Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev

Predstavitev rezultatov prve raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2010

Evropska centralna banka (ECB) je objavila rezultate prve raziskave (evrskega območja) o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (Household Finance and Consumption Survey – HFCS), ki je skupen projekt centralnih bank evrskega območja. Tri sodelujoče države so raziskavo opravile skupaj s statističnimi uradi. Referenčno leto je za večino držav 2010. V Sloveniji smo raziskavo opravili konec leta 2010. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjen trenutek oziroma na zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2009.

Raziskava je tema prvih dveh številk novih Statistical Paper Series, ki jih je izdal ECB.

Ključni rezultati raziskave so:

• 60,1 % gospodinjstev v evrskem območju ima v lasti svoje glavno prebivališče – od teh je 19,4 % prebivališč na hipoteko. Mediana[1] vrednosti lastniških bivališč je 180.300 EUR. V Sloveniji je bilo v letu 2010 81,8 % lastnikov, od tega je 12,5 % hipotek, mediana vrednosti pa je 100.900 EUR.

• 23,1 % gospodinjstev ima v lasti še druge nepremičnine, mediana vrednosti teh nepremičnin je 103.400 EUR. Za Slovenijo sta ti številki 23,2 % in 52.400 EUR.

• 75,7 % gospodinjstev ima prevozna sredstva; mediana vrednosti je 7.000 EUR. V Sloveniji ima prevozna sredstva 80,4 % gospodinjstev, mediana vrednosti pa je 3.000 EUR.

• 96,4 % gospodinjstev ima vloge (na vpogled ali varčevalne račune) v bankah (Slovenija 93,6 %), medtem ko v prostovoljni pokojninski sistem/življenjsko zavarovanje nalaga 33 % gospodinjstev (Slovenija 18,3 %); vseh drugih finančnih naložb ima tako v evrskem območju kot v Sloveniji manj kot 15 % gospodinjstev.

• Imetje finančnega premoženja v evrskem območju je zelo odvisno od dohodka; v zgornjem dohodkovnem kvintilu ima 26,5 % gospodinjstev točke/delnice vzajemnih skladov in 24,4 % delnice, s katerimi se trguje na borzah.

• 43,7 % gospodinjstev evrskega območja je zadolženih: 23,1 % s hipotekami, 29,3 % pa z drugimi oblikami dolgov. Med zadolženimi gospodinjstvi je mediana vrednosti hipotek (68.400 EUR) precej večja od preostalih dolgov (5.000 EUR). V Sloveniji je bilo zadolženih gospodinjstev v letu 2010 44,5 %; od tega 14,1 % hipotek in 38,9 % preostalih dolgov. Mediana vrednosti za hipoteke je znašala 6.600 EUR, za preostale dolgove pa 3.100 EUR.

Rezultati raziskave bodo prispevali k boljšemu poznavanju Evrosistema glede gospodarske in finančne strukture gospodarstva evrskega območja. Informacije o porazdelitvi premoženja, dolgov in dohodka so posebej pomembne za boljše razumevanje monetarnih transmisijskih mehanizmov in vpliva makroekonomskih šokov na finančno stabilnost.

Glavna značilnost raziskave HFCS je, da so v njej zajeti individualni podatki velikosti vzorca več kot 62.000 gospodinjstev, ki so bili zbrani na harmoniziran način v 15 državah evrskega območja. Do zdaj so bili podatki o porazdelitvi premoženja in obveznosti gospodinjstev redki in težko primerljivi med državami evrskega območja.

ECB je objavila dve poročili: prvo predstavlja pregled glavnih rezultatov HFCS, drugo pa se ukvarja z metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor). Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Results and FAQ, 2010 wave).

 [1] Mediana predstavlja numerično vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.

Predstavitev rezultatov druge raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2014

Drugo raziskavo HFCS sestavlja 84.000 anketiranih gospodinjstev iz 18 držav evrskega območja, Poljske in Madžarske. V Sloveniji smo tokrat anketirali 2553 gospodinjstev, raziskavo pa smo opravili konec leta 2014, kot večina držav, zajetih v raziskavo. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjeni čas oziroma na zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2013. Podobno kot prva raziskava ima tudi ta zbrane podatke o premoženju in obveznostih, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.

Med letoma 2010 in 2014 se je mediana [1] neto premoženja gospodinjstev evrskega območja zmanjšala s 108.300 EUR na 98.400 EUR. Kot v prvi raziskavi je neto premoženje porazdeljeno asimetrično, tako da je 90. percentil (kar pomeni vrednost, ki razmejuje 90 % manj premožnih gospodinjstev od bogatejših ‒ 10 % populacije) 735.500 EUR. Za Slovenijo je neto premoženje v letu 2014 80.400 EUR (90. percentil pa 346.700 EUR).

Upad neto premoženja je v glavnem posledica znižanja cen nepremičnin. Obseg se spreminja od države do države zaradi različnih pogojev na nepremičninskih trgih in stopnje lastništva nepremičnin. Predvsem so se cene znižale v Grčiji in na Cipru, pa tudi v Španiji, Italiji, na Portugalskem in v Sloveniji.

V Sloveniji se je med letoma 2014 in 2010 mediana vrednosti nepremičnine v lasti za glavno prebivališče znižala s 110.900 EUR na 87.800 EUR ob hkratnem znižanju stopnje lastništva za glavno nepremičnino z 81,8 % na 73,7 %. Podobno se je vrednost preostalih nepremičnin v Sloveniji znižala z 52.400 EUR na 30.000 EUR. Seveda je pri rezultatih potrebno opozorilo, da je leta 2010 vzorec zajel le 343 gospodinjstev.

Manj je na omenjen padec vplivala tudi večja zadolženost, katere gonilna sila so predvsem gospodinjstva v zgornjem vrhu porazdelitve neto premoženja (za 12,5 %, z 49.700 EUR na 55.900 EUR – za Slovenijo ta primerjava ni smiselna zaradi premajhnega vzorca v letu 2010, se pa višina dolga podobno povečuje glede na velikost neto premoženja).

Zadolženih gospodinjstev je bilo leta 2014 v Sloveniji 38,6 %, kar je 5,6 odstotne točke manj v primerjavi s prejšnjo raziskavo. 9,1 % gospodinjstev ima hipotekarne dolgove, 34,8 % pa druge. Precej pa se je povečala mediana vrednosti preostalih hipotekarnih dolgov v primerjavi z letom 2010 – v letu 2014 je znašala 30.000 EUR.

Primerjava z letom 2010 tudi pokaže, da se je v štirih letih v evrskem območju rahlo povečala premoženjska neenakost. Ginijev koeficient, ki je najpogosteje uporabljen kazalec pri tem, se je z 68 % povečal na 69,4 % (vrednost 0 % predstavlja popolno enakost, 100 % pa popolno neenakost – eno gospodinjstvo bi v tem primeru imelo v lasti vse premoženje). Za Slovenijo je Ginijev koeficient 62,8 %, medtem ko v letu 2010 njegova vrednost zaradi majhnega vzorca ni zanesljiva.

ECB je objavila dve poročili: prvo poročilo je pregled glavnih rezultatov HFCS, drugo pa se ukvarja z metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor). Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Results and FAQ, 2014 wave).

[1] Mediana je numerična vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je ta, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.

Predstavitev rezultatov tretje raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2017

Tretjo raziskavo HFCS sestavlja več kot 91.000 anketiranih gospodinjstev iz 19 držav evrskega območja, Hrvaške, Poljske in Madžarske. V Sloveniji smo tokrat anketirali 2014 gospodinjstev, raziskavo pa smo opravili med marcem in novembrom leta 2017, kot večina držav, zajetih v raziskavo. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjeni čas oziroma na zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2016. Podobno kot prejšnji dve raziskavi ima tudi ta zbrane podatke o premoženju in obveznostih, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.

Med letoma 2014 in 2017 se je mediana [1] neto premoženja gospodinjstev evrskega območja rahlo povečala, z 98.400 EUR na 99.400 EUR. Kot pri prejšnjih dveh raziskavah je neto premoženje porazdeljeno asimetrično, tako da je 90. percentil (kar pomeni vrednost, ki razmejuje 90 % manj premožnih gospodinjstev od bogatejših ‒ 10 % populacije) 782.200 EUR. Za Slovenijo se je neto premoženje z 80.400 EUR v letu 2017 povečalo na 91.600 EUR (90. percentil pa 406.600 EUR).

Dvig neto premoženja v Sloveniji je v glavnem posledica dviga cen nepremičnin. Mediana vrednosti nepremičnine v lasti za glavno prebivališče se je s 87.800 EUR leta 2014 zvišala na 98.000 EUR v letu 2017 ob hkratnem zvišanju stopnje lastništva za glavno nepremičnino s 73,7 % na 76,3 %. Podobno se je vrednost preostalih nepremičnin v Sloveniji zvišala s 30.400 EUR na 38.400 EUR.

Nekoliko je na večje neto premoženje vplivala tudi manjša zadolženost gospodinjstev v Sloveniji. Zadolženih gospodinjstev je bilo leta 2014 38,6 %, leta 2017 pa je bilo teh manj za 6,4 procentne točke (32,2 %). 9,1 % gospodinjstev ima hipotekarne dolgove, kar je enako kot leta 2014, mediana vrednosti hipotekarnih dolgov pa se je povečala (s 30.000 EUR na 36.400 EUR). 26,9 % gospodinjstev ima druge dolgove (kar je 7,9 procentne točke manj v primerjavi z letom 2014). Zadolženih gospodinjstev v evrskem območju je ostalo približno enako oziroma se je zmanjšalo za 0,5 odstotne točke.

Primerjava z letom 2014 tudi pokaže, da je v treh letih v evrskem območju premoženjska neenakost ostala na približno enaki ravni (Ginijev koeficient, ki je najpogosteje uporabljen kazalnik pri tem, se je z 69,4 % povečal na 69,5 % ‒ vrednost 0 % predstavlja popolno enakost, 100 % predstavlja popolno neenakost – eno gospodinjstvo bi v tem primeru imelo v lasti vse premoženje). Za Slovenijo je bil Ginijev koeficient 59,4 %, kar pomeni, da se je premoženjska neenakost nekoliko zmanjšala (62,9 % v letu 2014).

ECB je objavila dve poročili: prvo poročilo je pregled glavnih rezultatov HFCS, drugo pa se ukvarja z metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor). Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Results and FAQ, 2017 wave).

[1] Mediana je numerična vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.

Predstavitev rezultatov četrte raziskave Evrosistema o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev iz leta 2021

Četrta raziskava HFCS (Household financing and consumption survey) je zajela več kot 83.000 anketiranih gospodinjstev iz 22 držav evrskega območja, Hrvaške (v tistem času še ni bila del evrskega območja), Češke in Madžarske. V Sloveniji smo anketirali 1.951 gospodinjstev, raziskavo pa smo opravili med junijem 2020 in decembrom 2021 z vmesno polletno prekinitvijo. Raziskava je potekala precej dlje, kot je bilo načrtovano, in sicer zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19. Rezultati se večinoma nanašajo na omenjeni čas oziroma na zadnjih 12 mesecev, le podatki o dohodku so vezani na leto 2019 oziroma 2020. Kot v prejšnjih raziskavah ima tudi ta anketa zbrane podatke o premoženju in obveznostih, dohodkih in potrošnji gospodinjstev.

Med letoma 2017 in 2020 se je srednja vrednost ali mediana [1] neto premoženja gospodinjstev evrskega območja povečala, z 99.400 EUR na 123.500 EUR. Kot pri prejšnjih raziskavah je neto premoženje porazdeljeno asimetrično, tako da je 90. percentil (kar pomeni vrednost, ki razmejuje 90 % manj premožnih gospodinjstev od bogatejših ‒ 10 % populacije) 1.011.000 EUR. Za Slovenijo se je neto premoženje z 91.600 EUR v letu 2020/2021 povečalo na 118.800 EUR. 90. percentil oziroma 10 % najpremožnejših pa je imelo premoženja za več kot 505.500 EUR.

Rast neto premoženja v Sloveniji je predvsem posledica dviga cen nepremičnin. Mediana vrednosti nepremičnine v lasti za glavno prebivališče se je z 98.000 EUR leta 2017 zvišala na 120.000 EUR v letu 2020/2021. Podobno se je vrednost mediane preostalih nepremičnin v Sloveniji zvišala z 38.400 EUR na 50.000 EUR.

Delež zadolženih gospodinjstev se je leta 2020/2021 v Sloveniji zmanjšal z 32,2 % na 28,9 %. V primerjavi s predhodno raziskavo se je delež gospodinjstev, ki ima hipotekarne dolgove, malenkost povečal (9,1 % vs. 10,4 %). 21,8 % gospodinjstev ima še druge dolgove (kar je 5,1 odstotne točke manj v primerjavi z letom 2017). 

Hipotekarni dolgovi na nepremičnine, ki niso glavno prebivališče, so se povečali bistveno več (mediana s 30.000 EUR na 38.000) v primerjavi s hipotekarnimi posojili na nepremičnine, ki za gospodinjstvo pomenijo glavno prebivališče (mediana 35.600 EUR na 36.300 EUR).

Zanimiv podatek je, da se je delež gospodinjstev v Sloveniji, ki so zaprosila za posojilo v zadnjih 3 letih, pa ga niso dobila odobrenega oziroma so dobila manjši znesek od želenega, zmanjšal z 31,6 % v letu 2017 na 18 % v letu 2020/2021. Je pa to še vedno nad povprečjem evrskega območja, ki znaša 10,5 % (oziroma 10,6 % za leto 2017).

Mediana bruto dohodka se je v Sloveniji s 16.400 EUR leta 2017 povečala na 25.000 EUR leta 2020/2021. Za primerjavo: v evrskem območju je vrednost mediane bruto dohodka leta 2020 znašala 34.000 EUR (oziroma 30.800 EUR leta 2017). 

ECB je v zvezi s to anketo objavila dve poročili: prvo poročilo je pregled glavnih rezultatov HFCS, drugo pa se ukvarja z metodologijo raziskave (vprašalnik, vzorec, uteževanje, pomembnost neodgovorov in metode popravkov za neodgovor). Poročili sta v angleškem jeziku, najdemo pa ju lahko na HFCN strani ECB (v razdelku Results and FAQ, 2021 wave).
________________________________________
[1] Mediana je numerična vrednost, ki loči zgornjo polovico vzorca od spodnje polovice. Prednost mediane kot srednje vrednosti pred aritmetično sredino je, da izstopajoči podatki manj vplivajo nanjo.

Ciljna referenčna populacija za nacionalne ankete so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi trenutni člani, ki ob zbiranju podatkov prebivajo na nacionalnem ozemlju. Osebe, ki živijo v skupinskih gospodinjstvih in v ustanovah, v glavnem niso vključene v ciljno populacijo.

Gospodinjstvo je opredeljeno kot oseba, ki živi sama, ali skupina oseb, ki prebivajo skupaj v istem zasebnem prebivališču in si delijo stroške, vključno s skupnim zagotavljanjem sredstev za osnovne življenjske potrebe. Zaposleni drugih stanovalcev (tj. v gospodinjstvu živeči gospodinjski pomočniki, osebe, ki delajo v gospodinjstvu za hrano in stanovanje ipd.) in sostanovalci, ki nimajo drugih družinskih ali partnerskih vezi s člani gospodinjstva (stanujoči gostje, podnajemniki, najemniki, obiskovalci ipd.), se štejejo za ločena gospodinjstva.

Ob upoštevanju nadaljnjih in specifičnih pogojev, navedenih spodaj, je treba naslednje osebe, če si delijo gospodinjske stroške, šteti za člane gospodinjstva:

1. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, v sorodu z drugimi člani,

2. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, ki niso v sorodu z drugimi člani,

3. osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, vendar začasno odsotne iz stanovanja (zaradi počitniškega potovanja, dela, izobraževanja ali podobnega),

4. otroci iz gospodinjstva, ki se izobražujejo in ne stanujejo doma,

5. osebe, odsotne dolga obdobja, vendar povezane z gospodinjstvom: osebe, ki delajo stran od doma,

6. osebe, ki so začasno odsotne, vendar so povezane z gospodinjstvom: osebe v bolnišnicah, sanatorijih, internatih ali drugih ustanovah.
   

Nadaljnji pogoji za to, da se osebe štejejo za člane gospodinjstva, so:

• za osebe, navadno stanujoče v gospodinjstvu, vendar začasno odsotne iz stanovanja (3):

• oseba trenutno nima zasebnega naslova drugje in dejansko ali nameravano trajanje njene odsotnosti iz gospodinjstva je krajše od 6 mesecev,

• za otroke iz gospodinjstva, ki se izobražujejo in ne stanujejo doma (4), in osebe, odsotne dolga obdobja, vendar povezane z gospodinjstvom, kot so osebe, ki delajo stran od doma (5):

• ne glede na dejansko ali nameravano trajanje odsotnosti take osebe je oseba partner ali otrok člana gospodinjstva in ohranja tesne vezi z gospodinjstvom, se stalno vrača na ta naslov (na primer na koncu študijskega leta) ter upošteva ta naslov za svoje glavno prebivališče,

• za osebe, ki so začasno odsotne, vendar so povezane z gospodinjstvom: osebe v bolnišnicah, sanatorijih, internatih ali drugih ustanovah (6):

• oseba ima jasne finančne vezi z gospodinjstvom in dejansko ali predvideno trajanje njene odsotnosti iz gospodinjstva je krajše od 6 mesecev.

Udeležba pri gospodinjskih stroških zajema koristi zaradi stroškov (npr. otroci, osebe brez dohodka) in prispevanje k stroškom. Če oseba ni udeležena pri stroških, predstavlja ločeno gospodinjstvo na istem naslovu.

Navadno oseba velja za stanujočega člana gospodinjstva, če tam preživi večino svojega dnevnega počitka, ocenjeno za zadnjih šest mesecev (to vključuje otroke v skupnem skrbništvu in ostarele starše, če preživijo več dni v stanovanju gospodinjstva kot kjerkoli drugje).

Osebe, ki oblikujejo nova gospodinjstva ali se pridružijo gospodinjstvom, se navadno štejejo za člane na novi lokaciji; podobno se tisti, ki odhajajo živet drugam, ne štejejo več za člane prvotnega gospodinjstva. Zgoraj navedeno merilo »zadnjih šestih mesecev« se nadomesti z namenom bivanja v obdobju šestih mesecev ali več na novem kraju prebivanja. Upoštevati je treba, kaj se lahko šteje za prihod v gospodinjstvo ali odhod iz njega »za stalno«. Tako se oseba, ki se je priselila v gospodinjstvo za nedoločeno obdobje ali z namenom bivati v obdobju šestih mesecev ali več, šteje za člana gospodinjstva, tudi če oseba še ni bivala v gospodinjstvu šest mesecev in je dejansko preživela večino tega časa na drugem kraju prebivanja. Podobno se oseba, ki se je izselila iz gospodinjstva v drug kraj prebivanja z namenom ostati drugje šest mesecev ali več, ne šteje več za člana prejšnjega gospodinjstva.

Če je oseba, ki je začasno odsotna, v zasebni nastanitvi, je to, ali je član tega (ali drugega) gospodinjstva, odvisno od trajanja odsotnosti.

Izjemoma se lahko nekatere kategorije oseb z zelo tesnimi vezmi z gospodinjstvom štejejo za člane, ne glede na trajanje odsotnosti, pod pogojem, da se ne štejejo za člane drugega zasebnega gospodinjstva. Zlasti je treba šteti kot del gospodinjstva študente, ki živijo drugje, vendar ohranjajo tesne vezi z gospodinjstvom, se redno vračajo na ta naslov in imajo ta naslov za svoje glavno prebivališče, ne glede na trajanje njihovega bivanja na drugem naslovu.

Enote opazovanja so gospodinjstva in osebe, ki v njih živijo. Vprašalnik zajema tako vprašanja, ki se nanašajo na gospodinjstvo kot celoto, kot vprašanja, ki so vezana na posameznega člana izbranega gospodinjstva. Za sodelovanje v anketi prosimo osebo, ki je najbolj seznanjena s financami gospodinjstva, vendar pa pri odgovorih lahko pomagajo tudi drugi člani gospodinjstva.

Statistični urad Republike Slovenije sodeluje z Banko Slovenije pri načrtovanju in zagotovitvi vzorca. Osebe so naključno izbrane iz centralnega registra prebivalstva. Anketira pa se gospodinjstva, ki živijo na naslovih teh izbranih oseb. Taka metoda omogoča, da razmeroma majhno število gospodinjstev predstavlja sliko prebivalstva Slovenije.

Osebe, ki določajo gospodinjstvo, so dopolnile vsaj 16 let ter so prijavljene v Sloveniji in v njej tudi živijo. Starost 16 let je določena na podlagi vsebine vprašalnika, ki predvideva pridobivanje določenih podatkov za člane gospodinjstva nad 16 let.

Raziskovanje HFCS je sestavljeno iz anketiranja vsake tri leta. V prihodnosti pa ob večjem vzorcu ni izključena možnost, da bi izbrane osebe in gospodinjstva v anketi sodelovali večkrat zapored, da se zagotovi spremljanje gospodinjstva in njihovih članov v času, kar se imenuje panelno raziskovanje.

Anketa se izvaja neposredno na terenu – z računalniško podprtim anketiranjem (angl. CAPI – computer assisted personal interviewing), traja pa približno 45 minut. Takšen način anketiranja je uporabljen v vseh državah ekonomske in monetarne unije. Sodelovanje v anketi je prostovoljno. Kljub prostovoljnosti sodelovanja pa je sodelovanje z izbranimi gospodinjstvi izredno pomembno, saj nam omogoča pravilno analizirati finančne okoliščine vseh vrst gospodinjstev v Sloveniji in v območju evra.

Nekatera vprašanja zahtevajo, da se pove znesek v evrih. Idealen odgovor bi bil vedno v določenem znesku. Kakorkoli že, če anketiranec ne ve ali ne želi podati natančnega odgovora, je namesto tega znesek lahko v določenem razponu. Če se pojavi vprašanje, na katero ne zna ali ne želi odgovoriti, je ta del lahko izpuščen. Vendar anketirance prosimo, da zaradi zagotavljanja kakovosti zbranih podatkov odgovarjajo na čim več zastavljenih vprašanj in poskušajo zagotoviti kolikor se le da natančne informacije.

Banka Slovenije v skladu z Zakonom o državni statistiki zagotavlja strogo zaupnost osebnih in individualnih podatkov, ki se uporabljajo samo za statistične namene.

Obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679), Zakonom o varstvu osebnih podatkov ter Sklepom ECB z dne 17. aprila 2007 o sprejetju izvedbenih pravil v zvezi z varstvom podatkov v Evropski centralni banki (ECB/2007/1), Uredbo (ES) št. 45/2001 evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (Uredba (ES) št. 45/2001) .

Več o tem na spletiščih:

Informacijski pooblaščenec RS
Evropski Nadzornik za varstvo podatkov
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) in sorodni predpisi
Zakon o državni statistiki (ZDSta)
 Letni program statističnih raziskovanj za 2010
 Letni program statističnih raziskovanj za 2014
 Letni program statističnih raziskovanj za 2017
 Letni program statističnih raziskovanj za 2020 
Letni program statističnih raziskovanj za 2021
 Letni program statističnih raziskovanj za 2023
Evropska centralna banka
Statut ESCB in ECB
Sklep ECB z dne 17. aprila 2007 o sprejetju izvedbenih pravil v zvezi z varstvom podatkov v Evropski centralni banki (ECB/2007/1)

V anketi se zbirajo podatki na ravni gospodinjstva ter določeni osebni podatki o članih gospodinjstva in sicer o: demografiji, premoženju, zaposlenosti, dohodku, pokojninah, potrošnji in porabi ter dediščinah in darilih.

Sodelovanje v raziskavi je prostovoljno, kar pomeni, da lahko gospodinjstvo oziroma posameznik sodelovane v raziskavi odkloni ali ga naknadno prekliče. V primeru, če boste sodelovanje odklonili ali ga naknadno preklicali, bomo vaše podatke nemudoma izbrisali in jih ne bomo uporabili za namene raziskave, razen če so bili podatki glede na fazo raziskave že obdelani (združeni) in anonimizirani tako, da jih ni mogoče več izločiti. 

Posameznik lahko zahteva od Banke Slovenije dostop ali seznanitev z osebnimi podatki, popravek ali izbris osebnih podatkov, omejitev obdelave ali poda ugovor zoper obdelavo oziroma zahteva prenos podatkov drugemu upravljavcu pod pogoji, določenimi s predpisi o varstvu osebnih podatkov.

Tako Banka Slovenije kot tudi pogodbeni izvajalec in vsi sodelavci, ki bodo izvajali raziskavo (zaposleni v Banki Slovenij in pooblaščeni anketarji), bomo vaše osebne podatke, ki jih boste posredovali v okviru raziskave (ime, rojstni datum, naslov ter vaši odgovori na vprašanja) obravnavali kot strogo zaupne. Uporaba podatkov, ki omogoča vašo identifikacijo (ime, rojstni datum, naslov),  je strogo omejena. 

Pogodbeni izvajalec bo s sodelavci izvajal terensko anketiranje ter bo pri tem pridobil tako osebne identifikatorje (ime, rojstni datum in naslov) ter vaše odgovore na anketna vprašanja. Pogodbeni izvajalec tako zbrane podatke evidentira v varni in zaščiteni elektronski obliki ter jih po končanem terenskem anketiranju po varni in zaščiteni elektronski povezavi pošlje Banki Sloveniji.

Pogodbeni izvajalec izbriše vse podatke v zvezi z raziskavo najkasneje v enem letu po končanem terenskem anketiranju (po zaključku preverjanja celovitosti podatkov). Sicer pa je pogodbeni obdelovalec s strani Banke Slovenije s pogodbo zavezan k uporabi zaščitene in varne opreme in k upoštevanju postopkov, ki omogočajo dostop izključno osebam, ki so upravičene dostopati do podatkov zaradi izvedbo  ankete.

V Banki Slovenije se osebni identifikatorji (ime, rojstni datum in naslov) hranijo ločeno od vaših odgovorov, ki so pridobljeni v okviru raziskave (psevdonimizacija), dostop do njih pa ima samo ena oseba.

Osebni identifikatorji se v Banki Slovenije in pri pogodbenem izvajalcu hranijo izključno za namene preverjanja celovitosti podatkov pridobljenih v okviru raziskave ter za namene povezovanja rezultatov z rezultati drugih statističnih raziskav, ki jih na podlagi Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) in vsakoletnega Letnega programa statističnih raziskovanj izvaja Statistični urad.

Po končani kontroli in pripravi podatkov za statistično obdelavo ter za posredovanje Statističnemu uradu RS Banka Slovenije vse osebne identifikatorje izbriše (najkasneje v dveh letih po končanem terenskem zbiranju podatkov). S tem so podatki anonimizirani za potrebe statističnih raziskav.

Do vaših anonimiziranih odgovorov ima dostop samo nekaj skrbno izbranih ljudi zaposlenih v Banki Slovenije in v Evropski centralne banke in centralnih bankah Evro sistema in sicer izključno za pripravo statistik in podatkov za raziskovalne namene.

Podatki so v anonimizirani obliki lahko posredovani tudi določenim priznanim raziskovalcem ob posebnem dovoljenju Banke Slovenije oz. ECB-ja za namene znanstveno nekomercialnega raziskovanja in izobraževanja.

Rezultati raziskav so javno objavljeni izključno v agregatni obliki (zbirni) na način, ki ne dopušča možnosti prepoznati posameznega gospodinjstva ali člana gospodinjstva.
Banka Slovenije na področju zavarovanja podatkov zagotavlja skladnost s standardom za upravljanje varovanja informacij ISO/IEC 27001 in iz tega naslova za izkazano visoko raven zavarovanja osebnih podatkov pridobila že leta 2009 posebno priznanje Informacijske pooblaščenke Republike Slovenije.

Pogodbeni izvajalec in vsi njegovi redni in pogodbeni sodelavci, ki bodo izvajali raziskavo, so na podlagi pogodbe z Banko Slovenije zavezani k varovanju zaupnosti in k zagotavljanju ukrepov za zavarovanje vaših podatkov z upoštevanjem standarda ISO/IEC 27001. Izvajalec raziskave je poleg tega zavezan tudi k spoštovanju kodeksa marketinškega in javnomnenjskega raziskovanja organizacije ESOMAR (European Society for Opinion and Marketing Research). Več o tem:
· Profesionalni etični standardi ESOMAR

Gospodinjstva so izbrana naključno. Če bi bila tako izbrana gospodinjstva zamenjana z drugimi, bi to porušilo reprezentativnost zbranih podatkov – z drugimi besedami – v vzorcu bi se porušila struktura različnih tipov gospodinjstev, kar pomeni, da rezultati ne bi bili značilni za Slovenijo. Npr. lahko bi bilo premalo revnih gospodinjstev ali preveč mladih gospodinjstev. Če bi bilo v vzorcu npr. premalo revnih gospodinjstev bi to pomenilo, da bi bil povprečni dohodek gospodinjstva, ki bi ga dobili iz teh rezultatov, višji, kot je resnično stanje v Sloveniji.

Zanima nas realna podoba o finančnih sredstvih in premoženju gospodinjstev v Sloveniji – to pa pomeni, da morajo biti v naš vzorec zajeti vsi – od revnih do bogatih, mladih in starih, gospodinjstev brez otrok in z otroki ipd.

SURS ‒ Demografsko socialno področje http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp

ECB http://www.ecb.int/home/html/researcher_hfcn.en.html (v angleščini)

Banka Španije ‒ Survey of Household Finances http://www.bde.es/bde/en/areas/estadis/Otras_estadistic/Encuesta_Financi/ (v angleščini)

Banka Italije ‒ I bilanci delle famiglie italiane http://www.bancaditalia.it/statistiche/indcamp/bilfait/boll_stat(v italijanščini)

Federalne rezerve ZDA ‒ Survey of Consumer Finances http://www.federalreserve.gov/pubs/oss/oss2/scfindex.html (v angleščini)

Nikakor ne. Kakršnikoli javno dostopno objavljeni rezultati bodo v agregatni obliki, ki ne bo dopuščala identifikacije nobenega posameznika.

To pomeni, da nas pri obdelavi podatkov nikakor ne bo zanimal posameznik kot posameznik (osebni identifikatorji bodo pri obdelavi podatkov in pred pošiljanjem v ECB odstranjeni iz baze podatkov), ampak gospodinjstva in njihovi člani v Sloveniji na splošno. Kakršnikoli sklepi, uporaba rezultatov za monetarno politiko in podobno bodo temeljila na agregirani ravni, iz katere ne bo možno razbrati identitete posameznika. Vsekakor pa se podatki ne bodo uporabljali za namene nadzora, npr. FURS-a ali podobno.

Metoda anonimizacije bo odvisna od dobljenih odgovorov, ker se šele iz tega vidi, kakšni ukrepi morajo biti zares sprejeti, da se zakrije identiteta posameznika. V splošnem pa bomo uporabljali:

• izločitve vprašanj,

• zaokrožitve zneskov,

• pretvorbe zneskov v določene intervale,

• določanje spodnjega in zgornjega razreda: če obstajajo pri določenem vprašanju kakšni ekstremni zneski navzgor ali navzdol, se priredi zgornji ali spodnji razred (npr. od x EUR dalje, do x EUR),

• popolnega izbrisa nekaterih anketnih vprašalnikov,

• metode zamenjave (angl. swapping) – za določene pare gospodinjstev ali članov, ki ustrezajo določenim kriterijem, se zamenjajo odgovori na določena vprašanja med njimi,

• lokalne supresije: določene redke kombinacije odgovorov se označijo kot manjkajoče.

Ker računalniško podprto anketiranje (CAPI) omogoča najmanj napak pri vnosu podatkov. Omogoča logični potek vprašanj glede na odgovore anketiranega. Na primer če anketirani odgovori, da je nezaposlen, računalnik preskoči vprašanja, ki se vežejo na zaposlitev. S pomočjo programa CAPI nam tudi odgovorov anketiranih ni treba še enkrat prepisovati, kar nam poleg manjših napak tudi prihrani čas in denar. Odgovori se potem samodejno shranjujejo v bazo podatkov.