunskem obdobju.

Viri podatkov za dohodke od dela:

• prejemki: ITRS in ocene kot vira za dohodke od dela slovenskih rezidentov v tujini sta od leta 2002 dalje nadomeščena s podatki iz ankete o delovni sili (SURS) in podatki Eurostata.

• izdatki: ITRS je vir za dohodke od dela - izdatke do vključno leta 2004. Od podatkov za leto 2005 dalje SURS pripravi izračun izdatkov dohodkov od dela na podlagi podatkov Zavoda za zaposlovanje o številu nerezidentov, ki so konec posameznega četrtletja imeli veljavno delovno dovoljenje in ki so v Sloveniji delali manj kot eno leto ter na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje o številu nerezidentov, ki konec vsakega četrtletja niso potrebovali veljavnega delovnega dovoljenja in so v Sloveniji delali manj kot eno leto. V izračun so vključeni tudi dnevni migranti iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Dohodki od dela (prejemki in izdatki) so od 2002 dalje vključeni po bruto principu (vključno z davki in prispevki).

Dohodek od kapitala izvira iz lastništva finančnih instrumentov. Dohodek od kapitala vključuje dohodke od lastniškega kapitala (dividende, odtegnjeni dohodek iz nepravih družb, reinvestirani dohodki) in dohodke od dolžniškega kapitala (obresti) ter investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati imetnikom polic v shemah zavarovanja, pokojninskih in standardiziranih jamstvenih shemah. V plačilni bilanci se dohodek od kapitala razvrsti tudi glede na funkcijo osnovne naložbe kot neposredne naložbe, naložbe v vrednostne papirje, druge naložbe ali rezervna imetja in nadalje glede na vrsto naložbe.

Od 01.01.2007 (od začetka članstva Slovenije v EMU) se v dohodkih iz kapitala (iz ostalih naložb) vključujejo tudi dohodki v povezavi z izkazovanjem evro gotovine (iz naslova tehničnih terjatev do evrosistema), vpeljanem marca 2015.

ITRS kot vir za dohodke od lastniških vrednostnih papirjev je od 2004 zamenjan s poročili VRP, za podatke o reinvestiranih dobičkih pa so vir letna poročila o kapitalskih naložbah SN. Podatki o reinvestiranih dobičkih v tekočem letu so ocenjeni - od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila SN), se odštevajo dividende in drugi dobički, izplačani v tekočem mesecu (vir so mesečna poročila SN-T o naložbah od 1.1.2008 dalje, pred tem vir ITRS). Ocena je zamenjana z dejanskimi podatki, ko so le-ti na voljo. Podatki o nesorazmerno visokih izplačanih dividendah oziroma dobičkih (t.i. superdividende) so od leta 2008 izključeni iz dohodkov in so vključeni v postavko neposredne naložbe. Vir za dohodke od dolžniških vrednostnih papirjev je do leta 2003 ITRS, od 2004 dalje pa poročila o poslih z vrednostnimi papirji (poročila VRP) in podatki KDD. Vir za dohodke od ostalih naložb je ITRS do leta 2004 za bančni sektor, kasneje pa poročila monetarnih finančnih institucij (PORFI). Do leta 2006 je vir za dohodke od ostalih naložb za nebančni sektor ITRS, od leta 2007 dalje pa poročila KRD. Dohodki od posojil (vključno z dolgoročnimi komercialnimi krediti) in denarnih rezerv se vodijo po obračunskem principu že od leta 2002 dalje, od 2007 dalje pa se po obračunskem principu vodijo celotni dohodki od ostalih naložb. Za dohodke od obveznic in zadolžnic se obračunski princip uporablja od leta 2004 dalje.

Drugi primarni dohodki se delijo na davke na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine.

Sekundarni dohodki

Račun sekundarnega dohodka prikazuje tekoče transferje med rezidenti in nerezidenti. Transfer je lahko v obliki blaga, storitve, finančnega sredstvu ali drugega neproizvedenega sredstva, ki ga institucionalna enota zagotovi drugi institucionalni enoti, kadar ni ustreznega nadomestila ekonomske vrednosti. Tekoči transferi obsegajo vse transfere, ki niso kapitalski transferi.

Tekoči transferi države obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, tekoče mednarodno sodelovanje, raznovrstne tekoče transfere, lastna sredstva Evropske unije iz DDV in bruto nacionalnega dohodka (BND).

Tekoči transferi ostalih sektorjev obsegajo tekoče davke na dohodke, premoženje itd., socialne prispevke, socialne prejemke, raznovrstne tekoče transfere, neto premije neživljenjskega zavarovanja, odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja. Raznovrstni tekoči transferi vključujejo osebne transfere med rezidenčnimi in nerezidenčnimi gospodinjstvi (od tega nakazila delavcev).

Glavni viri podatkov so ITRS in ocene do leta 2007, od leta 2008 dalje pa poročila BST ter od 2004 dalje za transfere državnega sektorja med Republiko Slovenijo in EU neposredni podatki proračuna od Ministrstva za finance. Nakazila zdomcev - odlivi v tujino in prilivi iz tujine (podatki pridobljeni od tujih centralnih bank) ter transferi gospodinjstev (anketa SURS) so vključeni z letom 2008.

Postavke kapitalskega računa

Kapitalski račun zajema bruto pridobitev/odtujitev neproizvedenih nefinančnih imetij in kapitalske transfere.

Bruto neproizvedena nefinančna imetja so sestavljena iz: naravnih virov, pogodb, najemov in licenc ter tržnih sredstev (tržna imena, blagovne znamke) in dobrega imena. Pod to postavko se zajame le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba. Sem spadajo tudi nakupi in prodaje emisijskih kuponov.

Kapitalski transferi obsegajo prenose lastništva osnovnih sredstev, prenose sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odtujitvijo osnovnih sredstev, in odpise obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferi so lahko v denarju ali v naravi (na primer oprostitev dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferi je v praksi odvisna od uporabe transferov v državi prejemnici.

Kapitalski transferi vključujejo davke na kapital, investicijske podpore, odpise dolga in druge kapitalske transfere. Do leta 2007 se je kot vir podatkov za kapitalske transferje uporabljal ITRS. Od leta 2008 dalje se podatki zajemajo iz BST poročil, od leta 2004 dalje pa se za kapitalske transfere med Republiko Slovenijo in EU uporabljajo neposredni podatki proračuna iz Ministrstva za finance. Od leta 2002 Banka Slovenije ocenjuje tudi vrednost odpisov dolga iz naslova blagovne in storitvene menjave s tujino. Podatki o transferih neposredno pridobljenih sredstev na natečajih oz. programih EU so vključeni od leta 2008 (SURS, Letno poročilo o investicijah v osnovna sredstva).

Postavke finančnega računa plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb

Neposredne naložbe

Neposredne naložbe so oblika čezmejnega investiranja rezidenta določenega gospodarstva v drugo gospodarstvo z namenom vzpostavitve dolgoročne povezave in vpliva na upravljanje povezane družbe. 

Kriterij za neposredno naložbo, ki zagotavlja mednarodno primerljivost podatkov, je vsaj deset odstotkov udeležbe v kapitalu oziroma v glasovalnih pravicah; pri sestavljanju podatkov za Slovenijo je upoštevan kriterij 10-odstotnega deleža v lastniškem kapitalu.

Neposredni investitorji so lahko posamezniki, gospodarske družbe, skupine posameznikov ali gospodarskih družb, pa tudi vlade oziroma vladne agencije, ki imajo neposredne naložbe v družbah v tujini.

Neposredne naložbe vsebujejo lastniški kapital in reinvestirane dobičke ter dolžniške instrumente med neposredno in posredno povezanimi osebami ter med sestrskimi družbami. Prav tako se prikazujejo tudi dohodki neposrednih naložb in sicer del, ki se nanaša na lastniški kapital (izplačani dobički in reinvestirani dobički) ter del, ki se nanaša na dolžniške instrumente (obresti).

Vložki v lastniški kapital so lahko v denarju, stvarni vložki ali reinvestirani dobički. V lastniški kapital so vključeni tudi podatki o naložbah v nepremičnine.

Izplačila nesorazmerno visokih dividend oziroma dobičkov so od leta 2008 naprej vključena v postavko zmanjšanje lastniškega kapitala in ne v postavko izplačane dividende.

Podatki o transakcijah lastniškega kapitala neposrednih naložb so pripravljeni po tržnih vrednostih, medtem ko so podatki o stanjih naložb vrednoteni po knjigovodski vrednosti v skladu s kapitalsko metodo. Od leta 2007 naprej so izjema naložbe v delniške družbe, ki kotirajo, za katera so tudi stanja vključena po tržni vrednosti. Podatki o dolžniških instrumentih so vrednoteni po nominalni vrednosti.

Dolžniški instrumenti so sestavljeni iz imetij in obveznosti med povezanimi in sestrskimi družbami, med katere sodijo podatki o finančnih posojilih, komercialnih kreditih in predujmih, depozitih in ostalih imetjih in obveznostih. Dolžniški instrumenti med finančnimi posredniki se ne vključujejo med neposredne naložbe (med domačimi in tujimi sektorji S.122, S.123, S.124 in S.125), vključeni so v funkcijski kategoriji 'ostale naložbe'. Zaradi neobstoja oziroma statistične nepomembnosti podatkov o dolžniških vrednostnih papirjih med povezanimi družbami le – ti niso vključeni v neposrednih naložbah, pač pa v vrednostnih papirjih.

V podatkih niso vključeni:

• podatki o neposrednih naložbah gospodinjstev. Od 2007 dalje je vključena le ocena vrednosti imetij gospodinjstev v obliki nepremičnin v tujini,

• imetja do drugih naslednic na ozemlju nekdanje SFRJ, ki so predmet pogajanj o sukcesiji (razen del, ki ga poroča Sklad RS za sukcesijo od leta 2001 naprej), odvzeto premoženje na teh ozemljih ter del premoženja, ki je bilo v procesu lastninskega preoblikovanja preneseno iz pravnih oseb na državo. V decembru 2006 je prišlo do prevrednotenja terjatev do bivše Jugoslavije, ki so se iz Sklada RS za sukcesijo prenesle na Javno Agencijo Republike Slovenije za nasledstvo.

Dodatni podatki o neposrednih naložbah so na voljo v posebni publikaciji Banke Slovenije ‘Neposredne naložbe - Direct Investment’ na spletnih straneh banke Slovenije: https://www.bsi.si/publikacije/statisticna-porocila/neposredne-nalozbe

Naložbe v vrednostne papirje

V vrednostne papirje so vključeni dolžniški in lastniški vrednostni papirji ter delnice investicijskih skladov, razen tisti, ki sodijo v neposredne naložbe ali rezervna imetja.

Lastniški vrednostni papirji zajemajo delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi.

Dolžniški vrednostni papirji se delijo po originalni zapadlosti na kratkoročne in dolgoročne. Kratkoročni vrednostni papirji imajo originalno zapadlost eno leto ali manj, dolgoročni pa več kot eno leto. Od leta 2007 naprej so vključeni tudi podatki o imetjih dolžniških vrednostnih papirjev Banke Slovenije, ki niso več sestavni del mednarodnih rezerv, ampak predstavljajo terjatve do vseh držav EMU in terjatve v evrih do ostalih držav.

Finančni derivativi 

Finančni derivativi so finančni instrumenti, ki so povezani z drugimi specifičnimi finančnimi instrumenti, finančnimi tveganji (na primer obrestno tveganje, tečajno tveganje, cenovna tveganja v zvezi z lastniškim kapitalom in blagom, kreditno tveganje itd.), kazalniki ali blagom in s katerimi se lahko na finančnih trgih samostojno trguje.

Podatki so vključeni od leta 2004 do 2006 iz vira VRP in KDD. Od leta 2007 se uporabljajo kot vir četrtletni podatki statistike finančnih računov za vse sektorje razen za centralno banko. Finančni derivativi Banke Slovenije so od leta 2009 dalje vključeni v postavko finančni derivativi ali v postavko rezervna imetja (odvisno od države rezidentstva tujega partnerja). Za podatke finančnih derivativov bank se od leta 2011 kot vir uporablja PORFI.

Ostale naložbe

Ostale naložbe se delijo na: (a) ostali lastniški kapital; (b) gotovino in vloge; (c) posojila (vključno z uporabo kredita MDS in posojil od MDS); (d) zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme; (e) komercialne kredite in predujme; (f) druge terjatve/obveznosti; in (g) posebne pravice črpanja SDR (samo obveznosti - imetja SDR so vključena v rezervna imetja).

Ostali lastniški kapital vključuje udeležbo v kapitalu v nekaterih mednarodnih organizacijah, ki se ne uvršča med vrednostne papirje. 

Gotovina in vloge vključujejo gotovino v obtoku in vloge. Vloge so standardizirane, neprenosljive pogodbe, ki jih na splošno ponujajo institucije, ki sprejemajo vloge, in ki upniku omogočajo polog in pozneje dvig spremenljivega zneska denarja. Vloge običajno vključujejo jamstvo dolžnika, da bo vlagatelju vrnil glavnico.

V postavki gotovina in vloge Banke Slovenije so med drugim vključeni tudi podatki o poziciji BS do Evrosistema (neto rezultat med prilivi in odlivi zaradi negotovinskega plačevanja v evrih preko sistema TARGET in STEP2), ki je lahko pozitivna (vključena na imetjih) ali negativna (vključena na obveznostih).

 V prikazu stanj mednarodnih naložb so vključeni podatki Banke za mednarodne poravnave (BIS) o vlogah domačega prebivalstva pri bankah v državah članicah BIS, od leta 2001 dalje pa je vključena tudi ocena o stanju tuje gotovine, ki jo gospodinjstva hranijo doma. Vendar iz te ocene niso izločene morebitne nadaljnje naložbe tuje gotovine v druge instrumente (predvsem so to naložbe v nepremičnine v tujini in tuje vrednostne papirje mimo domačih posrednikov), ker podatki o teh oblikah niso na voljo.

Transakcije tuje gotovine prebivalstva

Do uvedbe evra (1.1.2007) je tuja gotovina prebivalstva ocenjena na podlagi naslednje formule:

+ položena gotovina in čeki na devizne račune občanov - dvig gotovine in čekov z deviznih računov občanov + ocena neto odkupa tuje gotovine od domačih oseb + ocena odhodkov za turistična potovanja v tujino + ocena odhodkov za turistična potovanja v nekdanjo YU + ocena nakupov blaga v tujini - ocena odhodkov od dela v tujini - ocena italijanskih pokojnin (do konca 1998) + neto dvigi z računov nerezidentov v domači valuti + sprememba stanja vlog prebivalstva na računih pri bankah držav članic BIS (od 2002 dalje).

Od marca 2015 morajo vse države članice EMU enotno knjižiti transakcije in stanja evrske gotovine z nerezidenti. Transakcije in stanja z evrsko gotovino so od 01.01.2007 (začetka članstva Slovenije v EMU) dalje zajete kot sledi:

• v postavki imetja iz gotovine in vlog centralne banke se izkazujejo tehnične terjatve do evrosistema, kot razlika med zneskom evro bankovcev, ki po kapitalskem ključu ECB pripadajo Sloveniji in zneskom evro bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala;

• v postavki obveznosti iz gotovine in vlog centralne banke se prikazuje neto obveznost iz naslova izvoza gotovine, kot razlika med zneskom evro bankovcev, ki po kapitalskem ključu ECB pripadajo Sloveniji in oceno celotne evro gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Postavka računi v tujini ostalih sektorjev vključuje od leta 2002 tudi podatke BIS o vlogah prebivalstva na računih pri bankah držav članic BIS.

Posojila so finančna sredstva, ki nastanejo, kadar upnik posodi sredstva neposredno dolžniku, in so dokumentirana v dokumentih, ki niso prenosljivi. Pri transakcijah je od leta 2001 dalje v tej postavki prelom v seriji podatkov. Od takrat se v tej postavki ne nahajajo več posli med povezanimi podjetji (delež lastništva 10 % ali več), ker so vključeni v postavko neposredne naložbe. Od leta 2002 so tovrstni posli ter pripadajoči dohodki zajeti v plačilni bilanci po obračunskem principu, pred letom 2002 pa po principu plačil. Od leta 2005 dalje so vključene vse terjatve/obveznosti sektorja bank iz naslova posojil in dolgoročnih komercialnih kreditov ne glede na kapitalsko povezanost (vir podatkov ne omogoča več take delitve). Podatki o posojilih, ki jih domače prebivalstvo najema pri bankah v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija), so vključeni od leta 2012 naprej. Vir je baza ECB. 

Zavarovalne, pokojninske in standardizirane jamstvene sheme vključujejo tehnične rezervacije iz neživljenjskega zavarovanja, pravice do življenjskega zavarovanja in vseživljenjske rente, pokojninske pravice, terjatve pokojninskih skladov do upravljavcev pokojninskih skladov ter pravice do nepokojninskih skladov, ter rezervacije za terjatve v okviru standardiziranih jamstev. V statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se črpajo podatki iz statistike finančnih računov, ki so na četrtletni osnovi in se za mesečno frekvenco enakomerno razporedijo na mesece znotraj četrtletja.

Komercialni krediti in predujmi so finančne terjatve, ki izvirajo iz kreditov, ki jih dobavitelji blaga in storitev neposredno odobrijo svojim strankam, in predujmi za delo v teku ali za delo, ki ga je šele treba opraviti, v obliki predplačila strank za blago in storitve, ki še niso zagotovljeni. Kratkoročni komercialni krediti in predujmi nastanejo, kadar plačilo za blago ali storitve ni izvršeno istočasno kot sprememba lastništva blaga oziroma zagotovitev storitve. Do vključno leta 2001 so ocenjeni na osnovi naslednjega izračuna: (izvoz blaga - plačila izvoza) - (uvoz blaga - plačila uvoza). Od leta 2002 do julija 2017 so bili kratkoročni komercialni krediti in avansi vključeni na podlagi poročil SKV, od avgusta 2017 pa na podlagi poročil KRD.

Komercialni krediti med povezanimi podjetji so vključeni med neposredne naložbe.

Ostale terjatve/obveznosti so sestavljene iz terjatev ali obveznosti, ki niso vključene med druge instrumente.

Posebne pravice črpanja vsebujejo obveznost za alokacijo SDR, imetja SDR pa se prikazujejo v rezervnih imetjih.

Rezervna imetja

Rezervna imetja so sredstva, s katerimi centralna banka lahko vsak trenutek razpolaga in z njimi uravnava financiranje plačilnobilančnih neravnovesij, intervenira na mednarodnih valutnih in obrestnih trgih in podobno. Rezervna imetja morajo biti v tuji valuti in hkrati terjatve do nerezidentov.

Od leta 2002 so rezervna imetja ter pripadajoči dohodki zajeti v plačilni bilanci po obračunskem principu, pred letom 2002 pa po principu plačil. Z vstopom Slovenije v EMU leta 2007 se terjatve do drugih rezidentov evro območja (v evrih in neevrih) ter terjatve v evrih do nerezidentov EMU ne vključujejo med rezervna imetja. Ta imetja se od leta 2007 dalje prikazujejo v ustreznih postavkah stanja mednarodnih naložb in finančnega računa sektorja Banka Slovenije (naložbe v vrednostne papirje, ostale naložbe). Rezervna imetja vključujejo tudi finančne derivative (od 2009 dalje). Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: https://www.bsi.si/statistika/prva-objava-mfi-in-odnosi-s-tujino/ekonomski-odnosi-s-tujino (Mednarodne zadeve)

Splošen opis bilančnih instrumentov po metodologiji ECB

V nadaljevanju je podan kratek opis definicij bilančnih instrumentov oziroma agregatnih postavk, kot so opredeljene po zahtevah Evropske centralne banke.

 Blagajna

Postavka zajema imetja bankovcev in kovancev v domačem in tujem denarju, ki so v obtoku in v splošni rabi za izvrševanje plačil.

 Posojila

Za namene statističnega poročanja se v postavko uvršča sredstva, ki jih obveznik poročanja posodi posojilojemalcu in niso evidentirana z dokumenti oziroma so predstavljena z enim dokumentom. Med posojila sodijo tudi sredstva v obliki vlog, slaba posojila, ki še niso odplačana ali odpisana, imetja netržnih vrednostnih papirjev, posojila s katerimi se trguje, podrejeni dolg v obliki posojil ali vlog, terjatve pri obratnih repo poslih. V postavko se vključuje stanja posojil po “bruto” principu (brez popravkov vrednosti).

 Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugih lastniških deležev, ki so tržni instrumenti, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih in imetniku ne dajejo nobene lastniške pravice nad institucijo izdajatelja. Med vrednostne papirje razen delnic poleg tržnih vrednostnih papirjev sodijo še tržna posojila (t.j. posojila, ki so bila prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov, in s katerimi je mogoče trgovati na sekundarnih trgih (listinjenje)) in podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev. Postavka ne zajema obračunanih obresti – razvrščene so v postavko ostala aktiva, razen, če ločitev ni mogoča (če so obresti neločljiv del tržne cene).

 Delnice in drugi lastniški deleži

Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah. Ti vrednostni papirji imetnikom običajno dajejo pravico do udeležbe pri dobičku družbe in do deleža v lastniškem kapitalu v primeru likvidacije. Delnice vzajemnih skladov in točke/delnice skladov denarnega trga so vključene v to postavko.

 Ostala aktiva

Postavka zajema tudi: stanja izvedenih finančnih instrumentov, ki so predmet bilančne evidence, opredmetena in neopredmetena nefinančna sredstva, obračunane in razmejene obresti od posojil in vrednostnih papirjev, presežek sredstev nad obveznostmi iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu.

 Vloge

Postavka zajema zneske, ki jih obveznik poročanja dolguje upniku, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. V postavko se vključuje tudi posojila kot obveznosti obveznika poročanja - zneske, ki jih obveznik poročanja prejme in niso knjiženi med vloge ter obveznosti, ki se pojavljajo v obliki izdaje netržnih dolžniških vrednostnih papirjev, obveznosti za prejeta posojila, in kjer niso posebej navedeni tudi vloge na odpoklic in repo posli ter listinjenje.

 Izdani dolžniški vrednostni papirji

Postavka zajema vrednostne papirje (razen lastniških deležev), ki jih izdaja obveznik poročanja in ki so tržni instrumenti, s katerimi se običajno trguje na sekundarnih trgih ter imetniku ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajatelja, ter podrejeni dolg, ki ga izda MFI v obliki dolžniških vrednostnih papirjev. Obračunane obresti so izvzete iz podatkov stanj ter razvrščene v ostalo pasivo. Podatek izdanih dolžniških vrednostnih papirjev je zmanjšan za lastne odkupe.

 Kapital in rezerve

Postavka zajema zneske izdaj lastniškega kapitala in vključuje tudi sredstva, ki izvirajo iz nerazdeljenega dobička in sredstev rezervacij za pričakovana prihodnja plačila in obveznosti obveznika poročanja. Postavka kapital in rezerve je ustrezno zmanjšana za lastne deleže. Znotraj postavke se poroča tudi razlika med prihodki in odhodki med letom in izdane točke/delnice skladov denarnega trga.

 Ostala pasiva

Med ostalo pasivo sodijo tudi obračunane in razmejene obresti na vloge in vrednostne papirje, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, postavke na poti, stanja izvedenih finančnih instrumentov. Presežek obveznosti nad sredstvi iz notranjih razmerij in poslovanja po pooblastilu se vključuje v ostalo pasivo.

Statistika obrestnih mer monetarnih finančnih institucij (MIR statistika)

Poročevalsko populacijo za MIR statistiko v Sloveniji sestavljajo vse banke in hranilnice.

Poroča se mesečno.

Spremlja se obrestne mere poslov sklenjenih z nefinančnimi družbami (S.11) in gospodinjstvi (S.14+S.15). Podatki za repo posle in vloge na odpoklic vključujejo tako nefinančne družbe kot gospodinjstva.

Obrestne mere se računa samo za posle sklenjene v evrih (EUR) in za posle v okviru držav Evropske monetarne unije (EMU).

Posle se deli na:

• vloge (vloge čez noč, vezane vloge, vloge na odpoklic in repo posle),

• posojila gospodinjstvom (okvirna in revolving, obrestovani dolg po kreditnih karticah, potrošniška, stanovanjska in druga  posojila, ter od drugih posojil posebej še posojila samostojnim podjetnikom),

• posojila nefinančnim družbam (okvirna in revolving, obrestovani dolg po kreditnih karticah, posojila do 250 tisoč EUR, od 250 tisoč EUR do 1 mio EUR in nad 1 mio EUR).

Posle se deli na:

• obstoječe posle, ki vključujejo vse sklenjene posle pred ali v referenčnem mesecu, ki še obstajajo v bilanci poročevalca, ter se poročajo kot stanje ob koncu meseca in

• nove posle, ki so bili sklenjeni v referenčnem mesecu ali so bila v referenčnem mesecu na novo izpogajana (na primer: višina obrestne mere ali rok vračila) ter se poročajo kot vsota pogodbenih zneskov.

Vloge čez noč, vloge na odpoklic z odpovednim rokom, dolg po kreditnih karticah, okvirna in  revolving posojila se vedno poroča kot obstoječe posle.

Poroča se anualizirano obrestno mero, ki jo poročevalec izračuna po naslednji formuli:

kjer je:
AAR       anualizirana obrestna mera (AAR),
OMp       skupna obrestna mera na leto,
n             število kapitalizacijskih obdobij za dolžniški finančni instrument na leto glede na frekvenco odplačil obresti.

Obrestna mera za obstoječe posle je ponderirana povprečna obrestna mera, ki se uporablja za stanja depozitov ali posojil. Kot ponder se uporablja nominalna vrednost posla zmanjšana za zapadli del dolga pred slabitvijo. Iz stanja posojil so izključena slaba posojila in posojila za prestrukturiranje dolga po obrestnih merah, ki so nižje od tržnih.

Obrestna mera za nove posle je opredeljena kot ponderirana povprečna obrestna mera, ki se uporablja za nove ali spremenjene depozite ali posojila. Kot ponder se uporablja pogodbeni znesek.

Pri obstoječih poslih so obrestne mere razčlenjene glede na originalno zapadlost posla, pri novih poslih pa glede na obdobje fiksacije začetne pogodbene obrestne mere (obdobje od sklenitve posla do prve možne spremembe obrestne mere) oziroma kombinacijo obdobja fiksacije začetne pogodbene obrestne mere in originalne zapadlosti.

Za nove posle se izračunajo posebej še obrestne mere za zavarovane posle.

Za potrošniška in stanovanjska posojila se računa tudi efektivna obrestna mera, ki jo poročevalci izračunajo po formuli iz prvega odstavka 23. člena Zakona o potrošniških kreditih in je enaka letni odstotni stopnji stroškov, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh odplačil in stroškov (pri izračunu mora poročevalec upoštevati vse določbe iz 22. člena ter drugega in tretjega odstavka 23. člena ZPotK-1 - Uradni list RS, št. 59/10 s spremembami).

kjer je:

APRC     je letna odstotna stopnja stroškov, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh odplačil in stroškov (pri izračunu mora banka upoštevati vse določbe iz 22. člena ter drugega in tretjega odstavka 23. člena ZPotK-1);
m           zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1;
k             zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 ≤ k ≤ m;
Ck           znesek k-tega črpanja
tk            trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t1 = 0;
m'          zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil;
l             zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov;
Dl          znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
sl           trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
Σ           vsota.

Podatki na voljo od 31.05.2005 oziroma nekateri od 30.06.2010.

Metodologija ESA2010

Finančni računi prikazujejo stanja in tokove, ki jih imajo posamezni institucionalni sektorji kot finančne terjatve in obveznosti v finančnih instrumentih do nasprotnih sektorjev. Osnovno metodološko oporo pri sestavi finančnih računov predstavlja Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESA2010).

Iz finančnih računov posameznih institucionalnih sektorjev je razvidno, kako se preko transakcij v finančnih instrumentih izvaja posojanje oziroma izposojanje, odvisno od tega ali ima sektor presežek ali primanjkljaj. Izravnalna postavka finančnega računa (neto pridobitve finančnih sredstev zmanjšane za neto prevzeme obveznosti) naj bi bila vrednostno enaka izravnalni postavki kapitalskega računa (neto posojanje oz. neto izposojanje) in tako predstavlja povezavo med finančnim in nefinančnim računom.

Neto postavke v bilanci stanja:

• razlika med finančnimi sredstvi in obveznostmi predstavlja neto finančna sredstva;

• razlika med celotnimi sredstvi (finančnimi in nefinančnimi) in obveznostmi predstavlja neto vrednost;

• neto vrednost in kapital predstavljata lastne sklade.

Finančni računi so nekonsolidirani in konsolidirani. V konsolidiranih računih so izločene terjatve in obveznosti med institucionalnimi enotami v okviru opazovanega sektorja.

Finančni računi predstavljajo pomembno analitsko orodje za preučevanje finančnih tokov med institucionalnimi sektorji v gospodarstvu ter medsebojnih finančnih razmerij med domačimi sektorji in tujino.

Pravila evidentiranja in vrednotenja

Stanja finančnih sredstev in obveznosti po finančnih instrumentih:

• tržni finančni instrumenti se vrednotijo po tržnih cenah na dan preseka;

• delnice, ki ne kotirajo in drug lastniški kapital se vrednotijo po knjigovodski vrednosti;

• netržni dolžniški instrumenti se vrednotijo po nominalni vrednosti (vrednost vplačanih sredstev, zmanjšana za odplačila in povečana za natečene obresti);

• posojila morajo biti pri upniku in dolžniku prikazana po nominalni vrednosti ne glede na kvaliteto posojil (slabitve na posojilih ne vplivajo na stanje posojil, stanje se zmanjša šele ob dokončnem odpisu terjatev);

• natečene obresti se praviloma vključijo v instrument, na katerega se nanašajo;

• posledično se lahko postavke iz finančnih računov in postavke iz bilance stanja vrednostno razlikujejo.

Transakcije se izkazujejo kot neto transakcije v posameznem finančnem instrumentu:

• transakcije se ugotavlja posebej za instru­mente na strani finančnih sredstev in posebej na strani obveznosti;

• transakcije predstavljajo razliko med povečanji (pridobitve) in zmanjšanji (odtujitve) v finančnem instrumentu;

• kot povečanje v finančnem instrumentu se upošteva izvirna vrednost ob pridobitvi instrumenta (npr. nakupna vrednost);

• kot zmanjšanje v finančnem instrumentu se upošteva realizirana vrednost ob odtujitvi instrumenta (npr. prodajna vrednost).

Vrednostne spremembe predstavljajo spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki niso posledica finančnih transakcij:

• vrednostne spremembe se delijo na tečajne spremembe in druge spremembe;

• tečajne spremembe vključujejo tečajne razlike zaradi spremembe deviznega tečaja, razlike v tržni ceni vrednostnih papirjev in vrednostne spremembe kapitala;

• druge spremembe predstavljajo spremembe v sektorskem razvrščanju institucionalnih enot, prerazvrstitve med finančnimi instrumenti, odpise slabih terjatev, statusne spremembe (pripojitve, združitve) in spremembe metodologije. 

Viri podatkov za sestavo finančnih računov

Pri sestavi finančnih računov se uporablja različne vire podatkov:

• četrtletni podatki o stanjih in transakcijah po nasprotnih sektorjih na osnovi neposrednega poročanja institucionalnih enot, ki poteka v sodelovanju z AJPES:
  - nefinančne družbe (S.11): prag poročanja nad 2 mio EUR bilančne vsote,
  - finančne družbe (S.12), razen bank, investicijskih skladov in institucij, ki izvajajo dejavnost najema: prag poročanja nad 1 mio EUR bilančne vsote,
  - enote države (S.13): prag poročanja nad 8 mio EUR bilančne vsote;

• podatki bank;

• podatki investicijskih skladov;

• podatki institucij, ki izvajajo dejavnost najema;

• podatki statistike ekonomskih odnosov s tujino:
  - podatki plačilne bilance o transakcijah s tujino,
  - podatki o stanjih mednarodnih naložb;

• podatki za sektor države;

• podatki o vrednostnih papirjih.

Splošno

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva ter nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Ime plačilna bilanca izvira še iz preteklih metodoloških priročnikov, ki so na začetku priporočali beleženje plačil. Ta pojem je bil že v četrtem priročniku plačilne bilance nadomeščen s pojmom transakcija. Mednarodne transakcije, ki jih beleži plačilna bilanca, tako velikokrat sploh ne vsebujejo transfera denarja. Glavno merilo za nastanek in zajem transakcije je menjava lastništva.

Plačilna bilanca se deli na tri glavne račune:

• tekoči račun;

• kapitalski račun;

• finančni račun.

Tekoči račun vsebuje tokove blaga, storitev in dohodkov med rezidenti in nerezidenti. Kapitalski račun prikazuje tokove neproizvedenih nefinančnih sredstev ter kapitalske transfere med rezidenti in nerezidenti. Finančni račun zajema neto pridobitve in odtujitve finančnih imetij in obveznosti, ki se delijo na pet funkcijskih kategorij:

• neposredne naložbe;

• naložbe v vrednostne papirje;

• finančne derivative;

• rezervna imetja;

• ostale naložbe.

Poleg običajnih finančnih imetij/obveznosti se upoštevajo tudi vrednosti zemljišč in ostalih nepremičnin (npr. stanovanj), ki so:

• fizično umeščene izven ekonomskega ozemlja določenega gospodarstva in so v lasti rezidentov;

• fizično umeščene v določenem gospodarstvu, vendar so v lasti nerezidentov.

Vsota saldov tekočega in kapitalskega računa pomeni presežek ali primanjkljaj nekega gospodarstva v razmerju z ostalimi gospodarstvi. Podoben koncept se lahko izpelje iz finančnega računa, tako da se od neto pridobitev finančnih imetij odštejejo neto vzpostavljene finančne obveznosti.

Čeprav so načeloma računi plačilne bilance uravnoteženi, pa se v praksi saldo finančnega računa ne uravnoteži s saldoma tekočega in kapitalskega računa. Razlika, ki pri tem nastane, predstavlja statistično napako in izpustitve. Ta je večinoma odraz nepopolnosti virov podatkov ali pa časovne neusklajenosti le-teh.

Tako se lahko iz pozitivne statistične napake sklepa, da

1. so vrednosti kreditnih postavk tekočega ali kapitalskega računa prenizke in/ali

2. so vrednosti debetnih postavk tekočega in kapitalskega računa previsoke in/ali

3. so vrednosti neto povečanja imetij finančnega računa previsoke in/ali

4. so vrednosti neto povečanja obveznosti finančnega računa prenizke.

Pri negativni vrednosti statistične napake velja obratno sklepanje.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan. Enako kot pri finančnem računu plačilne bilance se v stanju mednarodnih naložb finančna imetja in obveznosti delijo na pet funkcijskih kategorij.

Razlika med finančnimi imetji in obveznostmi je neto pozicija, ki pomeni bodisi neto terjatve bodisi neto obveznosti do nerezidentov. Spremembe stanja mednarodnih naložb med dvema zaporednima časovnima obdobjema so lahko posledica transakcij, ki jih zajema finančni račun plačilne bilance tega obdobja, ali pa drugih tokov. 

Zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Imetja zunanjega dolga so prav tako izpeljana iz stanja mednarodnih naložb in vsebujejo terjatve do nerezidentov v obliki dolžniških instrumentov, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do nerezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

Bruto zunanji dolg, ki vsebuje dolžniške obveznosti do nerezidentov, se prikazuje tudi z delitvijo na javni in javno garantirani dolg ter zasebni negarantirani dolg. V javni in javno garantirani dolg spada dolg sektorjev S.13, S.121 ter dolg vseh ostalih sektorjev, če ima garancijo države. V zasebni negarantirani dolg se uvrstijo preostale obveznosti.

Sektorska členitev – podatki so prikazani po štirih sektorjih:

Centralna banka (S.121)

Banke (S.122)

Država (S.13)

Ostali sektorji (S.11, S.123, S.124, S.125, S.126, S.127, S.128, S.129, S.14, S.15)

Ostali sektorji pri kapitalskih transferjih zajemajo vse sektorje razen državnega sektorja (S.13)

Značilnosti podatkov

Predznak na tekočem in kapitalskim računu je vedno pozitiven, saldo pa pomeni razliko med prejemki in izdatki oziroma izvozom in uvozom ter ima ustrezni predznak (pozitiven ali negativen).

Pozitivni predznak na finančnem računu pomeni povečanje imetij in/ali obveznosti, negativen predznak pa zmanjšanje. Saldo finančnega računa pomeni razliko med imetji in obveznostmi.

Objave in revizije podatkov

Revizije in objave podatkov plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in zunanjega dolga potekajo, kot sledi:

• mesečni podatki za plačilno bilanco in zunanji dolg za mesec m se objavljajo z zamikom m + 6 tednov. Hkrati se revidirajo tudi vsi meseci istega leta.

• četrtletni podatki za stanje mednarodnih naložb za četrtletje q se objavljajo z zamikom q + 10 tednov. Hkrati se revidirajo tudi vsa četrtletja istega leta.

Revizije podatkov preteklih let potekajo za obdobje (y-1) in (y-2) v drugi polovici tekočega leta (y), v primeru večjih metodoloških sprememb pa lahko tudi drugače.

Viri podatkov

Zunanjetrgovinska statistika (Statistični urad Republike Slovenije) je glavni vir za podatke o blagovni menjavi. Od 1.5.2004 dalje je vir za blagovno menjavo med Slovenijo in državami članicami EU postalo poročanje Intrastat, medtem ko je vir za blagovno menjavo z ostalimi državami Enotna upravna listina (Ekstrastat).

Poročila o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti (BST) so vir za storitveno menjavo (brez potovanj), prilagoditev zaobjema blagovne menjave ter tekoče in kapitalske transfere (brez transferov, povezanih z EU proračunom) od vključno leta 2008 dalje.

Poročila o poslih z vrednostnimi papirji (VRP) in podatki Klirinško depotne družbe (KDD) so vir za portfolio naložbe (dolžniški in lastniški vrednostni papirji), od septembra 2003 do konca leta 2006 pa tudi za finančne derivative.

Podatki o črpanjih/odplačilih kreditnih poslov s tujino iz evidence o registriranih kreditih, najetih v tujini oz. danih tujini (KR) so bili vir za podatke o posojilih vseh sektorjev do leta 2004, v letih 2005 in 2006 pa le za nebančne sektorje.

Poročila o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti (KRD) so bili vir za podatke o posojilih in vlogah vseh sektorjev razen bank od leta 2007 dalje. Od avgusta 2017 se v okviru poročila KRD poročajo tudi:

• kratkoročni komercialni krediti in avansi (prej poročani v okviru poročila SKV),

• naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje, ki potekajo mimo domačih posrednikov (prej poročane v okviru poročila DVP) in ne kotirajo na borzi,

• manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu rezidenčnih družb, ki niso delniške družbe,

• manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu nerezidenčnih družb, ki ne kotirajo na borzi,

• lastniški deleži v mednarodnih organizacijah.

Poročila monetarnih finančnih institucij (PORFI) so vir za podatke sektorja bank od leta 2005 dalje. PORFI je vir za podatke o posojilih, gotovini in vlogah, komercialnih kreditih, ostalih terjatvah/obveznostih, finančnih derivativih ter o dohodkih (obresti).

Letna poročila o naložbah (SN) so vir za reinvestirane dobičke in stanja lastniškega kapitala neposrednih naložb, od vključno leta 2008 pa so mesečna poročila o naložbah (SN-T) vir tudi za vse ostale transakcije lastniškega kapitala in izplačanih dobičkov. Isti vir se je uporabljal do leta 2017 za naložbe v lastniške vrednostne papirje, če so opravljene mimo domačih pooblaščenih posrednikov. Od avgusta 2017 se omenjene naložbe v lastniške vrednostne papirje poročajo v okviru poročila KRD. Za SN in SN-T od 2018 veljajo spremenjeni kriteriji za poročanje, in sicer da je delež lastništva (delnic ali drugega lastniškega kapitala) v tuji družbi ali tuje družbe v Sloveniji 10 % ali več. Od januarja leta 2023 je prag poročanja 5 milijona EUR bilančne vsote. Za podatke pod pragom poročanja je vključena ocena.

Poročanje o sodobnih plačilnih instrumentih (SPI) je vir za podatke nakupa goriva tujih avtoprevoznikov na bencinskih črpalkah v Sloveniji, plačanega s plačilnimi karticami tujih izdajateljev od leta 2008 dalje.

Računovodski podatki Banke Slovenije

Podatki proračuna o transferih državnega sektorja med Republiko Slovenijo in EU (od 2004 dalje)

Četrtletni podatki statistike finančnih računov se uporabljajo kot vir za postavko finančni derivativi od leta 2007 dalje za vse sektorje razen za centralno banko. Za banke se je ta vir uporabljal do leta 2010 (v 2011 je bil nadomeščen z virom PORFI).

Poročila o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti (SKV) so bili vir za kratkoročne komercialne kredite in avanse od leta 2002  do julija 2017. Od avgusta 2017 se kratkoročni komercialni krediti in avansi poročajo v okviru poročila KRD.

Poročila o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov (DVP) so bili vir za portfolio naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje, ki potekajo mimo domačih posrednikov, od leta 2007 do julija 2017. Od avgusta 2017 se portfolio naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje, ki potekajo mimo domačih posrednikov,  poročajo v okviru poročila KRD.

Poročila o stanjih na računih in transakcijah med rezidenti in nerezidenti (C, PPT, PPV):

• poročilo o stanjih na računih domačih bank - PPV (do 31.12.2004),

• poročilo o stanjih na računih v tujini - C (do 31.12.2006),

• poročilo o transakcijah preko računov pri domačih bankah - PPT (do 31.12.2008),

• poročilo o transakcijah preko računov v tujini - C (do 31.12.2008).

Vse banke, ki so opravljale plačilni promet s tujino, in vsi rezidenti, ki so imeli odprte račune v tujini, so bili dolžni poročati podatke o vrsti transakcije. Podatke je bil dolžan posredovati rezident nalogodajalec/upravičenec plačila. Od leta 2009 do marca 2014 so banke, ki opravljajo plačilni promet s tujino, poročale o transakcijah z nerezidenti, ki so presegale prag 50.000 EUR. Od aprila 2014 banke poročajo o vseh transakcijah brez šifre namena. Podatki se uporabljajo le za namene kontrole kvalitete plačilne bilance.

Računovodski podatki bank (KNB) do 2010

Ocene in drugi viri

• ocena dohodkov od dela (SURS),

• podatki o izplačanih pokojninah nerezidentom (ZPIZ),

• anketa o odpisih dolga iz naslova blagovne in storitvene menjave s tujino,

• ocene za izvoz in uvoz potovanj - od 2005 dalje (podrobneje razloženo v točki Potovanja),

• četrtletni podatki o potrošnji tujih ambasad v Sloveniji (SURS, od vključno leta 2008),

• nakazila zdomcev - transferi v tujino (bilateralni podatki med državami, od vključno leta 2008),

• transferi gospodinjstev (SURS, od vključno leta 2008),

• neposredno pridobljena sredstva na natečajih oz. programih EU (SURS, od vključno leta 2008),

• podatki o neposrednih naložbah nerezidentov v nepremičnine v Sloveniji (GURS, od vključno 2008 naprej),

• podatki o nakupih/prodajah nepremičnin na Hrvaškem (Hrvaška nacionalna banka, od vključno leta 2008),

• podatki o neposrednih naložbah slovenskih gospodinjstev v obliki nepremičnin v tujini (osnovni vir je Anketa o potrošnji gospodinjstev, SURS),

• podatki o nakupih/prodajah emisijskih kuponov med rezidenti in nerezidenti (Agencija Republike Slovenije za okolje, od vključno leta 2008 do 2011. Od leta 2012 dalje je podatek zajet na mesečnem poročilu BST),

• podatki o posojilih, ki jih domače prebivalstvo najema pri bankah v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija), so vključeni od leta 2012 naprej. Vir je baza ECB,

• ocena reinvestiranih dobičkov investicijskih skladov na podlagi spremenljivke "Accrued income factor (AIF)" iz CSDB (Central Securities Data Base) od leta 2015 naprej,

• ocena uvoza drog (SURS),

• ocena nakupov blaga preko spleta (od vključno 2010), 

• ocena odkupov tuje gotovine in čekov od tujcev v menjalnicah - del postavke potovanja (do vključno leta 2004),

• ocena izdatkov za potovanja v tujino vključno s čezmejnimi nakupi blaga (do vključno leta 2004),

• ocena italijanskih pokojnin (UMAR, do konca leta 1998),

• ocena transakcij s tujo gotovino in vlogami slovenskih gospodinjstev (do vključno leta 2006). 

Viri podatkov pri stanju mednarodnih naložb so večinoma isti kot za finančni račun plačilne bilance.

Tabele

V maju 2006 so bile tabele od 1.1. do 1.8. nadomeščene s tabelami od 1.1. do 1.6, ki v določeni meri olajšujejo kontinuiteto starih časovnih vrst.

 Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijo za “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004, 31.12.2005 in 31.12.2006.

Opomba 1: Zaradi spremembe na viru so hkrati z objavo podatkov za april 2011 objavljene popravljene časovne vrste podatkov vlog na odpoklic in vezanih vlog v tabelah 1.2., 1.4. in 1.6. od januarja 2009 do maja 2010.

 Tabela 1.1.: Denarni agregati

Tabela prikazuje končna mesečna stanja denarnih agregatov, izračunanih po opredelitvi ECB.

Glavne značilnosti denarnih agregatov po opredelitvi ECB so:

• vključene obveznosti denarnega sektorja do domačih nedenarnih sektorjev,

• izločitev denarno nevtralnega sektorja (centralna država je obravnavana kot denarno nevtralni sektor),

• omejitev roka zapadlosti vključenih postavk (le obveznosti do 2 let oz. vlog na odpoklic do 3 mesecev),

• enakovreden status obveznosti v domači in tuji valuti

• vključitev delnic in/ali točk odprtih investicijskih skladov denarnega trga v M3.

Denarni agregati so opredeljeni takole:

• M1 vsebuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge,

• M2 poleg M1 vključuje vloge z dogovorjeno zapadlostjo do 2 let in vloge na odpoklic do 3 mesecev,

• M3 vključuje M2, repo ter dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do 2 leti, delnice in/ali točke odprtih investicijskih skladov denarnega trga.

Tabela je razdeljena na dva dela: prvi del tabele (pred vstopom Slovenije v EMU - do 31.12.2006) vsebuje podatke denarnih agregatov Slovenije. Drugi del tabele (po vstopu Slovenije v EMU - od 1.1.2007) predstavlja prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU.

Postavka “Gotovina v obtoku” je izračunana na osnovi mehanizma kapitalskega ključa (capital share mechanism - CSM), ki razdeljuje celoten znesek izdanih bankovcev v EMU med posamezne nacionalne centralne banke držav članic glede na njihov delež v kapitalu ECB (na ECB odpade 8%-ni delež izdaje bankovcev). K bankovcem so prišteti še kovanci (ki so dejanska obveznost centralne države). Znesek gotovine (bankovci in kovanci) je zmanjšan za stanja gotovine v blagajnah MFI.

 Prispevek Slovenije k denarnim agregatom EMU ne predstavlja denarnih agregatov Slovenije. V celotnem izračunu prispevka Slovenije k denarnim agregatom EMU so upoštevane obveznosti do ustreznih sektorjev vseh držav EMU. Zaradi konsolidacije znotraj sektorja MFI na ravni držav EMU lahko pride do situacije, ko je agregat M3 manjši od agregata M2.

Tabela 1.2. : Konsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucij

Tabela prikazuje skupno (konsolidirano) bilanco stanja Banke Slovenije in drugih monetarnih finančnih institucij ob koncu meseca, prikazanih v tabelah 1.3. in 1.4.. Medsebojne terjatve in obveznosti sektorjev S.122 in S.121 so izključene. Na pasivni strani bilance so na določenih postavkah izključene obveznosti do domačega sektorja S.1311 in so zajete med ostalo pasivo.

Postavka “Bankovci in kovanci” je izračunana na osnovi mehanizma kapitalskega ključa (capital share mechanism - CSM), ki razdeljuje celoten znesek izdanih bankovcev v EMU med posamezne nacionalne centralne banke držav članic glede na njihov delež v kapitalu ECB (na ECB odpade 8%-ni delež izdaje bankovcev). K bankovcem so prišteti še kovanci (ki so dejanska obveznost centralne države).

Tabela 1.3.: Bilanca Banke Slovenije

Tabela prikazuje bilanco stanja Banke Slovenije ob koncu meseca v skladu z metodologijo ECB. Po metodologiji ECB postavka Bankovci in kovanci zajema tudi podatek kovancev v obtoku (ki so dejanska obveznost centralne države), izključuje pa podatek izdanih plačilnih bonov, ki so vključeni pod ostalo pasivo.

Postavka “Bankovci in kovanci” je izračunana na osnovi mehanizma kapitalskega ključa (capital share mechanism - CSM), ki razdeljuje celoten znesek izdanih bankovcev v EMU med posamezne nacionalne centralne banke držav članic glede na njihov delež v kapitalu ECB (na ECB odpade 8%-ni delež izdaje bankovcev). K bankovcem so prišteti še kovanci.

Tabela 1.4.: Bilanca drugih monetarnih finančnih institucij

Tabela prikazuje agregatno bilanco stanja drugih monetarnih finančnih institucij, to je bank, hranilnic, HKS in skladov denarnega trga, ob koncu meseca. Podrobnejši pregled terjatev in obveznosti drugih MFI do posameznih domačih in tujih sektorjev je prikazan v tabelah 1.5. in 1.6.

Tabela 1.5.: Izbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij po sektorjih

Tabela prikazuje terjatve drugih monetarnih finančnih institucij iz naslova posojil in vrednostnih papirjev (prikazanih v tabeli 1.4), razčlenjene na domače in tuje sektorje, vrste posojil ter na domačo in tujo valuto.

Tabela 1.6.: Izbrane obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij po sektorjih

V tabeli so prikazane obveznosti drugih finančnih institucij iz naslova vlog in vrednostnih papirjev (prikazanih v tabeli 1.4), razčlenjene na domače in tuje sektorje, vrste vlog ter na domačo in tujo valuto.

Tabela 1.7.: Bilanca Banke Slovenije - instrumenti

Tabela prikazuje podatke bilance stanja Banke Slovenije razčlenjene po instrumentih denarne politike. Tabela je sestavljena po računovodskih pravilih ECB in se razlikuje od Tabele 1.3.: Bilanca Banke, ki sledi statistični metodologiji ECB.

Tabela 1.8.: Investicijski skladi

Splošno

Metodologija statistike investicijskih skladov v Slovenije temelji na podlagi Uredbe Evropske centralne banke (ES) št. 958/2007 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) in Smernice Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano). Časovne serije tabel se začnejo z decembrom 2008, ko je bilo uvedeno novo poročanje investicijskih skladov. Podatki so revidirani ob objavi podatkov za naslednje obdobje.

Opomba 1: Finančne sektorje tvorijo Banka Slovenije, druge monetarne institucije (banke, hranilnice in skladi denarnega trga) in druge finančne institucije (drugi finančni posredniki razen zavarovalnic in pokojninskih skladov, pomožni finančni posredniki ter zavarovalnice in pokojninski skladi).

Opomba 2: Nefinančne sektorje tvorijo nefinančne družbe, država, gospodinjstva in neprofitni izvajalci storitev gospodinjstev.

Opomba 3: Denarni skladi spadajo v sektor denarnih finančnih posrednikov in ne med druge finančne posrednike, kamor so vključeni investicijski skladi.

Vloge

Ta postavka zajema prenosljive vloge (vloge na vpogled) in druge vloge. Druge vloge so vloge, ki jih ni možno uporabljati za plačevanje in jih ni možno zamenjati v prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. Med njih spadajo vezane vloge, potrdila o vlogah, ki niso iztržljiva oz. katerih iztržljivost je, čeprav teoretično možna, zelo omejena in druge vloge, ki niso prenosljive.

Dolžniški vrednostni papirji

Dolžniški vrednostni papirji so kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni vključujejo vse inštrumente denarnega trga z originalno zapadlostjo enega leta ali manj. Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji pa so vrednostni papirji z originalno zapadlostjo, daljšo od enega leta, in obsegajo obveznice, instrumente denarnega trga z originalno zapadlostjo, daljšo od enega leta in druge dolžniške vrednostne papirje. Obrestovani dolžniški vrednostni papirji se izkazujejo skupaj z obrestmi. V primeru, da obresti ni možno izkazovati skupaj z dolžniški vrednostnimi papirji, se izkazujejo ločeno v postavki ostala aktiva.

Delnice in drug lastniški kapital

Postavka zajema delnice in enote/delnice investicijskih skladov. Delnice so finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice do delniških družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičku delniških družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. Enote premoženja/delnice investicijskih skladov obsega enote premoženja oziroma delnice odprtih in zaprtih investicijskih skladov.

Ostala aktiva

Pod to postavko se poročajo terjatve za prodane oziroma zapadle naložbe, terjatev do družbe za upravljanje in do skrbnika, terjatve za obresti in dividende, terjatve iz naslova posojanja vrednostnih papirjev, druge terjatve iz poslovanja, aktivne časovne razmejitve in izvedeni finančni inštrumenti. Aktivne časovne razmejitve zajemajo odložene stroške oziroma odložene odhodke, kratkoročno nezaračunane prihodke in tudi razmejene obresti. Izvedeni finančni inštrumenti bodisi finančne terjatve bodisi finančne obveznosti, v bilanci stanja pa se evidentirajo nepobotani.

Posojila

Postavka vsebuje najeta posojila, kritna posojila, repo posle in druge oblike posojil kot tehnik in orodij upravljanja naložb investicijskega sklada.

Izdane enote/delnice investicijskih skladov

Izdane enote/delnice investicijskih skladov predstavljajo celotno obveznost do delničarjev oziroma vlagateljev investicijskega sklada.

Ostala pasiva

Postavka druge obveznosti obsega poslovne obveznosti investicijskega sklada, in sicer obveznosti iz nakupa finančnih instrumentov, obveznosti iz upravljanja, obveznosti za plačila davkov, obveznosti iz naslova razdelitve dobička oziroma drugih izplačil imetnikom enot premoženja oziroma delničarjem, druge poslovne obveznosti ter pasivne časovne razmejitve in izvedene finančne inštrumente. Pasivne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke. Pod to postavko se vštevajo tudi razmejene obresti.

Tabele (1.9.1.-1.9.4.): Lizing družbe

Splošno

Podatki lizing družb temeljijo na podlagi Zakona o Banki Slovenije (Uradno prečiščeno besedilo Uradni list RS, št. 72/2006) in Sklepu o poročanju institucij, ki izvajajo dejavnost najema (lizing družbe) objavljeno v Uradnem listu RS, št. 59/2012.

Dodatne opombe

Vrsta posla: podatki v tabelah vključujejo finančni najem, poslovni najem in posojila.

Tip posla: opredeljuje ali je bil sklenjen posel s premičnino ali z nepremičnino.

Sektorji: opredelitev na podlagi Standardne klasifikacije institucionalnih sektorjev, SKIS - ESR 10. Kratica FD označuje finančne družbe, kratica NFD pa nefinančne družbe.

Dejavnost: opredelitev je na podlagi Standardne klasifikacije dejavnosti 2008 (šifrant SKD, Statistični urad RS)

Obrestne mere Banke Slovenije (zgodovinski podatki)

Lombardna obrestna mera je obrestna mera za lombardno posojilo, ki je z odprto ponudbo ponujeno bankam in hranilnicam za en delovni dan na podlagi zastavljenih vrednostnih papirjev v višini 110% od zneska posojila.

Repo obrestna mera za začasni odkup tolarskih in deviznih blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju z obveznim povratnim odkupom čez 7 dni je bila do marca 2004 ponderirano povprečje dnevnih repo obrestnih mer (efektivna obrestna mera). Marca 2004 je bil uveden novi 7-dnevni repo, ki se ponuja preko odprte ponudbe. Objavlja se zadnja veljavna obrestna mera.

Obrestna mera obveznih rezerv je obrestna mera, po kateri plača Banka Slovenije bankam, hranilnicam in hranilno kreditnim službam obresti na povprečno stanje poravnalnega računa oz. posebnega računa obveznih rezerv pri Banki Slovenije, največ do višine obveznih rezerv. Obrestna mera obveznih rezerv znaša od oktobra 1991 dalje 1 odstotek letno.

Obrestna mera za depozit čez noč je obrestna mera, po kateri se obrestujejo depoziti, ki jih banke in hranilnice čez noč vežejo pri Banki Slovenije.

Dolgoročni depozit pri Banki Slovenije je bil uveden julija 2004. Obrestuje se po spremenljivi obrestni meri, in sicer se mu za dva meseca vnaprej določi obrestna mera, ki je vezana na veljavno obrestno mero  60-dnevnega blagajniškega zapisa Banke Slovenije v tolarjih na zadnji dan pred obračunskim obdobjem, s pribitkom v višini 0,2 odstotne točke. Obresti se obračunava in izplačuje dvomesečno.

Tolarski blagajniški zapisi so imenski vrednostni papirji, ki jih vpisujejo banke in hranilnice za 60 in 270 dni. Banka Slovenije ponuja 60-dnevne tolarske blagajniške zapise preko odprte ponudbe, 270-dnevne je od novembra 2001 do februarja 2004 ponujala preko avkcij, od marca 2004 dalje pa preko zaprte ponudbe. Obrestna mera  za navedene blagajniške zapise je nominalno podana, v primeru avkcij gre za efektivno obrestno mero. Od novembra 2004 je ponudba 270-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov zamrznjena.

Blagajniški zapis v tujem denarju je prenosljiv, imenski in neserijski vrednostni papir Banke Slovenije. Po stalno odprti ponudbi ga lahko vpisujejo  banke (do 3. maja 2000 preko njih tudi druge pravne osebe). Vplača se z diskontom v evrih (do 16.2.1999 v markah) ali ameriških dolarjih (ukinjeno v juniju 2006), ročnost je od 60 do 120 dni.

Zakonska zamudna obrestna mera je obrestna mera, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila. Po zakonski zamudni obrestni meri plača banka, hranilnica oz. hranilno-kreditna služba Banki Slovenije tudi nadomestilo v primeru, če ne izpolni obveznih rezerv. Od 28.06.2003 dalje je zakonska zamudna obrestna mera določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti.

Obrestne mere, navedene v tabeli za posamezni instrument, so obrestne mere, ki so zadnje veljavne v obdobju (razen v primeru efektivnih obrestnih mer). Letna povprečja obrestnih mer so izračunana kot navadna aritmetična povprečja mesečnih podatkov, če so ti podatki na razpolago.

Obrestne mere in indeksacijska klavzula na medbančnem denarnem trgu

Medbančni trg

SIONIA/SITIBOR

Do 31. decembra 2006: številke pomenijo letne nominalne obrestne mere za nezavarovane depozite v slovenskih tolarjih na slovenskem medbančnem trgu.

Obrestna mera za depozite čez noč (SIONIA) je ponderirana povprečna obrestna mera za depozite čez noč. SITIBOR je obrestna mera, po kateri ena prvorazredna banka drugi prvorazredni banki ponuja medbančne vezane depozite v slovenskih tolarjih.

SIONIA in SITIBOR veljata od 14. julija 2003 do 31. decembra 2006. Prekinitev vrste januarja 2007.

ESTR/EONIA/EURIBOR

ESTR (the euro short-term rate – EURO STR) je evrska kratkoročna obrestna mera čez noč, ki odražala ceno izposoje denarnih sredstev bank na grosističnem denarnem trgu. Nadomešča medbančno obrestno mero čez noč EONIA, ki bo lahko v uporabi še do konca leta 2021. ESTR se izračunavala izključno na podlagi transakcij prejšnjega trgovalnega dne, denominiranih v evrih. ECB objavlja ESTR od 2. oktobra 2019 dalje na vsak trgovalni dan v sistemu TARGET2. V vmesnem obdobju, tj. od 2. oktobra 2019 do konca leta 2021, bo EONIA obrestno mero nadomestila ESTR + fiksni pribitek 0,085%.

Eonia® (povprečje indeksa transakcij čez noč v evrih) je veljavna referenčna obrestna mera transakcij čez noč v evrih. Izračuna se kot ponderirano povprečje vseh obrestnih mer za nezavarovane transakcije posojil čez noč, ki jih v evroobmočju na medbančnem trgu izvedejo sodelujoče banke.

Evropska medbančna obrestna mera – “Euribor®” – je referenčna obrestna mera za evro na denarnem trgu. Sponzorirata jo Združenje evropskih bank, ki zastopa interese 4500 bank v 24 državah članicah Evropske unije in v Islandiji, na Norveškem in v Švici, ter Združenje finančnih trgov. Euribor® je obrestna mera, po katerih ena evropska prvorazredna banka drugi ponuja medbančne vezane depozite v evrih znotraj EMU.

Indeksacijske klavzule

TOM

Tolarska indeksacijska klavzula (TOM) je letna obrestna mera, ki jo izračuna Statistični urad Republike Slovenije, in se uporablja za ohranjanje vrednosti finančnih obveznosti in terjatev v domači valuti.

TOM (mesečna):

do junija 1995 se je kot indeksacijska klavzula uporabljal »R«, ki je bil enak stopnji inflacije preteklega meseca;

od junija 1995 je indeksacijska klavzula temeljila na povprečni stopnji inflacije za pretekle 3 mesece;

od februarja 1996 je indeksacijska klavzula temeljila na povprečni stopnji inflacije za pretekle 4 mesece;

od decembra 1996 je indeksacijska klavzula temeljila na povprečni stopnji inflacije za pretekle 6 mesecev;

od maja 1997 je indeksacijska klavzula temeljila na povprečni stopnji inflacije za pretekle 12 mesecev.

Od februarja 1998 se kot stopnja inflacije upošteva rast življenjskih stroškov prej pa rast cen na drobno. Od julija 2002 se finančne obveznosti in terjatve v domači valuti z rokom dospelosti do enega leta ne revalorizirajo več.

Indeksacijska klavzula za tuji valuti USD in CHF

Mesečna stopnja je stopnja rasti deviznega tečaja ob koncu meseca za USD in CHF. Letna stopnja se izračuna iz mesečne stopnje na enotni način, pri čemer se upošteva dejansko število dni v mesecu in letu.

Obrestne mere Evropske centralne banke

Banke lahko uporabijo odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč za sklenitev depozitov čez noč pri nacionalnih centralnih bankah. Obrestna mera za odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč navadno predstavlja spodnjo mejo obrestne mere na trgu čez noč.

Operacije glavnega refinanciranja so redne povratne transakcije za povečanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno dospelostjo enega tedna. Izvajajo jih nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij in po vnaprej določenem koledarju. Operacije glavnega refinanciranja igrajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev operacij odprtega trga Evrosistema in zagotavljajo večino refinanciranja finančnemu sektorju.

Nasprotne stranke lahko uporabijo odprto ponudbo mejnega posojanja za pridobitev likvidnosti čez noč od nacionalnih centralnih bank na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Obrestna mera za mejno posojanje navadno predstavlja zgornjo mejo obrestne mere na trgu čez noč.

Harmonizirana dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriteriju

Statistični podatki o dolgoročnih obrestnih merah se nanašajo na povprečne mesečne obrestne mere za dolgoročne državne obveznice, ki jih je izdala država, podane v odstotkih na leto.

Četrti maastrichtski kriterij temelji na ravni dolgoročnih obrestnih mer. 4. člen Protokola o kriterijih konvergence v skladu z 121. členom Pogodbe določa, da izpolnjevanje četrtega kriterija konvergence "pomeni, da je imela država članica v obdobju enega leta pred preverjanjem povprečno nominalno dolgoročno obrestno mero, ki ni presegala za več kot 2 odstotni točki povprečne nominalne dolgoročne obrestne mere treh najbolj uspešnih držav članic glede stabilnosti cen. Obrestne mere se določajo na podlagi dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev z upoštevanjem razlik v nacionalnih definicijah."

Pogoji za izbor primernega vrednostnega papirja za izračun dolgoročne obrestne mere za namen ocenjevanja izpolnjevanja Maastrichtskega kriterija: državni vrednostni papir mora biti izdan v nacionalni valuti, preostala zapadlost mora biti čim bližje 10 let, dobra likvidnost vrednostnega papirja, ni neposrednega vpliva kupona, bruto davek, upošteva se donosnost do dospetja (ISMA formulo 6.3) in v primeru, ko se uporablja košarica vrednostnih papirjev se za izračun skupne obrestne mere uporablja navadno aritmetično povprečje.

Evropska centralna banka in Evropska komisija sta skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami pristopnih držav sodelovali v opredelitvi reprezentativnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki bi jih bilo mogoče uporabljati za določanje dolgoročnih nominalnih obrestnih mer, po potrebi pa tudi drugih (alternativnih) indikatorjev dolgoročnih obrestnih mer za primer, da ni ustreznih državnih obveznic.

Podatki do vključno decembra 2006 se nanašajo na donose do dospetja reprezentativne desetletne državne obveznice, izdane v tolarjih in z nominalno obrestno mero. Od 1.1.2007 so prikazani donosi do dospetja desetletnih državnih obveznic izdanih v evrih z nominalno obrestno mero.

Donosi do vključno septembra 2003 predstavljajo donose na primarnem trgu, zatem pa donose na sekundarnem trgu.

Obrestne mere monetarnih finančnih institucij

Podatki od januarja 2003 do aprila 2005

Ocene na podlagi statističnih podatkov MIR se nanašajo na obrestne mere za nove posle, ki jih osem največjih rezidenčnih bank (izbranih po merilu bilančne vsote) uporablja za posojila, denominirana v slovenskih tolarjih, domačim gospodinjstvom in nefinančnim družbam.

Obrestne mere so izračunane kot ponderirano povprečje vseh obrestnih mer za nove posle v kategoriji instrumentov.

Posojila nefinančnim družbam (razčlenitev po kategorijah zneskov): posojila v SIT se preračunajo v EUR po povprečnem mesečnem menjalnem tečaju, nato pa se razvrstijo po zneskih do vključno 1 milijona EUR in zneskih več kot 1 milijon EUR.

Posojila gospodinjstvom za druge namene vključujejo samo posojila samostojnim podjetnikom za tekoča in kapitalska sredstva.

Podatki o APRC za obdobje od januarja do avgusta 2003 se nanašajo na šest poročevalcev, od avgusta 2003 do decembra 2003 pa na sedem od skupaj osmih poročevalcev.

Podatki od maja 2005 do decembra 2006 zajemajo posle v SIT, od januarja 2007 pa v EUR, celotne populacije MFI v Sloveniji.

Statistike obrestnih mer MFI zajemajo tiste obrestne mere, ki jih rezidenčne monetarne finančne institucije (MFI, tj. “kreditne institucije”) uporabljajo za depozite, denominirane v tolarjih/evrih, in posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam, ki so rezidenti evroobmočja.

Pravne zahteve glede statistik obrestnih mer MFI so določene v Uredbi ECB/2013/34 s spremembo ECB/2014/30, ter v Smernici ECB/2014/15, ki skupaj opredeljujeta statistične standarde, po katerih morajo monetarne finančne institucije sporočati statistike svojih obrestnih mer. Uredbo dopolnjuje Priročnik o statistikah obrestnih mer MFI, ki pojasnjuje in ponazarja statistične zahteve. Statistike obrestnih mer MFI se nanašajo na obrestne mere, o katerih se kreditna institucija ali druga institucija sporazumno dogovori s svojo stranko. Preračunajo se na letni podlagi ob upoštevanju pogostnosti plačevanja obresti in se navajajo v odstotkih na leto. Na ravni evroobmočja se zbira 117 kazalec obrestnih mer s pripadajočimi obsegi, od katerih se jih 91 nanaša na nove, 26 pa na obstoječe posle.

Obstoječi posli so opredeljeni kot stanja vseh depozitov strank, tj. gospodinjstev in nefinančnih družb, pri kreditnih institucijah ali drugih MFI, in stanja vseh posojil, ki so jih kreditne institucije odobrile strankam. Obrestna mera za obstoječe posle odraža ponderirano povprečno obrestno mero, ki se uporablja za stanja depozitov ali posojil v ustrezni kategoriji instrumentov v referenčnem časovnem obdobju. Obrestne mere za obstoječe depozite pokrivajo vse depozite, ki jih stranke še niso črpale v vseh obdobjih do vključno datuma poročanja. Obrestne mere za obstoječa posojila pokrivajo vsa črpana posojila, ki jih stranke še niso odplačale v vseh obdobjih do vključno datuma poročanja, ne pokrivajo pa slabih posojil in posojil za prestrukturiranje dolga po obrestnih merah, ki so pod tržnimi. Statistike obrestnih mer MFI za obstoječe posle so torej statistike obrestnih mer, ki so dejansko uporabljene za vse »odprte« depozite in posojila. Obstoječi posli se členijo po originalni zapadlosti.

Nov posel je opredeljen kot nov sporazum med gospodinjstvom ali nefinančno družbo in kreditno ali drugo institucijo. Novi sporazumi vključujejo vse finančne pogodbe, katerih pogoji prvič določajo obrestno mero za depozit ali posojilo, in vsa nova pogajanja glede obstoječih depozitov in posojil. Podaljšanje obstoječih pogodb o depozitih in posojilih, ki se izvede samodejno, tj. brez dejavnega posredovanja gospodinjstva ali nefinančne družbe, in pri katerem se ni treba ponovno pogajati o pogodbenih pogojih, vključno z obrestno mero, se ne šteje za nov posel.Novi posli za vezane depozite se členijo po originalni zapadlosti, za posojila pa glede na začetno obdobje določitve obrestne mere. Začetno obdobje določitve obrestne mere je vnaprej določeno časovno obdobje na začetku veljavnosti pogodbe, v katerem se višina obrestne mere ne bo spremenila.

Efektivna obrestna mera (APRC) je veljavna aktivna obrestna mera, ki zajema vse stroške posojila potrošniku, tj. plačila obresti, in tudi druge sorodne stroške. APRC je izračunana v skladu z določbami iz 24. in 25. člena Zakona o potrošniških kreditih. APRC se določa samo za potrošniške kredite in posojila gospodinjstvom za nakup stanovanj (samostojni podjetniki so izključeni).

Metoda tehtanja: Obrestne mere za nove posle se tehtajo z velikostjo posameznega sporazuma.

Nove statistike obrestnih mer zamenjajo Povprečne obrestne mere bank, ki jih je objavljala Banka Slovenije. Nove statistike se po zajemanju in opredelitvi bistveno razlikujejo od tistih, ki so se objavljale v preteklosti. Zato neposredna primerjava med novimi in starimi obrestnimi merami ni mogoča.

* Gospodinjstva = samostojni podjetniki + posamezniki + neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom

**Podatki APRC vključujejo gospodinjstva brez samostojnih podjetnikov in brez neprofitnih izvajalcev storitev gospodinjstvom

Opomba 1: Za to kategorijo instrumentov se prekrivajo novi in obstoječi posli.

Opomba 2: Za to kategorijo instrumentov se združijo gospodinjstva in nefinančne družbe ter prikažejo v sektorju gospodinjstev.