Ekonomski odnosi s tujino

V letu 2025 so slovenski investitorji obvladovali 2.516 podjetij v tujini, kar je 1,9 % manj kot predhodno leto. Ta so leta 2025 ustvarila 16.194 mio EUR prihodkov od prodaje in zaposlovala 69.421 oseb, kar je 7,4 % oziroma 0,8 % manj kot predhodno leto. Od vseh obvladovanih podjetij v tujini jih je bilo 86 % v izvorni slovenski lasti, 14 % pa jih je posredno prek slovenskih podjetij pripadalo tujim investitorjem.

Preglednica 1: Kazalniki poslovanja glede na rezidentstvo izvornega investitorja

Vir: Banka Slovenije

V letu 2025 je 2.166 tujih podjetij, izvorno v slovenski lasti, ustvarilo skupno 11.411 mio EUR prihodkov od prodaje in zaposlovalo 45.740 delavcev. Stroški dela za ta podjetja so znašali 1.205 mio EUR. V primerjavi s predhodnim letom so se prihodki od prodaje zmanjšali za 8 %, medtem ko so stroški dela zrasli za 8 %. Skupno število zaposlenih v nadzorovanih podjetjih v tujini se je zmanjšalo za 5 %.

Za izvorno slovenska podjetja so z vidika naložbene aktivnosti najpomembnejše države na območju nekdanje Jugoslavije, pri čemer izstopata zlasti Hrvaška in Srbija. V teh državah so njihova odvisna podjetja v letu 2025 ustvarila 7.583 mio EUR prihodkov od prodaje, kar predstavlja 66 % vseh prihodkov od prodaje obvladovanih podjetij v tujini. Še izrazitejši pomen ima to geografsko območje z vidika števila zaposlenih, saj je tam zaposlenih 34.849 oseb oziroma 67 % vseh delavcev v obvladovanih podjetjih v tujini, ter z vidika bruto investicij v opredmetena osnovna sredstva, ki so znašala 301 mio EUR oziroma 82 % vseh tovrstnih investicij. Povprečni strošek dela na zaposlenega v odvisnih podjetjih na tem območju je v letu 2025 znašal 22.866 EUR, kar je bistveno manj kot v matičnih podjetjih v Sloveniji, kjer je ta strošek znašal 47.693 EUR. Poleg geografske bližine in dobrega poznavanja lokalnega ekonomskega okolja se nižji stroški dela kažejo kot eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev slovenskih podjetij za investiranje v odvisna podjetja, locirana na območju nekdanje Jugoslavije. Izven tega območja imajo za slovenske investitorje pomembno vlogo tudi podjetja v drugih državah, zlasti v Ruski federaciji, kjer so odvisna podjetja v letu 2025 ustvarila 762 mio EUR prihodkov in zaposlovala 2027 oseb. Pomembne so tudi Nemčija (430 mio EUR prihodkov, 1.143 zaposlen), Avstrija (314 mio EUR prihodkov, 509 zaposlenih) in Poljska (184 mio EUR prihodkov, 1.047 zaposlenih).

Slika 1: Izbrani kazalniki za štiri najpomembnejše države gostiteljice NN v letu 2025

Vir: Banka Slovenije

Največ tujih podjetij so v letu 2025 slovenski investitorji obvladovali v dejavnosti trgovine. Ta podjetja so skupaj ustvarila 3.538 mio EUR prihodkov od prodaje (31 %) in zaposlovala 11.540 delavcev (28 %). Največ zaposlenih v obvladovanih podjetjih v tujini pa je bilo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 16.023 (35 %), kjer je bilo ustvarjenih 2.645 mio EUR prihodkov od prodaje (23 %). Za slovenske investitorje so pomembne tudi finančne in zavarovalniške dejavnosti z 8.875 zaposlenimi in 1.894 mio EUR prihodki od prodaje.

Slika 2: Kazalniki po najpomembnejših dejavnostih v letu 2025

Vir: Banka Slovenije

V publikaciji so predstavljeni kazalniki poslovanja tujih podjetij, v katerih ima slovenska družba nadzor. Kazalniki temeljijo na priročniku FATS (Foreign Affiliates Statistics (FATS) Recommendations Manual, 2012).

Vir za kazalnike je letno poročilo SN11, v okviru katerega se kazalniki poročajo za tiste družbe v tujini, v katerih ima poročevalec (ne/posredni) nadzor, torej njegov delež presega 50 %. Podatki se nanašajo na celotno poslovanje vseh družb v tujini in ne samo na sorazmeren lastniški del, ki se nanaša na poročevalca.

Od poročevalskega leta 2023 dalje so k oddaji poročila SN11 zavezane vse rezidenčne pravne osebe, katerih bilančna vsota je na katerikoli dan v poročevalskem obdobju presegla 5 milijonov EUR in so hkrati na katerikoli dan v tem obdobju bodisi:

• imele najmanj 10-odstotni delež v kapitalu ali delnicah pravne osebe v tujini,

• vlagale v investicijske sklade s sedežem v tujini,

• ustanovile podružnico v tujini, ki opravlja pridobitno dejavnost,

• ali posedovale nepremičnino v tujini.

(Pravna podlaga: Uradni list RS, št. 157/2022)

V preteklih poročevalskih obdobjih so veljali drugačni pragovi za obveznost poročanja: med letoma 2017 in 2022 je bila meja postavljena pri 2 milijonih EUR bilančne vsote, pred letom 2017 pa spodnja meja ni bila določena.

Za referenčni leti 2022 in 2023 so bile ocene relevantnih kazalnikov za hrvaška podjetja v lasti slovenskih fizičnih oseb pripravljene na podlagi bilateralne izmenjave podatkov s Hrvaško. Od referenčnega leta 2024 dalje pa ocene ustreznih kazalnikov za tuja podjetja, katerih lastniki so slovenske fizične osebe ali slovenska podjetja pod pragom poročanja, temeljijo na podatkih iz Evropskega registra skupin podjetij.

Poročilo o kazalnikih vključuje naslednje podatke:

• državo nadzorovanih tujih družb,

• dejavnosti nadzorovanih tujih družb,

• število nadzorovanih tujih družb,

• število zaposlenih (povprečno število zaposlenih delavcev v nadzorovanih družbah v tujini v poročevalskem letu na podlagi delovnih ur),

• stroške za zaposlene (stroški dela, ki jih imajo nadzorovane družbe v tujini),

• prihodke od prodaje, kjer je vsebina odvisna od dejavnosti, kot je prikazano v spodnji tabeli

Preglednica 2: Prihodki od prodaje glede na dejavnosti

• izvoz blaga in storitev (vrednost celotnega izvoza blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini) ter od tega ločeno še izvoz blaga in storitev podjetjem v skupini,

• uvoz blaga in storitev (vrednost celotnega uvoza blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini) ter od tega ločeno še uvoz blaga in storitev od podjetij v skupini,

• bruto investicije v dolgoročna opredmetena osnovna sredstva, ki vključujejo:

- nakupe (fizično ustvarjenih) lastnih osnovnih sredstev;

- posodobitve, rekonstrukcije in prenove na že obstoječih osnovnih sredstvih;

- lastno izgradnjo osnovnih sredstev in pridobitev le-teh brez plačila;

- nabavno vrednost osnovnih sredstev v finančnem najemu (lizing);

- naložbeno nepremičnino, če je razvidno, da bo prinašala gospodarske koristi v obliki najemnin oziroma povečanje vrednosti, in če je dosegljiva njena nabavna vrednost.

Z letom 2025 je nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2025) nadomestila prejšnjo različico, SKD 2008. Na spletni strani Banke Slovenije so na voljo podatkovne serije, razčlenjene po dejavnostih po obeh različicah klasifikacije.