1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Septembra 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,4 mrd EUR presežka, kar je za 0,2 mrd EUR več kot v istem mesecu leta 2024. K skupnemu presežku je največ prispevala storitvena menjava, ki je dosegla 0,5 mrd EUR, medtem ko je bil presežek blagovne menjave precej skromnejši, le 59 mio EUR. Salda primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila negativna in sta skupno zmanjšala celotni presežek tekočega računa za 0,1 mrd EUR.
V prvih devetih mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,4 mrd EUR in je ostal na enaki ravni kot v prvih devetih mesecih 2024. Presežek blaga se je zmanjšal nekoliko manj (za 0,1 mrd EUR), kot se je povečal presežek storitev (za 0,2 mrd EUR). Skupni primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov je ostal na podobni ravni kot v primerjalnem obdobju 2024. Pri tem je bilo povečanje primanjkljaja sekundarnih dohodkov za 0,4 mrd EUR skoraj v celoti pokrito z zmanjšanjem primanjkljaja primarnih dohodkov.
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 3,1 mrd EUR, k čemur je ponovno največ prispeval presežek v storitveni menjavi.
Blagovna menjava
Septembra 2025 je presežek blagovne menjave znašal 59 mio EUR, kar je enako kot v septembru 2024. Izvoz in uvoz sta se septembra 2025 povečala enako, in sicer oba za 1,9 %.
V prvih devetih mesecih 2025 je saldo blagovne menjave izkazoval 0,3 mrd EUR presežka, ki se je zmanjšal za 0,1 mrd EUR glede na enako obdobje 2024. Izvoz blaga se je povečal za 0,2 %, uvoz pa za 0,6 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 101 %.
Blagovna menjava z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je dosegla v prvih devetih mesecih 2025 primanjkljaj v znesku 0,5 mrd EUR, podobne ravni kot v prvih devetih mesecih leta 2024. Izvoz v države članice EU je v devetih mesecih 2025 predstavljal 75,2 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 0,6 % oz. 0,1 mrd EUR. Izstopalo je zmanjšanje izvoza v Francijo (za 0,2 mrd EUR), medtem ko se je najbolj povečal izvoz v Avstrijo (za 0,1 mrd EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,4 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 0,6 % oz. 0,2 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Hrvaške (za 0,4 mrd EUR), izrazito pa zmanjšal iz Italije in Nemčije (skupaj za 0,4 mrd EUR).
V blagovni menjavi z državami izven EU se je povečal presežek do Ruske federacije (za 0,1 mrd EUR) zaradi povečanja izvoza. Zmanjšal se je presežek do ZDA (za 0,2 mrd EUR) tako zaradi zmanjšanja izvoza kot tudi povečanja uvoza blaga.
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Septembra 2025 je presežek storitev znašal 0,5 mrd EUR in je bil za 0,2 mrd EUR višji kot septembra 2024. Izvoz se je povečal za 14,3%, uvoz pa le za 0,9 %.
V prvih devetih mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 2,9 mrd EUR, kar je bilo za 0,2 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 5,8 %, uvoz pa za 5,9 %. Največ so k skupnem saldu storitev prispevale transportne storitve, katerih presežek je v devetih mesecih 2025 znašal 1,4 mrd EUR in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 7,5 %. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,8 mrd EUR) so dosegle storitve potovanj, ki so se povečale za 11,5 % glede na lansko primerjalno obdobje. Slednjim so sledile gradbene storitve (0,3 mrd EUR), ki pa so se zmanjšale za 14,4 % glede na enako obdobje 2024.
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza, kar je tudi v prvih devetih mesecih 2025 ustvarilo glavnino presežka (2,1 mrd EUR), ki je bi za 0,1 mrd EUR večji od presežka v enakem obdobju 2024. Izvoz je bil medletno večji za 5,5 %, uvoz pa za 5,4 %.
Primarni in sekundarni dohodki
Septembra 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 51 mio EUR in se je povečal za 10 mio EUR glede na september 2024. V prvih devetih mesecih 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 0,2 mrd EUR in se je glede na enako obdobje 2024 zmanjšal za 0,3 mrd EUR, največ iz naslova izboljšanja salda dohodkov od kapitala (večje zmanjšanje izdatkov kot prejemkov) in tudi iz naslova povečanja prejemkov od dela.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je septembra 2025 znašal le 15 mio EUR in se je glede na september 2024 zmanjšal za 23 mio EUR. V prvih devetih mesecih 2025 je primanjkljaj znašal 0,6 mrd EUR in je bil za 0,4 mrd EUR višji kot v letu 2024. V podobnem znesku (0,2 mrd EUR) sta se poslabšala tako saldo državnega sektorja (zmanjšanje prejemkov), kot tudi saldo drugih sektorjev (povečanje izdatkov).
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,9 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 1,6 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka znaša 1,2 mrd EUR kar predstavlja v obsegu 1,1% bruto tokov tekočega računa na letni ravni.
Primanjkljaj kapitalskega računa v devetih mesecih leta 2025 znaša 0,2 mio EUR, kar je poslabšanje v primeri z enakim časovnim obdobjem leta 2024, ko je bil kapitalski račun skoraj izravnan. Približno polovica negativnega salda v letu 2025 izvira iz nižjih prejemkov kapitalskih transferov države medtem ko so izdatki ostali na ravni lanskega leta. Preostanek poslabšanja kapitalskega računa je pojasnjen predvsem z nižjimi prejemki neproizvedenih nefinančnih imetij.
V devetih mesecih 2025 se je poslabšal tudi saldo finančnega računa, ki je z 1,1 mrd EUR presežka precej nižji od ravni enakega obdobja leta 2024 ko je financiranje tujine in s tem presežek znašal 1,9 mrd EUR.
Preko posojil je v devetih mesecih leta 2025 prišlo v državo za 0,9 mrd EUR sredstev, pri čemer se je država neto zadolžila za 1,1 mrd EUR, banke pa so neto financirale tujino z 0,2 mrd EUR. V enakem obdobju leta 2024 je Slovenija preko posojil neto financirala tujino, saj je bilo za 1,0 mrd EUR neto odlivov.
Neposredne naložbe so v devetih mesecih 2025 generirale 0,6 mrd EUR neto prilivov (0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v devetih mesecih 2025 pokaže 0,7 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini in 1,3 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji.
Drugi instrumenti finančnega računa so letos generirali neto odlive, najbolj transakcije z vrednostnimi papirji, ki so v devetih mesecih 2025 dosegle 1,6 mrd neto odlivov, dve petini manj kot v enakem obdobju 2024. Glede na enako obdobje 2024 se je znižal predvsem obseg nakupov tujih obveznic, hkrati pa so se povečale naložbe tujine v večinoma državne domače obveznice.
2.3Zunanji dolg
Konec septembra 2025 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 63,4 mrd EUR, kar predstavlja povečanje za 3,9 mrd EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani. To ustreza 94,6 % BDP iz leta 2024 (v tekočih cenah). Vzporedno so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 5,8 mrd EUR, skupno na 73,2 mrd EUR oziroma 109,4 % BDP. Zaradi vztrajnega presežka imetij nad obveznostmi do tujine, ki se krepi že od konca leta 2020, je neto zunanji dolg Slovenije vse bolj negativen. Konec septembra 2025 je znašal –9,9 mrd EUR, kar pomeni, da ima Slovenija neto upniško razmerje do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (19,2 mrd EUR), ter v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Bruto zunanji dolg je bil septembra 2025 za 6,5 % višji kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,0 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,9 mrd EUR na 25,3 mrd EUR. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,0 mrd EUR in so dosegle 13,0 mrd EUR (dobra petina vseh), medtem ko se obveznosti komercialnih bank niso bistveno spremenile in so znašale 5,6 mrd EUR (slaba desetina vseh). Bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,7 % celotnega dolga in se je glede na leto povečal za 3,8%. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (34,7 %) ter gotovina in vloge (20,5 %).
Bruto terjatve do tujine so septembra 2025 znašale 73,2 mrd EUR, kar je 8,6 % več kot pred enim letom. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolje povečale komercialne banke, za 2,8 mrd EUR na 14,7 mrd EUR (petina vseh), večinoma z nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (30,3 mrd EUR oz. 41,4 % vseh) je terjatve do tujine glede na predhodno leto, povečal za 2,1 mrd EUR, medtem ko je centralna banka terjatve povečala za 1,0 mrd EUR na končnih 22,0 mrd EUR (slaba tretjino vseh). Edini sektor, ki je v tem obdobju vrednost terjatev ohranil na skoraj enaki ravni je bila država (6,2 mrd EUR). Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,8 %) ter gotovina in vloge (32,3 %).
3Slike in tabele
3.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
tokovi v mio EUR |
predhodni podatki, 13. 11. 2025 |
|
|
|
|
|
|
|
|
januar-september |
zadnjih 12 mesecev |
september |
||||||
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
2.395 |
2.401 |
|
3.068 |
|
280 |
444 |
|
1. |
Blago |
422 |
303 |
281 |
59 |
59 |
||
|
1.1. |
Izvoz blaga |
31.567 |
31.631 |
42.201 |
3.606 |
3.673 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
31.145 |
31.328 |
41.919 |
3.547 |
3.614 |
||
|
2. |
Storitve |
2.773 |
2.924 |
3.880 |
301 |
452 |
||
|
2.1. |
Izvoz storitev |
9.253 |
9.788 |
13.056 |
1.105 |
1.263 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
6.481 |
6.865 |
9.176 |
804 |
811 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-539 |
-211 |
-431 |
-41 |
-51 |
||
|
3.1. |
Prejemki |
2.564 |
2.408 |
3.178 |
226 |
220 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
3.103 |
2.619 |
3.609 |
267 |
271 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-261 |
-614 |
-662 |
-38 |
-15 |
||
|
4.1. |
Prejemki |
1.464 |
1.360 |
1.883 |
153 |
196 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
1.724 |
1.974 |
2.544 |
191 |
211 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
-1 |
-243 |
|
-216 |
|
-9 |
-8 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
26 |
-92 |
-116 |
1 |
2 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-26 |
-151 |
-100 |
-10 |
-9 |
||
|
III. |
Finančni račun |
1.907 |
1.110 |
|
1.614 |
|
163 |
294 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-489 |
-614 |
-492 |
-96 |
136 |
||
|
1.1. |
Imetja |
969 |
1.140 |
1.525 |
180 |
377 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.458 |
1.753 |
2.018 |
276 |
241 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
2.482 |
1.569 |
2.652 |
396 |
207 |
||
|
2.1. |
Imetja |
3.288 |
2.569 |
3.979 |
133 |
94 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
806 |
1.000 |
1.328 |
-263 |
-113 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-140 |
61 |
33 |
4 |
-1 |
||
|
4. |
Ostale naložbe |
-243 |
-171 |
-875 |
-156 |
-67 |
||
|
4.1. |
Imetja |
-474 |
2.388 |
1.509 |
-537 |
344 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
-231 |
2.559 |
2.384 |
-381 |
411 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
298 |
265 |
296 |
15 |
19 |
||
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-487 |
-1.048 |
|
-1.237 |
|
-109 |
-143 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance.
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - september |
|||||||||||||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
||||||||||||||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|||||||||||||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,5 |
2,0 |
2,3 |
2,3 |
2,4 |
2,1 |
2,4 |
1,6 |
1,7 |
1,4 |
|||||||||||||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,2 |
0,9 |
1,1 |
1,0 |
0,9 |
1,1 |
1,0 |
1,2 |
1,1 |
1,1 |
|||||||||||||
|
Transport |
31,6 |
30,1 |
27,6 |
28,1 |
27,4 |
24,3 |
25,1 |
19,5 |
19,9 |
18,5 |
|||||||||||||
|
Potovanja |
21,0 |
28,0 |
29,6 |
29,4 |
29,1 |
20,5 |
25,5 |
31,1 |
31,3 |
30,2 |
|||||||||||||
|
Gradbene storitve |
9,2 |
6,4 |
7,2 |
6,4 |
5,4 |
4,4 |
3,6 |
3,1 |
3,3 |
2,8 |
|||||||||||||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
2,7 |
2,3 |
2,5 |
2,7 |
3,8 |
2,4 |
2,3 |
2,6 |
3,0 |
3,2 |
|||||||||||||
|
Finančne storitve |
1,1 |
0,8 |
1,0 |
1,0 |
0,9 |
1,7 |
0,9 |
0,8 |
0,5 |
0,9 |
|||||||||||||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,1 |
1,2 |
1,3 |
1,2 |
1,1 |
3,9 |
3,3 |
3,1 |
3,5 |
3,5 |
|||||||||||||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,7 |
8,1 |
8,3 |
8,4 |
8,8 |
10,5 |
9,2 |
8,9 |
8,7 |
9,8 |
|||||||||||||
|
Ostale poslovne storitve |
19,9 |
19,5 |
18,2 |
18,4 |
19,3 |
26,2 |
24,1 |
25,4 |
24,2 |
25,5 |
|||||||||||||
|
Storitve raziskav in razvoja |
3,0 |
3,1 |
2,8 |
2,3 |
3,3 |
1,3 |
1,1 |
0,9 |
0,7 |
0,6 |
|||||||||||||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,4 |
4,6 |
4,6 |
4,2 |
4,5 |
12,0 |
10,8 |
12,0 |
10,5 |
11,1 |
|||||||||||||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
11,6 |
11,7 |
10,8 |
11,9 |
11,5 |
12,9 |
12,2 |
12,5 |
13,0 |
13,8 |
|||||||||||||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,9 |
0,7 |
0,8 |
0,9 |
0,9 |
1,8 |
1,5 |
1,5 |
1,5 |
1,5 |
|||||||||||||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,2 |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,5 |
|||||||||||||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
||||||||||||
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-september |
zadnjih 12 mesecev |
september |
september |
|
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-489 |
-614 |
-492 |
-96 |
136 |
|
Imetja |
969 |
1.140 |
1.525 |
180 |
377 |
|
Lastniški kapital |
213 |
507 |
532 |
28 |
-1 |
|
Reinvestirani dobički |
229 |
204 |
280 |
25 |
47 |
|
Dolžniški instrumenti |
527 |
429 |
713 |
127 |
331 |
|
Obveznosti |
1.458 |
1.753 |
2.018 |
276 |
241 |
|
Lastniški kapital |
524 |
479 |
937 |
146 |
-11 |
|
Reinvestirani dobički |
305 |
302 |
404 |
34 |
81 |
|
Dolžniški instrumenti |
629 |
972 |
677 |
97 |
171 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-489 |
-614 |
-492 |
-96 |
136 |
|
Domače v tujini |
637 |
693 |
903 |
12 |
27 |
|
Lastniški kapital |
213 |
507 |
532 |
28 |
-1 |
|
Reinvestirani dobički |
229 |
204 |
280 |
25 |
47 |
|
Dolžniški instrumenti |
195 |
-17 |
91 |
-41 |
-19 |
|
Tuje v Sloveniji |
1.126 |
1.307 |
1.395 |
108 |
-109 |
|
Lastniški kapital |
524 |
479 |
937 |
146 |
-11 |
|
Reinvestirani dobički |
305 |
302 |
404 |
34 |
81 |
|
Dolžniški instrumenti |
297 |
526 |
55 |
-71 |
-179 |
Vir: Banka Slovenije.
3.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
september 2024 |
september 2025 |
||||
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
|
59.481 |
67.424 |
-7.943 |
63.366 |
73.233 |
-9.867 |
|
|
1. Državni sektor |
23.434 |
6.217 |
17.217 |
25.348 |
6.195 |
19.153 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.328 |
3.962 |
-1.634 |
3.348 |
3.987 |
-639 |
|
1.2. Dolgoročni |
21.106 |
2.255 |
18.851 |
22.001 |
2.208 |
19.792 |
|
2. Centralna banka |
11.948 |
21.030 |
-9.083 |
12.985 |
22.021 |
-9.036 |
|
2.1. Kratkoročni |
10.999 |
14.229 |
-3.230 |
12.072 |
14.489 |
-2.417 |
|
2.2. Dolgoročni |
949 |
6.802 |
-5.853 |
913 |
7.532 |
-6.620 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.365 |
11.909 |
-6.544 |
5.581 |
14.688 |
-9.107 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.070 |
1.584 |
-514 |
1.116 |
1.903 |
-786 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.295 |
10.325 |
-6.030 |
4.465 |
12.785 |
-8.320 |
|
4. Ostali sektorji |
11.669 |
21.853 |
-10.183 |
11.758 |
23.199 |
-11.442 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.080 |
11.126 |
-4.046 |
7.110 |
11.541 |
-4.431 |
|
4.2. Dolgoročni |
4.590 |
10.726 |
-6.137 |
4.648 |
11.658 |
-7.010 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
7.066 |
6.415 |
651 |
7.694 |
7.130 |
564 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - september 2025
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - september 2025
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
4Metodologija
4.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
4.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2024 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.