Finančne institucije in trgi
Statistični podatki finančnih institucij in trgov so ključni za celovito analizo finančne stabilnosti, denarnih gibanj in sistemskih tveganj v gospodarstvu.
Konsolidirana bilanca stanja monetarnih finančnih institucij (MFI) vključuje podatke centralne banke (Banka Slovenije), bank in hranilnic ter skladov denarnega trga; podatki omogočajo pridobitev celovite slike denarnih gibanj in celotne vsote denarja v gospodarstvu (t. i. denarni agregati).
Bilanca stanja monetarnih finančnih institucij (MFI) skupaj z obrestnimi merami zagotavlja sliko denarnih gibanj in analizo posojilne dejavnosti bank, predvsem posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam.
Bilance stanja investicijskih skladov, zavarovalnic in pokojninskih skladov (drugih finančnih institucij) dopolnjujejo zgoraj omenjene podatke MFI, zlasti v delu financiranja gospodinjstev in nefinančnih družb ter skupaj omogočajo celovito analizo finančne stabilnosti in sistemskega tveganja.
Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in podatki o lizing poslih vzorca gospodarskih družb, ki se ukvarjajo z najemom, dopolnjujejo podatke za analizo finančne stabilnosti in prepoznavanje tveganj v dejavnosti najema in financiranja.
Podatki statistike plačil zajemajo podatke ponudnikov plačilnih storitev in drugih rezidenčnih ponudnikov plačil. Podatki omogočajo pregled o številu in vrednosti plačil po posameznih plačilnih instrumentih.
Podatki vseh finančnih institucij so sestavljeni in prikazani v skladu z metodologijo, predpisano s strani ECB.
Izpostavljamo
Napovedujemo
5. | Podatki zavarovalnic, letno, december 2024 | 14. | Bilanca Banke Slovenije |
27. | Izbrani podatki lizing družb, marec 2025 | 28. | Podatki zavarovalnic, marec 2025 |
30. | Statistika plačil, marec 2025 | 30. | Bilanca stanja in podrobni podatki monetarnih finančnih institucij |
Podatki
Tabele
Podatkovne serije
Denarna statistika | Statistika finančnih institucij | Druga finančna statistika |
Terjatve drugih monetarnih finančnih institucij po sektorjih | ||
Obveznosti drugih monetarnih finančnih institucij po sektorjih |
Povezave do drugih virov podatkov
Podatkovni portal ECB Podatkovna baza SiStat Podatki EUROSTAT
Publikacije
Metodološka pojasnila in opredelitev pojmov
Predstavljamo
Statistika plačil
Statistika plačil zagotavlja informacije o številu in vrednosti plačilnih transakcij po posameznih vrstah instrumentov. Vključuje podatke ponudnikov plačilnih storitev, upravljavcev plačilnih sistemov in drugih rezidenčnih ponudnikov plačil (storitev) ter omogoča analizo trendov plačil, ki predstavljajo zelo dinamično in hitro razvijajoče se področje.
Metodološko izhodišče statistike plačil je Uredba Evropske centralne banke (EU) 2020/2011 z dne 1. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1409/2013 o statistiki plačil (ECB/2013/43) (ECB/2020/59). Podatki so na voljo v podatkovnih serijah. Vsem tabelam so dodana metodološka pojasnila (pod zavihkom O tabeli). Več informacij o metodologiji je na voljo na spletnih straneh ECB.
Statistika plačil vsebuje naslednje podatke:
število izdanih plačilnih kartic: ti zajemajo število plačilnih kartic, izdanih s strani rezidenčnih izdajateljev (tj. ponudnikov plačilnih storitev in drugih rezidentov), glede na vrsto kartice in vrsto kartične sheme;
število naprav za sprejemanje kartic: ti zajemajo število terminalov, ki jih zagotavljajo rezidenti (bankomati, POS terminali);
število in vrednost dvigov ter pologov gotovine: ti zajemajo gotovinske dvige in pologe na bankomatih in bančnih okencih v Sloveniji ter gotovinske dvige z domačimi karticami na bankomatih v tujini;
-
število in vrednost plačilnih transakcij:
poslana kartična plačila: domača ali čezmejna ter glede na vrsto kartice, kartično shemo, kanal odreditve transakcije in način avtentikacije stranke,
prejeta kartična plačila: glede na kanal odreditve plačilne transakcije,
kreditni prenosi: domači ali čezmejni ter glede na kanal odreditve transakcije, vključno s podrobno razčlenitvijo elektronskih kanalov, in shemo,
direktne obremenitve: domače ali čezmejne ter glede na kanal odreditve transakcije in shemo.
Kratka predstavitev podatkov ECB je na voljo v spodnjih zavihkih. Tukaj so vključeni podatki slovenskih ponudnikov plačilnih storitev. Podatki, ki poleg ponudnikov plačilnih storitev zajemajo tudi druge rezidenčne ponudnike, so na voljo v podatkovnih serijah.
Ob koncu prvega polletja 2024 je bilo izdanih 3,6 milijona plačilnih kartic slovenskih ponudnikov plačilnih storitev, kar je 3,0 % več kot pred letom. Največ je debetnih, in sicer 76 %, kartic z odloženim plačilom je 21 %, kartic s funkcijo eDenarja 2 %, kreditnih pa 1 %.
Število bankomatov se je ob koncu prvega polletja 2024 povečalo za 1,8 % na skoraj 1.300. Od teh jih približno 70 % sprejema brezstične kartice. Na drugi strani se hitro povečuje število POS terminalov: junija 2024 jih je bilo 43.640, kar je medletno več za 6,0 %.
Število in vrednost plačilnih transakcij po instrumentih
V prvem polletju 2024 je bilo zabeleženih 316 milijonov plačilnih transakcij slovenskih ponudnikov plačilnih storitev, katerih skupna vrednost je dosegla 190 milijard evrov. To je 8,3 % (število) oziroma 6,8 % (vrednost) več kot pred letom. Pri tem ostajajo kartična plačila največkrat uporabljeni instrument, saj je z njimi izvedeno približno 60 % transakcij. Na drugi strani pa pri plačilih višjih zneskov prevladujejo kreditni prenosi, ki predstavljajo 94 % skupne vrednosti transakcij.
Vir: ECB.
Geografska razčlenitev plačilnih transakcij
Večina plačil, ki so jih izvedli slovenski ponudniki plačilnih storitev, je domačih, in sicer 71 % oziroma vrednostno 78 %. Preostala so čezmejna, predvsem znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP).
Vir: ECB.
Število in vrednost kartičnih plačil glede na kanal odreditve transakcije
Število kartičnih plačil slovenskih izdajateljev, ki so bila odrejena elektronsko, se je v prvem polletju 2024 medletno povečalo za 12,1 % na 190 milijonov, njihova vrednost pa za 11,9 % na 6,5 milijard evrov. Povprečna vrednost transakcije je tako znašala 34 evrov. Skoraj 90 % plačil je bilo izvedenih prek fizičnih terminalov oziroma vrednostno približno 80 %. Preostala so bila izvedena na daljavo (npr. prek spleta ali telefona). Pri tem je povprečna vrednost transakcije prek terminala znašala 31 evrov, povprečna vrednost transakcije na daljavo pa 60 evrov.
Vir: ECB.
Opomba: Kartičnih plačil, ki so bila odrejena neelektronsko, ne prikazujemo, saj so zanemarljiva.