Ekonomski odnosi s tujino
Statistika ekonomskih odnosov s tujino zagotavlja informacije o gospodarskih odnosih Slovenije s preostalim svetom ter je pomemben kazalnik stanja in gibanja gospodarstva in gradnik sistema nacionalnih računov.
Plačilna bilanca prikazuje transakcije in je sestavljena iz treh glavnih računov: tekočega, kapitalskega in finančnega. Glavno merilo za nastanek in zajem transakcije je menjava lastništva.
Stanje mednarodnih naložb izkazuje stanje celotnih finančnih imetij in obveznosti, ki jih ima domače gospodarstvo do tujine. Neto pozicija stanja mednarodnih naložb je opredeljena kot razlika med tovrstnimi imetji in obveznostmi.
Stanje zunanjega dolga je vrednost dolžniških instrumentov (brez lastniških instrumentov in finančnih derivativov), ki jih domače gospodarstvo dolguje ali posoja tujini. Neto zunanji dolg je opredeljen kot razlika med tovrstnimi obveznostmi in imetji do tujine.
Statistika neposrednih naložb po smeri naložb pa prikazuje obseg investicij, ki prihajajo iz tujine ali pa jih gospodarstvo usmerja v tujino, pri čemer vlagatelj pridobi trajni interes in pomemben vpliv na upravljanje podjetja v tujini.
Metodološka osnova statistik ekonomskih odnosov s tujino je šesta izdaja Priročnika za izdelavo plačilne bilance (BPM6), ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad, kot tudi posamični področni priročniki, ki se nanašajo na zunanji dolg, neposredne naložbe, statistiko storitev, mednarodne denarne rezerve in so prav tako usklajeni z BPM6.
Izpostavljamo
Napovedujemo
6. marec | Mednarodne rezerve, februar 2026 | 16. marec | Plačilna bilanca, januar 2026 in revidirani letni podatki, 2025 Bruto zunanji dolg Potovanja januar 2026 |
Mednarodne rezerve in devizna likvidnost februar 2026 | |||
Stanje mednarodnih naložb Neposredne naložbe po smeri naložb 4. četrtletje 2025 |
Podatki
Tabele
Podatkovne serije
Plačilna bilanca | Stanje mednarodnih naložb in zunanji dolg | Neposredne naložbe | Mednarodne rezerve |
|---|---|---|---|
Povezave do drugih virov podatkov
Podatkovni portal ECB Podatkovna baza SiStat Podatki EUROSTAT Podatki OECD
Publikacije
Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2025
Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij v 2024
Metodološka pojasnila in opredelitev pojmov
Predstavljamo
Podjetja v tujini pod nadzorom slovenskih investitorjev 2024
Objavljamo posodobljene kazalnike poslovanja tujih podjetij pod nadzorom slovenskih izvornih investitorjev za leto 2024 in revidirane podatke za leto 2023. Podatki temeljijo na neposrednem poročanju slovenskih investitorjev o poslovanju njihovih podjetij v tujini in ponujajo vpogled v obseg ter strukturo teh naložb.
Serija podatkov »Kazalniki poslovanja tujih podjetij pod nadzorom slovenskih izvornih investitorjev« je dostopna tudi na spletni strani Banke Slovenije pod rubriko Podatkovne serije Banke Slovenije (Več)
Podrobnejša analiza podatkov in metodološka pojasnila pa so na voljo na spodnjima povezavama.
V letu 2024 so slovenska podjetja obvladovala 2.205 podjetij v tujini, kar je 0,4 % manj kot predhodno leto. Ta so leta 2024 ustvarila 16.419 mio EUR prihodkov od prodaje in zaposlovala 66.210 oseb, kar je 4,6 % oziroma 0,4 % več kot predhodno leto. Od vseh obvladovanih podjetji v tujini jih je bilo 84 % v izvorni slovenski lasti,
16 % pa jih je posredno prek slovenskih podjetij pripadalo tujim investitorjem.
Tabela 1: Kazalniki poslovanja glede na rezidentstvo izvornega investitorja
Vir: Banka Slovenije.
V letu 2024 je 1.854 tujih podjetij, izvorno v slovenski lasti, ustvarilo skupno 11.799 mio EUR prihodkov od prodaje in zaposlovalo 45.171 delavcev. Stroški dela za ta podjetja so znašali 1.032 mio EUR. V primerjavi s predhodnim letom so se prihodki od prodaje povečali za 6 %, medtem ko so stroški dela zrasli za 9 %. K temu je najbolj prispevala predelovalna dejavnost, ki je ustvarila kar 77 % celotnega povečanja prihodkov in 62 % rasti stroškov dela. Skupno število zaposlenih v nadzorovanih podjetjih v tujini je ostalo na podobni ravni kot leto prej.
Za izvorno slovenska podjetja so z vidika naložbene aktivnosti najpomembnejše države na območju nekdanje Jugoslavije, pri čemer izstopata zlasti Hrvaška in Srbija. V teh državah so njihova odvisna podjetja v letu 2024 ustvarila 8.315 mio EUR prihodkov od prodaje, kar predstavlja 70 % vseh prihodkov od prodaje obvladovanih podjetij v tujini. Še izrazitejši pomen ima to geografsko območje z vidika števila zaposlenih, saj je tam zaposlenih 35.366 oseb oziroma 78 % vseh delavcev v obvladovanih podjetjih v tujini, ter z vidika bruto investicij v opredmetena osnovna sredstva, ki so znašala 270 mio EUR oziroma 82 % vseh tovrstnih investicij. Povprečni strošek dela na zaposlenega v odvisnih podjetjih na tem območju je v letu 2024 znašal 20.150 EUR, kar je bistveno manj kot v matičnih podjetjih v Sloveniji, kjer je ta strošek znašal 46.202 EUR. Poleg geografske bližine in dobrega poznavanja lokalnega ekonomskega okolja se nižji stroški dela kažejo kot eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev slovenskih podjetij za investiranje v odvisna podjetja, locirana na območju nekdanje Jugoslavije. Poleg omenjenega območja imajo za slovenske investitorje pomembno vlogo tudi podjetja v drugih državah, zlasti v Ruski federaciji, kjer so odvisna podjetja v letu 2024 ustvarila 659 mio EUR prihodkov in zaposlovala 1.911 oseb. Pomembne so tudi Nemčija (311 mio EUR prihodkov, 701 zaposlen), Avstrija (277 mio EUR prihodkov, 226 zaposlenih), Poljska (157 mio EUR prihodkov, 999 zaposlenih) ter Turčija, kjer je bilo ustvarjenih 100 mio EUR prihod-kov in zaposlenih 1.163 oseb.
Slika 1: Izbrani kazalniki za 4 najpomembnejše države gostiteljice NN v letu 2024
Vir: Banka Slovenije
Največ tujih podjetij so v letu 2024 slovenski investitorji obvladovali v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta podjetja so skupaj ustvarila
4.511 mio EUR prihodkov od prodaje (38 %) in zaposlovala 11.182 delavcev (25 %). Največ zaposlenih v obvladovanih podjetjih v tujini pa je bilo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 16.795 (37 %), kjer je bilo ustvarjenih 2.780 mio EUR prihodkov od prodaje (24 %). V tej dejavnosti je bilo tudi največ investicij v opredmetena osnovna sredstva, in sicer 94 mio EUR (29 %). Za slovenske investitorje so pomembne tudi finančne in zavarovalniške dejavnosti z 8.892 zaposlenimi in 1.777 mio EUR prihodki od prodaje.
Slika 2: Kazalniki po najpomembnejših dejavnostih v letu 2024
Vir: Banka Slovenije
Predstavljeni kazalniki so kazalniki poslovanja tujih partnerjev, v katerih ima slovenska družba nadzor. Kazalniki temeljijo na priročniku FATS (Foreign Affiliates Statistics (FATS) Recommendations Manual, 2012).
Vir za kazalnike je letno poročilo SN11, v okviru katerega se kazalniki poročajo za tiste družbe v tujini, v katerih ima poročevalec (ne/posredni) nadzor, torej njegov delež presega 50 %. Podatki se nanašajo na celotno poslovanje vseh družb v tujini in ne samo na sorazmeren lastniški del, ki se nanaša na poročevalca.
Od poročevalskega leta 2023 dalje so k oddaji poročila SN11 zavezane vse rezi-denčne pravne osebe, katerih bilančna vsota je na katerikoli dan v poročevalskem obdobju presegla 5 milijonov EUR in so hkrati na katerikoli dan v tem obdobju bodisi:
imeli najmanj 10-odstotni delež v kapitalu ali delnicah pravne osebe v tujini,
vlagali v investicijske sklade s sedežem v tujini,
ustanovili podružnico v tujini, ki opravlja pridobitno dejavnost,
ali posedovali nepremičnino v tujini.
(Pravna podlaga: Uradni list RS, št. 157/2022)
V preteklih poročevalskih obdobjih so veljali drugačni pragovi za obveznost poročanja: med letoma 2017 in 2022 je bila meja postavljena pri 2 milijonih EUR bilančne vsote, pred letom 2017 pa spodnja meja ni bila določena.
Na podlagi bilateralne izmenjave podatkov s Hrvaško so za poročevalsko leto 2022 in naprej pripravljene ocene relevantnih kazalnikov za hrvaška podjetja, katerih lastniki so slovenske fizične osebe.
Poročilo o kazalnikih vključuje naslednje podatke:
državo nadzorovanih tujih družb,
dejavnosti nadzorovanih tujih družb,
število nadzorovanih tujih družb,
število zaposlenih (povprečno število zaposlenih delavcev v nadzorovanih družbah v tujini v poročevalskem letu na podlagi delovnih ur),
prihodke od prodaje, kjer je vsebina odvisna od dejavnosti, ki so razvidne v preglednici:
Preglednica 1: Prihodki od prodaje glede na dejavnosti
Šifra dejavnosti | Naziv dejavnosti | Vsebina poročila |
64.1 | Denarno posredništvo | Celotni prihodki (brez subvencij in državnih pomoči). |
64.9 | Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov | |
64.2 | Dejavnost holdingov | Če ni na voljo podatka o čistih prihodkih od prodaje, potem celotni operativni stroški. |
64.3 | Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov | |
65.1 | Dejavnost zavarovanja | Dosežene bruto premije. |
65.2 | Dejavnost pozavarovanja | |
65.3 | Dejavnost pokojninskih skladov | Vsota vplačil v pokojninski sklad. |
66 | Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve | Če ni na voljo podatka o čistih prihodkih od prodaje, potem celotni prihodki (brez subvencij). |
Vse ostale dejavnosti | Čisti prihodki od prodaje (torej brez DDV). Postavka ne vsebuje finančnih in drugih prihodkov. Prav tako se ne vključuje prihodkov, ki so bili pridobljeni v tujem imenu in za tuj račun (npr. kot zastopnik). | |
Vir: Banka Slovenije.
stroške za zaposlene (stroški dela, ki jih imajo nadzorovane družbe v tujini), izvoz blaga in storitev (vrednost celotnega izvoza blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini) ter od tega ločeno še izvoz blaga in storitev podjetjem v skupini,
uvoz blaga in storitev (vrednost celotnega uvoza blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini) ter od tega ločeno še uvoz blaga in storitev od podjetij v skupini,
bruto investicije v dolgoročna opredmetena osnovna sredstva, ki vključujejo:
– nakupe (fizično ustvarjenih) lastnih osnovnih sredstev;
– posodobitve, rekonstrukcije in prenove na že obstoječih osnovnih sredstvih;
– lastno izgradnjo osnovnih sredstev in pridobitev le-teh brez plačila;
– nabavno vrednost osnovnih sredstev v finančnem najemu (lizing);
– naložbeno nepremičnino, če je razvidno, da bo prinašala gospodarske koristi v obliki najemnin oziroma povečanje vrednosti, in če je dosegljiva njena nabavna vrednost.