Regulativni okvir
Bonitetna bančna pravila
Jedro bonitetnega bančnega okvira sestavljata direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD; capital requirements directive) in uredba o kapitalskih zahtevah (CRR; capital requirments regulation), ki odražata implementacijo standardov Baselskega odbora za bančni nadzor v evropsko zakonodajo.
Direktiva o kapitalskih zahtevah zajema zahteve v zvezi z začetkom poslovanja in opravljanjem storitev bank ter določbe v zvezi z izvajanjem bonitetnega nadzora in sankcij ter zahteve glede notranjega upravljanja in kapitalskih blažilnikov. Direktiva je predmet prenosa v nacionalno zakonodajo. Pri nas je večina njenih določb prenesena v Zakon o bančništvu (ZBan-3). Uredba o kapitalskih zahtevah se neposredno uporablja v vseh državah članicah in vključuje zahteve v zvezi z izračunom kapitala in kapitalskih zahtev, likvidnostjo, finančnim vzvodom ter velikimi izpostavljenosti. Zajema tudi določbe glede razkritij s strani bank.
Direktivo in uredbo o kapitalskih zahtevah dopolnjujejo regulativni in izvedbeni tehnični standardi, ki jih je pripravil Evropski bančni organ (EBA) in sprejela Evropska komisija kot sklepe in uredbe, ki so prav tako zavezujoči in neposredno uporabni v državah članicah.
Bančna pravila, ki vključujejo EU in slovenski zakonodajni okvir, in so podlaga za izvajanje mikrobonitetnega nadzora nad bankami, so dosegljiva na spodnji povezavi.
Trajnostno financiranje
Zakonodaja s področja trajnostnega financiranja uvaja nove zahteve za različne poslovne subjekte. Bančni oziroma širši finančni sektor je pri tem še posebej izpostavljen, saj naj bi imel pomembno vlogo pri financiranju prehoda na trajnostno gospodarstvo. Poleg tega se banke srečujejo tudi s povečanimi tveganji zaradi omenjenega prehoda in širše okoljske problematike, kar naslavljajo bonitetna bančna pravila. Na tej strani objavljamo predvsem del zakonodaje, ki prinaša neposredne zahteve za banke, pa tudi del, ki je pomemben za razumevanje teh zahtev.
V Banki Slovenije smo pristojni za nadzor nad izvajanjem bonitetnih bančnih pravil s področja trajnostnosti, kjer je fokus predvsem na tveganjih, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi (ESG) dejavniki.
Tržna infrastruktura
V zakonodajni okvir tržne infrastrukture spadata Uredba o tržnih infrastrukturah (EMIR) in Uredba o poslih financiranja vrednostnih papirjev (SFTR), ki zasledujeta cilj znižanja kreditnega tveganja nasprotnih strank ter povečanja preglednosti poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti (IFI) in poslov financiranja z vrednostnimi papirji (SFT).
V Banki Slovenije smo pristojni organ za nadzor bank, ki so skladno z EMIR in SFTR finančne nasprotne stranke in za katere veljajo obveznosti in zahteve pri poslovanju z IFI in SFT.
Uredba o tržnih infrastrukturah (EMIR)
EMIR opredeljuje obveznosti, ki se nanašajo na trgovanje z IFI, in sicer obveznosti poročanja repozitorijem sklenjenih poslov o poslih z IFI, obveznosti kliringa standardiziranih vrst IFI OTC, uporabo tehnik zmanjševanja tveganj za pogodbe o IFI OTC brez kliringa, zahteve za varno in skrbno poslovanje centralnih nasprotnih strank ter zahteve za repozitorije sklenjenih poslov.
Uredba o poslih financiranja vrednostnih papirjev (SFTR)
SFTR določa obveznosti za nasprotne stranke v poslih SFT (repo posli, posoja in izposoja vrednostnih papirjev ali blaga, posli nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa, posli kreditiranja za povečanje trgovalnega portfelja).
Krite obveznice
Direktiva o kritih obveznicah (CBD; covered bond direcitve) je prva, ki je minimalno poenotila pogoje, zahteve in nadzor nad izdajanjem kritih obveznic na ravni držav članic EEA z namenom večje zaščite investitorjev. V slovenski zakonodajni okvir je omenjena direktiva prenesena z Zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-2) ter na njegovi podlagi izdanimi podzakonski predpisi Banke Slovenije.
Bonitetna obravnava kritih obveznic je za banke urejena v Uredbi CRR, ki opredeljuje zahteve, ki jih morajo izpolnjevati krite obveznice, da je banka kot investitor vanje lahko deležna ugodnejše kapitalske obravnave. Navedene zahteve so upoštevane tudi v ZHKO-2, kar pomeni, da krite obveznice, izdane na podlagi ZHKO-2, omogočajo bankam ugodnejšo kapitalsko obravnavo v skladu z Uredbo CRR.
V Banki Slovenije smo v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pristojni za izvajanje nadzora nad hipotekarnimi in komunalnimi obveznicami ter bankami, ki izdajajo hipotekarne in komunalne obveznice.
Vprašanja in odgovori
Vprašanja v zvezi z izvajanjem zahtev bančne zakonodaje oz. uporabo njenih določb lahko naslovite na Banko Slovenije prek standardiziranega obrazca, ki je dosegljiv na spodnji povezavi. Vprašanje bo posredovano v obravnavo ustrezni strokovni službi, odgovor pa boste prejeli na elektronski naslov, ki ga boste navedli na obrazcu.
Za tolmačenje vprašanj v povezavi z določbami bančne zakonodaje Evropske unije (EU) (direktive, uredbe, tehnični standardi idr.), ki se v državah članicah neposredno uporablja, je na voljo tudi mehanizem vprašanj in odgovorov Evropskega bančnega organa (EBA), ki je dosegljiv na spodnji povezavi EBA. Predlagamo, da pred oddajo preverite, ali je bilo vaše vprašanje že naslovljeno, da se izognete morebitni zavrnitvi vprašanja zaradi podvajanja.