
Finančni omejevalni ukrepi
Zaradi pogostega spreminjanja omejevalnih ukrepov je pomembno redno spremljanje aktualnega statusa.
Na področju finančnih omejevalnih ukrepov oziroma sankcij imamo v Banki Slovenije vlogo nadzornega organa nad subjekti, nad katerimi opravljamo nadzor v skladu z drugimi predpisi (subjekti nadzora). Finančni omejevalni ukrepi zajemajo zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ali dajanje na voljo sredstev in gospodarskih virov ter finančne storitve, kakor je opredeljeno v predpisih Evropske unije (EU) o omejevalnih ukrepih. V tej vlogi smo v Banki Slovenije pooblaščeni za spremljanje skladnosti izvajanja omejevalnih ukrepov s strani subjektov nadzora in preverjanje njihove sistemske usposobljenosti za poslovanje v skladu z njimi.
V EU se izvajajo sankcije, ki jih sprejme Varnostni svet OZN, hkrati pa EU tudi samostojno sprejema omejevalne ukrepe, kar stori s sprejemom ustreznih sklepov in uredb, ki jih morajo države članice upoštevati v svojem pravnem redu. Države članice lahko sprejmejo tudi svoje nacionalne omejevalne ukrepe.
V Sloveniji sistemsko ureja vse omejevalne ukrepe Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Ur. l. RS, št. 127/06 in 44/22; v nadaljevanju: ZOUPAMO). Za izdajanje predpisov, s katerimi se uvedejo oziroma izvajajo omejevalni ukrepi, je v Sloveniji po ZOUPAMO pristojna Vlada Republike Slovenije. Skladno z novelo zakona, ki velja od 13. aprila 2022, je določena neposredna uporabljivost sklepov EU in omogočena takojšnja implementacija dopolnitev sankcijskih seznamov OZN.
Za enotnejše izvajanje omejevalnih ukrepov in usklajevanje med posameznimi organi skrbi stalna usklajevalna (koordinacijska) skupina, ki jo vodi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ); relevantne informacije so objavljene na povezavi Omejevalni ukrepi | GOV.SI. Pregled, objavljen na spletnih straneh MZEZ, vključuje tudi povezavo do omejevalnih ukrepov po posameznih državah EU map (EK), vključno s povezavami do pravnih aktov, s katerimi so omejevalni ukrepi uvedeni. Na tej povezavi je tudi konsolidirana lista sankcioniranih subjektov.
Aktualne informacije o veljavnih omejevalnih ukrepih so na voljo tudi na spletnih straneh Evropske komisije (EK) ter vključujejo vprašanja in odgovore.
Kanal za prijavljanje kršitev omejevalnih ukrepov pri Evropski komisiji
Ker izmenjava informacij o kršitvah sankcij EU lahko prispeva k uspešnosti tekočih preiskav v državah članicah EU in poveča učinkovitost sankcij EU, je EU vzpostavila kanal za prijavljanje kršitev. Vsak, ki je seznanjen z morebitnimi kršitvami sankcij EU, lahko na to opozori EK. Te informacije se lahko na primer nanašajo na dejstva v zvezi s kršitvami sankcij, njihovimi okoliščinami ter vpletenimi posamezniki, podjetji in tretjimi državami. To so lahko dejstva, ki niso javno znana, so pa znana prijavitelju, in lahko zajemajo pretekle, tekoče ali načrtovane kršitve sankcij ter poskuse izogibanja sankcijam EU. Kršitve se lahko prijavijo na EK (e-naslov: [email protected]). Dodatne podrobnosti so dostopne na povezavi.
Pogosta vprašanja in odgovori
Uredba (EU) 269/2014 v 2. členu določa:
Zamrznejo se vsa finančna sredstva in gospodarski viri katerih koli fizičnih oseb ali fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov, ki so z njimi povezane, kot so navedene na seznamu iz Priloge I, ki so v njihovi lasti, posesti, z njimi razpolagajo ali jih nadzorujejo
Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so povezane z njimi, kot so navedene na seznamu iz Priloge I, se ne sme neposredno niti posredno dati na razpolago finančnih sredstev ali gospodarskih virov niti ne smejo od njih imeti koristi.
Zamrzniti je torej potrebno sredstva subjektov, ki so na seznamu (Priloga I k Uredbi) in tudi oseb, ki so v njihovi lasti, posesti, z njimi razpolagajo ali jih nadzorujejo. Te osebe (odebeljeno) niso izrecno navedene v uredbi, ampak jih mora identificirati izvajalec omejevalnih ukrepov v svojem postopku skrbnega pregleda.
Kar se tiče lastništva, je po našem razumevanju merodajen odstotek "več kot 50%". To stališče je jasno zapisano tudi v dokumentu Evropske komisije: EU Best Practices for the effective implementation of restrictive measures (doc. 8519/18) https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8519-2018-INIT/en/pdf v točki 62.
V primeru, da bi imeli več solastnikov, ki bi bili na sankcijski listi, bi se njihov delež lastništva seštel (npr. če je ena sankcionirana oseba je lastnik 30 % deleža in druga 25 % lastnik, se šteje, da je ta pravna oseba v lastništvu sankcioniranih oseb in je potrebno njena sredstva zamrzniti).
Glej tudi rubriko Vprašanja in odgovori na strani Evropske komisije (vprašanje št. 8): Frequently asked questions on assets freezes following sanctions adopted in view of Russia’s military aggression against Ukraine and Belarus' involvement in it (europa.eu)
Potrebno je ugotavljati tudi druge vidike (poleg lastništva), in sicer kontrolni vpliv v subjektu. Glede obrazložitve, kaj se šteje za kontrolni vpliv, glej zgornje tudi točko 63 dokumenta EU Best Practices… V zvezi z izvajanjem 2. člena Uredbe (EU) 269/2014 glej tudi dokument Evropske komisije: COMMISSION OPINION of 19.6.2020 on Article 2 of Council Regulation (EU) No 269/2014: Commission opinion of 19.6.2020 on Article 2 of Council Regulation (EU) No 269/2014 (europa.eu).
O zamrznitvi je potrebno obvestiti MZZ (predlagamo pa, da obvestite tudi Banko Slovenije), v kolikor pa bi na zamrznjen račun knjižili sredstva, je o tem potrebno obvestiti Banko Slovenije. V zvezi s postopkom zamrznitve sredstev si lahko pomagate tudi s smernicami, ki jih je izdala Stalna koordinacijska skupina za omejevalne ukrepe: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Smernice-SKSOU_rev2020.docx.
Samo zaradi dejstva, da ima oseba, ki je na sankcijskem seznamu (sankcionirana oseba), v družbi XY manj kot 50 % lastniški delež, sredstev družbe XY ni potrebno zamrzniti, ker odstotek ne presega 50 odstotkov. Pri ugotavljanju končnega lastništva se upošteva celotna lastniška veriga. Potrebno pa je preveriti tudi, ali ima sankcionirana oseba kontrolni vpliv v družbi XY in če je odgovor pritrdilen, je potrebno sredstva družbe XY zamrzniti. Dodatno je potrebno upoštevati, da je prav tako prepovedano dati na voljo sredstva in gospodarske vire osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi. V kolikor izvajalec omejevalnih ukrepov ne more pridobiti dovolj podatkov, da bi lahko z gotovostjo izključila obstoj kontrolnega vpliva sankcionirane osebe v družbi XY oziroma možnosti izogibanja sankcijam, se priporoča zavrnitev transakcije.
Dodano: 7. 4. 2022: Če transakcija povzroči pozitiven denarni tok na računu, jo je treba obravnavati kot depozit v smislu člena 1(k) Uredbe 833/2014 in v tem primeru velja prepoved iz člena 5b. Obresti je potrebno obravnavati kot »sredstva« in ker pripis obresti predstavlja pozitiven denarni tok, se obresti v primeru, da depozit/dobroimetje stranke presega 100.000 EUR, ne sme knjižiti na račun (glej tudi FAQ Evropske komisije).
Dodano 11. 4. 2022: EU sankcije nimajo ekstra-teritiorialnega učinka in ne zavezujejo entitet izven EU. Hčerinska družba družbe iz EU, ustanovljena v skladu s pravom države, ki ni članica EU in ne v skladu s pravom EU, zato ni zavezana k spoštovanju sankcij. V kolikor bi šlo za podružnico izven EU, ki nima pravne osebnosti, so sankcije za takšno podružnico zavezujoče.
Dodano 11. 5. 2022: Prepoved iz člena 5b velja za vsa dobroimetja, ki so vsebovana v definiciji depozita iz člena 1(k) Uredbe Sveta (EU) 833/2014. Mejo 100.000 EUR je potrebno razumeti kot vsoto vseh dobroimetij, ki jih ima določena oseba pri kreditni instituciji. Seštejejo se torej vsa dobroimetja, ki se nanašajo na isto fizično osebo, torej tudi dobroimetje, ki ga ima na drugem računu kot s.p.. Kreditna institucija mora za namen izvajanja prepovedi voditi skupen seštevek vseh dobroimetij in vsak dodaten znesek na kateremkoli dobroimetju, ki bi povzročil skupno preseganje meje, bi pomenil kršitev prepovedi.
Prepoved iz 5b člena Uredbe 833/2014 velja le za nove depozite, torej tiste, ki jih je stranka prejela po 26. 2. 2022. Depozitov, ki bi bili sami po sebi višji od 100.000 EUR oziroma bi pomenili preseganje obstoječega depozita nad 100.000 EUR, banka po 26. 2. 2022 sploh ne sme sprejeti.
Z obstoječimi depoziti (pred 26. 2. 2022), tudi tistimi, ki presegajo 100.000 EUR, stranka lahko razpolaga, torej jih lahko tudi konvertira v drugo valuto. Transakcija ne predstavlja pozitivnega denarnega toka, saj v tem primeru ne pride do povečanja vrednosti.
V členu 1k je pojem “depozit” pojasnjen kot pozitivni saldo, ki je posledica sredstev, ostalih na računu, ali začasnih stanj, ki so posledica običajnih bančnih transakcij, in jih mora kreditna institucija vrniti po veljavnih pravnih in pogodbenih pogojih, vključno z vezanim depozitom in hranilno vlogo, razen pozitivnega salda, kadar: (i) se da njegov obstoj dokazati le s finančnim instrumentom, kot je opredeljen v členu 4(1)(15) Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta, razen če gre za varčevalni produkt, katerega obstoj je mogoče dokazati s potrdilom o vlogi, ki se glasi na določeno ime, in ki obstaja v državi članici 2. julija 2014, (ii) njegova glavnica ni odplačljiva po nominalni vrednosti, (iii) je njegova glavnica odplačljiva samo s posebnim jamstvom ali sporazumom s strani kreditne institucije ali tretje osebe.
Prepoved se nanaša na sprejemanje novih depozitov, ki presegajo 100.000 EUR. To implicitno pomeni, da obstoječi depoziti (ki so v kreditnih institucijah na dan uveljavitve Uredbe 2022/328, to je 26. 2. 2022) lahko ostanejo v kreditni instituciji in jih ni potrebno zmanjševati. Na račune, ki na dan uveljavitve že presegajo prag 100.000 EUR, pa ni mogoče prejeti dodatnih sredstev. S temi sredstvi lahko ruska oseba prosto razpolaga (si sredstva izplača, obdrži na računu,…).
Novi depoziti: Kreditne institucije v EU ne smejo sprejemati (novih) depozitov, ki presegajo 100.000 EUR.
Obstoječi depoziti: Če bi imela ruska pravna ali fizična oseba na dan začetka veljavnosti uredbe (26. februarja 2022), depozit višji od 100.000, depozit lahko ostane pri kreditni instituciji. To pomeni da je ruska pravna ali fizična oseba fizična oseba upravičena do prostega razpolaganja s tem depozitom (si sredstva izplača, obdrži na računu,…), vendar ne more povečati stanja na računu, tako da bi znesek presegel 100.000 EUR (razen če pristojni organ države članice izda dovoljenje v okviru dovoljenih izjem).
Spremenjeno dne 4. 5. 2022 skladno s spremembo odgovora št. 27 Evropske komisije: Frequently asked questions on deposits acceptance concerning sanctions following Russia’s military aggression against Ukraine (europa.eu):
Prepoved iz člena 5b Uredbe 833/2014 in prepoved iz člena 1u Uredbe 765/2006 velja le za ruske/beloruske državljane ali fizične osebe, ki prebivajo v Rusiji/Belorusiji ali katero koli pravno osebo, subjekt ali organ s sedežem v Rusiji/Belorusiji. Strogo gledano se ne uporablja za subjekte, ki so v lasti ruskih/beloruskih državljanov ali fizičnih oseb, ki prebivajo v Rusiji/Belorusiji, če so ti subjekti registrirani v drugi državi, kot v Rusiji/Belorusiji.
Vendar je treba določbo brati v povezavi s členom 12 Uredbe Sveta 833/2014 in členom 1m Uredbe 765/2006, ki prepovedujeta zavestno sodelovanje in namerno v dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izogibanje prepovedim iz uredb. Kreditna institucija iz EU bi zato morala izvajati poglobljen pregled, kadar se depozit nakaže na račun subjekta, ki je v lasti ruskega/beloruskega državljana ali fizične osebe s prebivališčem v Rusiji. Kreditna institucija mora ozadje transakcij raziskati do te mere, da se prepriča, da ne gre za izogibanje prepovedi.
Prepoved velja za depozite/dobroimetja ruskih državljanov ali fizičnih oseb s stalnim prebivališčem v Rusiji in subjekte ali organe s sedežem v Rusiji. Če taka oseba ni lastnik depozitov/dobroimetij, temveč le upravlja z računom, prepoved ne velja. Vendar bi morale institucije iz EU s skrbnim pregledom zagotoviti, da pooblaščena oseba računa ne uporablja za prikrivanje svoje identitete in za izogibanje sankcijam. Skladno s členom 12 Uredbe 2014/833 je namreč prepovedano zavestno in namerno sodelovanje pri dejavnostih, katerih cilj ali učinek je izogibanje prepovedim iz te uredbe. Ali gre morebiti za izogibanje sankcijam, je potrebno presojati v vsakem primeru posebej."
V skladu s členom 5b je bankam v EU na splošno prepovedano sprejemati depozite, višje od 100.000 EUR od ruskih fizičnih ali pravnih oseb. To spremlja ustrezna obveznost poročanja o obstoječih depozitih nad tem zneskom (člen 5g). V skladu s tem morajo kreditne institucije pristojnemu nacionalnemu organu države članice, v kateri imajo sedež, ali Komisiji najpozneje do 27. maja 2022 predložiti seznam depozitov ruskih državljanov ali fizičnih oseb s prebivališčem v Rusiji ali od pravnih oseb, subjektov ali organov s sedežem v Rusiji, ki presegajo 100.000 EUR. Vsakih dvanajst mesecev predložijo posodobljene podatke o znesku teh vlog. Pristojni nacionalni organ v Sloveniji za poročanje v skladu s členom 5g Uredbe (EU) št. 833/2014 je Banka Slovenije.
Ruska fizična oseba, kateri preteče veljavnost dovoljenja za bivanje oziroma je le-to preklicano, ni več upravičena do izjeme od prepovedi iz drugega odstavka člena 5b. Ko zadevni ruski državljan/rezident zapade pod prepoved, njegovih depozitov/dobroimetij, ki presegajo 100.000 EUR, ni potrebno zmanjšati ali zamrzniti. V takem primeru pa je prepovedano sprejemanje novih vlog, ki bi sredstva nad 100.00 EUR še povečevala.
Za osebe, ki zapadejo pod prepoved po uveljavitvi člena 5b, se poroča depozite nad 100.000 EUR po stanju na dan, ko se za njih prepoved začne uporabljati.
Posodobljeno: 1. 3. 2023: Če je bila pogodba, na podlagi katere je EU izvoznik izvozil blago v Rusijo/Belorusijo, sklenjena v skladu z veljavnimi omejevalnimi ukrepi (v času sklenitve pogodbe blago ni bilo uvrščeno na seznam), potem se plačilo za takšno blago lahko izvede tudi po koncu prehodnega obdobja, ki je določeno v uredbi EU. Evropska komisija razlikuje situacijo, ko EU podjetje uvaža blago iz Rusije/Belorusije. V tem primeru je potrebno na podlagi pravila, da je plačilo del izvršitve pogodbe, šteti, da plačilo po koncu prehodnega obdobja ni več dopustno (glej Q 10).
Plačilni promet z ruskimi bankami praviloma poteka preko t. i. mehanizma korespondenčnega bančništva, to je preko korespondenčnih računov ruskih bank pri evropskih ali obratno. Izmenjava finančnih sporočil, s katerimi banke (tako ruske kot evropske) odredijo prenos sredstev s korespondenčnih računov (tako v breme ruskih bank in v dobro evropskih bank kot obratno), praviloma poteka preko omrežja SWIFT. S tem, ko je banka izključena iz SWIFT, je tako zelo oteženo, da izključena banka dostopa do svojih korespondenčnih računov pri drugih bankah, kot tudi, da druge banke dostopajo do svojih korespondenčnih računov pri izključeni bank
V tem primeru je neposredna prepoved vezana na SWIFT in ne ruske banke, ki so izločene iz sistema. Zato se SWIFT (in vsi drugi ponudniki storitev za izmenjavo finančnih podatkov v EU) ne morejo izogniti prepovedi izogibanja sankcijam (glej člen 12 člen Uredbe 2022/328: »Prepovedano je zavestno in namerno sodelovati v dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje prepovedim iz te uredbe, vključno z delovanjem namesto fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov iz členov 5, 5a, 5b, 5e in 5f ali z delovanjem v njihovo korist z uporabo izjem iz člena 5(6), 5a(2), 5b(2), 5e(2) ali 5f(2)«).
Ne, tovrstna komunikacija ni izvzeta iz prepovedi. Prepovedano je uporabljati sistem SWIFT tudi za sporočila o pozivih k doplačilu kritja, ki se izmenjujejo s ciljnimi ruskimi bankami, za katere velja ta prepoved.
Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilni sistemih (ZPlaSSIED) v tretjem odstavku 181. člena določa, da ima potrošnik, ki zakonito prebiva v EU, vključno s potrošnikom brez stalnega naslova in prosilcem za azil ter potrošnikom, ki mu dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njegov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč, pravico do odprtja in uporabe osnovnega plačilnega računa pri banki. Ta pravica velja ne glede na potrošnikovo stalno prebivališče. Zahteva za odprtje osnovnega plačilnega računa se lahko zavrne le tisti ruski stranki, ki izpolnjuje kateregakoli izmed treh, v ZPlaSSIED izrecno navedenih razlogov za zavrnitev zahteve (181/7 ZPlaSSIED) ali v primeru, da bi odprtje računa povzročilo kršitev ZPPDFT-1 (181/6 ZPlaSSIED) ali če bi bila oseba na seznamu oseb, proti katerim veljajo finančni omejevalni ukrepi. Zavrnitev odprtja osnovnega računa ni mogoča zgolj iz razloga, ker je oseba ruski državljan/rezident.
V zvezi s postopki odpiranja osnovnega računa za prosilce za azil je še vedno aktualno mnenje EBA, ki poudarja upoštevanje pristopa, ki temelji na tveganju s strani finančnih institucij pri zagotavljanju finančnih produktov v takšnih razmerah, pri čemer jim je dopuščeno izkoristiti prožnost, ki jo zagotavlja zakonodaja EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizem.
V skladu s členom 5f Uredbe 833/2014 je ruskim državljanom ali fizičnim osebam s stalnim prebivališčem v Rusiji ali pravnim osebam, subjektom ali organom s sedežem v Rusiji prepovedano prodajati prenosljive vrednostne papirje, denominirane v eurih, izdane po 12. aprilu 2022, ali enote kolektivnih naložbenih podjemov, ki zagotavljajo izpostavljenost tem vrednostnim papirjem.
Načeloma so v področje uporabe člena 5i zajeti prodaja, dobava, prenos ali izvoz evrobankovcev v Rusijo ali kateri koli fizični pravni osebi, subjektu ali organu v Rusiji. Osnovni namen je omejiti uvoz evrobankovcev v Rusijo (glej tudi uvodno izjavo 3 Uredbe (EU) 2022/345). Vendar pa je potrebno opozoriti na prepoved izogibanja v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 833/2014. Gotovinska izplačila evrskega dobroimetja strankam ne smejo biti izvedena z namenom izogibanja predvidenim prepovedim.