Ekonomski odnosi s tujino

V letu 2023 sta 402[1] slovenski podjetji obvladovali 1.154 podjetij v tujini. Glede na leto 2022 se je število investitorjev zmanjšalo za 16 %, število obvladanih podjetij v tujini pa za 7 %. Glavni razlog nižjega števila investitorjev je delna razbremenitev obveznikov poročanja, vendar je vpliv tega na preostale kazalnike zanemarljiv (med 0,5 in 1,5 %). Slovenska podjetja so v tujih obvladovanih podjetjih v letu 2023 ustvarila 14,7 mrd EUR prihodkov od prodaje in zaposlovala 60.593 oseb, kar je 14 % oziroma 16 % manj kot predhodno leto. Od teh 402 slovenskih podjetij jih je bilo 310 (77 %) v izvorni slovenski lasti, 92 (23 %) pa jih je bilo že samih v lasti tujih investitorjev.

Tabela 1: Kazalniki poslovanja glede na rezidentstvo izvornega investitorja

 Vir: Banka Slovenije.

Izvorno slovenska podjetja so imela v letu 2023 prevladujoč vpliv (posredno ali neposredno) v 862 tujih podjetjih. Ta so ustvarila 10,6 mrd EUR prihodkov od prodaje in zaposlovala 40.108 delavcev, za katere so znašali stroški dela 876 mio EUR. Glede na predhodno leto so se prihodki od prodaje zmanjšali za 11 %. Zmanjšanje prihodkov ni posledica manjšega števila obvladanih podjetij v tujini, saj so se prihodki zmanjšali podjetjem, ki so zajeta tako v letu 2022 kot v 2023. Večinoma gre za nižje prihodke v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Število zaposlenih v nadzorovanih podjetjih v tujini je v letu 2023 ostalo na podobni ravni kot leto prej, stroški za zaposlene pa so se povečali za 8 %, najbolj v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter v predelovalnih dejavnostih.

Za izvorno slovenska podjetja so z vidika naložb najpomembnejše države z ozemlja nekdanje Jugoslavije (med njimi še posebej izstopata Hrvaška in Srbija), v katerih so njihova odvisna podjetja ustvarila 7,4 mrd EUR prihodkov od prodaje, kar je 70 % ustvarjenih prihodkov od prodaje vseh obvladovanih podjetij v tujini. Še pomembnejšo vlogo ima to geografsko območje glede na število zaposlenih (77 % oziroma 30.822 zaposlenih) in bruto investicij v opredmetena osnovna sredstva (80 % oziroma 256 mio EUR). V teh državah je v letu 2023 povprečni strošek dela na zaposlenega v odvisnih podjetjih znašal 18.580 EUR, kar je izrazito manj kot v matičnih podjetjih v Sloveniji s 43.675 EUR[2] povprečnega stroška dela na zaposlenega. Poleg bližine in poznavanja ekonomskega okolja se stroški dela kažejo kot eden od pomembnejših razlogov za investiranje na območje držav nekdanje Jugoslavije.

Slika 1: Izbrani kazalniki za 4 najpomembnejše države gostiteljice NN v letu 2023

Vir: Banka Slovenije

Največ tujih podjetij so v letu 2023 slovenski investitorji obvladovali v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta podjetja so skupaj ustvarila 4,1 mrd EUR prihodkov od prodaje (39 %) in zaposlovala 10.361 delavcev (26 %). Največ zaposlenih v obvladovanih podjetjih v tujini je bilo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 15.133 (38 %), kjer je bilo ustvarjenih 2,2 mrd EUR prihodkov od prodaje (21 %). V tej dejavnosti je bilo tudi največ investicij v opredmetena osnovna sredstva, in sicer 130 mio EUR (41 %). Za slovenske investitorje sta bili pomembnejši še dve skupini dejavnosti: oskrba z električno energijo, plinom in paro ter finančne in zavarovalniške dejavnosti. Prva skupina dejavnosti je pomembna z vidika ustvarjenih prihodkov od prodaje (1,4 mrd EUR), medtem ko finančne in zavarovalniške dejavnosti izstopajo z 8.828 zaposlenimi in prihodki od prodaje v višini 1,6 mrd EUR.

Slika 2: Kazalniki po najpomembnejših dejavnostih v letu 2023

Vir: Banka Slovenije

[1] V analizo za leto 2022 vključeni investitorji – slovenska podjetja z bilančno vsoto nad 2 mio EUR, za 2023 pa podjetja z bilančno vsoto nad 5 mio EUR.

[2] Izračun zajema slovenska podjetja, ki investirajo v podjetja iz držav nekdanje Jugoslavije ter za katera obstajajo bilančni podatki glede stroškov dela in števila zaposlenih (AOP139 in AOP188; vir AJPES).

Predstavljeni kazalniki so kazalniki poslovanja tujih partnerjev, v katerih ima slovenska družba nadzor. Kazalniki temeljijo na priročniku FATS (Foreign Affiliates Statistics (FATS) Recommendations Manual, 2012).

Vir za kazalnike je letno poročilo SN11, v okviru katerega se kazalniki poročajo za tiste družbe v tujini, v katerih ima poročevalec (ne/posredni) nadzor, torej njegov delež presega 50 %. Podatki se nanašajo na celotno poslovanje vseh družb v tujini in ne samo na sorazmeren lastniški del, ki se nanaša na poročevalca.

Poročilo SN11 so zavezani oddati rezidenti, katerih bilančna vsota na katerikoli dan v poročevalskem obdobju presega 5 mio EUR ter so na katerikoli dan v poročevalskem obdobju lastniki najmanj 10 % deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini, vlagatelji v investicijske sklade v tujini, ustanovitelji podružnice v tujini (ki opravlja pridobitno dejavnost) oziroma posedujejo nepremičnino v tujini (Uradni list RS, št. 157/2022).

Poročilo o kazalnikih vključuje naslednje podatke:

• državo nadzorovanih tujih družb;

• dejavnosti nadzorovanih tujih družb;

• število nadzorovanih tujih družb;

• število zaposlenih (povprečno število zaposlenih delavcev v nadzorovanih družbah v tujini v poročevalskem letu na podlagi delovnih ur);

• stroške za zaposlene (stroški dela, ki jih imajo nadzorovane družbe v tujini),

• prihodke od prodaje, kjer je vsebina odvisna od dejavnosti, kot je prikazano v tabeli 1,

Tabela 1: Prihodki od prodaje glede na dejavnosti

Vir: Banka Slovenije.

•  izvoz blaga in storitev (vrednost celotnega izvoza blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini) ter od tega ločeno še izvoz blaga in storitev podjetjem v skupini;

• uvoz blaga in storitev (vrednost celotnega uvoza blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini) in od tega ločeno še uvoz blaga in storitev od podjetij v skupini;

• bruto investicije v dolgoročna opredmetena osnovna sredstva, ki vključujejo:

  • nakupe (fizično ustvarjenih) lastnih osnovnih sredstev

  • posodobitve, rekonstrukcije in prenove na že obstoječih osnovnih sredstvih,

  • lastno izgradnjo osnovnih sredstev in pridobitev le-teh brez plačila,

  • nabavno vrednost osnovnih sredstev v finančnem najemu (lizing),

  • naložbeno nepremičnino, če je razvidno, da bo prinašala gospodarske koristi v obliki najemnin oz. povečanje vrednosti, in če je njeno nabavno vrednost mogoče izmeriti.