Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma
Pranje denarja in financiranje terorizma sta resna grožnja stabilnosti in celovitosti delovanja finančnega sektorja države, ogrožata notranji trg in njegovo konkurenčnost, predvsem pa dolgoročno slabita zaupanje domače in tuje javnosti v institute sodobne družbe, ki predstavljajo temelje pravne države.
S ciljem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju: PPDFT) morajo določeni subjekti, med njimi tudi kreditne in finančne institucije, pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati ukrepe, ki so predpisani z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT-2) ter spoštovati predpise, ki so sprejeti na njegovi podlagi.
Finančni sektor z vidika PPDFT nadzirajo naslednji organi:
Banka Slovenije,
Agencija za trg vrednostnih papirjev,
Agencija za zavarovalni nadzor in
Urad RS za preprečevanje pranja denarja.
Velja načelo, da so nadzorniki, ki so po primarni zakonodaji opredeljeni kot nadzorni organi za posamezne vrste subjektov, pristojni tudi za izvajanje nadzora z vidika PPDFT. Urad pa ima kot centralni organ na področju PPDFT pooblastila za izvajanje nadzora pri vseh zavezancih, kot jih določa ZPPDFT-2.
Področje PPDFT, kljub Enotni bančni uniji in uvedbi Enotnega mehanizma nadzora v letu 2014, ostaja v pristojnosti nacionalnih organov, izvajanje nadzora na področju PPDFT pa je ena ključnih nalog Banke Slovenije, saj je preverjanje upravljanja s tveganji na področju PPDFT del preverjanja celostnega upravljanja s tveganji v subjektih nadzora. O opravljenih dejavnostih na področju PPDFT v Banki Slovenije poročamo Državnemu zboru in javnosti v letnih poročilih.
Informacije, ki jih pridobimo ali izdelamo v Banki Slovenije pri nadzoru področja PPDFT v posameznih subjektih nadzora, so zaupne in jih ne moremo komentirati. Nadzorniške ukrepe objavljamo skladno z zakonom na naših spletnih straneh.
Subjekti nadzora
V Banki Slovenije v skladu z določbami Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) v povezavi z drugimi zakoni (ZBan-3, ZPlaSSIED) opravljamo nadzor nad izvajanjem določb ZPPDFT-2 pri naslednjih subjektih nadzora:
1. bankah, hranilnicah in podružnicah tujih bank v Republiki Sloveniji,
2. plačilnih institucijah in plačilnih institucijah z opustitvijo,
3. izdajateljih elektronskega denarja in izdajateljih elektronskega denarja z opustitvijo,
4. menjalcih,
5. pravnih in fizičnih osebah pri opravljanju storitev virtualnih valut ali drugih poslov, vključenih v te storitve (t. i. ponudniki storitev virtualnih valut).*
* Od 21. junija 2021 se morajo ponudniki storitev virtualnih valut, ki imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji, pred začetkom izvajanja storitev virtualnih valut vpisati v register, ki ga vzdržuje in upravlja Urad RS za preprečevanje pranja denarja.
Vpis v Register ponudnikov storitev virtualnih valut
Seznam registriranih ponudnikov storitev virtualnih valut
Pristojnost Evropskega bančnega organa na področju PPDFT
Vodenje, koordinacija in spremljanje prizadevanj v zvezi s PPDFT pri vseh ponudnikih finančnih storitev in pristojnih organih Evropske unije (EU), torej v celotnem finančnem sektorju EU, je izključno v pristojnosti Evropskega bančnega organa (EBA). V skladu s svojim mandatom vodi, usklajuje in spremlja (i) podporo izvajanju robustnih pristopov k nadzoru AML/CFT po vsej EU, (ii) prispeva k izvajanju celostnega pristopa k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter drugemu finančnemu kriminalu in izvajanju omejevalnih ukrepov ter (iii) zagotavlja strokovno svetovanje zainteresiranim stranem za vzpostavitev učinkovitega novega institucionalnega okvira EU za PPDFT.
Odbor Moneyval in Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF)
Republika Slovenija je članica posebnega odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje učinkovitosti sistemov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma Moneyval. Ta izvaja periodična vzajemna ocenjevanja svojih držav članic – v kolikšni meri je posamezna država skladna s priporočili, ki jih izdaja posebna Projektna skupina za finančno ukrepanje (angl. Financial Action Task Force on Money Laundering; v nadaljevanju: FATF). Omenjena skupina je bila ustanovljena na pobudo najrazvitejših držav sveta, ki so bile združene v skupini G7, kot odziv na zaznana tveganja v povezavi s pranjem denarja. FATF je sčasoma prerasel v globalno projektno skupino, ki prek različnih regionalnih podskupin deluje po vsem svetu, njeno glavno poslanstvo pa sta izdaja priporočil za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma ter skrb za učinkovito uveljavitev predpisanih ukrepov.
Peti krog ocenjevanja Republike Slovenije je potekal leta 2016, poročilo ocenjevanja Slovenije je bilo sprejeto na 53. plenarnem zasedanju Moneyval maja 2017. Šesti krog poteka v letu 2025.
Pogosta vprašanja in odgovori
Področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ureja Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2, Uradni list RS, ŠT.48/22, 145/22).
Banke morajo pri izvršitvi transakcije izpolnjevati tudi obveznosti po ZPPDFT-2. Banke so med drugim zavezane, da opravijo pregled vsake stranke ter redno skrbno spremljajo njene poslovne aktivnosti v skladu z določili ZPPDFT-2. Sestavni deli pregleda stranke so določeni v 21. členu ZPPDFT-2, ki med drugim v prvi točki prvega odstavka določa, da pregled stranke obsega ukrepe ugotavljanja istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov. Pregled stranke je obvezen v primerih, ki jih določa 22. člen ZPPDFT-2 (1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko; 2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15.000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; 3. pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo, ob izplačilih dobitkov, vplačilu stav ali obojem, kadar gre za transakcije v vrednosti 2.000 eurov ali več, ne glede na to, ali transakcija poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; 4. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke ter 5. vedno, kadar v zvezi s transakcijo, stranko, sredstvi ali premoženjem obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije) ter pri občasnih transakcijah, ki pomenijo prenos sredstev in presegajo 1.000 evrov (1. odstavek 23. člena ZPPDFT-2).
Pri izvajanju transakcij iz 2. in 3. točke prvega odstavka 22. člena in 23. člena ZPPDFT-2 mora zavezanec predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 22. člena tega zakona, izvesti pred izvršitvijo transakcije. Poleg tega mora banka v skladu s šestim odstavkom 54. člena ZPPDFT-2 zagotoviti tudi, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo ob ugotovitvi spremembe pomembnih okoliščin stranke, če ima zavezanec zakonsko dolžnost vzpostaviti stik s stranko za namene ugotavljanja dejanskega lastnika in najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če je stranka pri zavezancu v zadnjih dvanajstih mesecih izvedla vsaj eno transakcijo. V kolikor banka kot zavezanec ne more izvesti obveznosti pregleda stranke, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, v skladu z 26. členom ZPPDFT-2.
Zakon tega ne zahteva. Vendar pa mora zavezanec (banka) v skladu s prvim odstavkom 75. člena ZPPDFT-2 sporočiti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja določene podatke (med drugim tudi namen transakcije in način izvedbe transakcije) o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 evrov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji. Ne glede na navedeno pa lahko banke v skladu s svojimi internimi politikami omejitve in dodatne ukrepe izvajajo že pri nižjih zneskih. Pri tem pojasnjujemo, da je odločitev o posredovanju zahtevanih podatkov banki odločitev stranke, stvar poslovne odločitve banke pa je, kako se bo na zavrnitev posredovanja dokumentacije odzvala – v skrajnem primeru lahko banka zaradi zavrnitve zahteve v skladu s pogodbenimi določili in splošnimi pogoji poslovanja tudi odstopi od pogodbe (npr. zapre transakcijski račun).
Zavezanci (tudi banke in hranilnice) so v skladu z ZPPDFT-2 dolžni izvajati ukrepe za odkrivanje in preprečevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter v sklopu tega zagotoviti poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Na to pa ne vpliva zgolj dokument, ki ga predloži stranka, ampak tudi preostale informacije, ki jih je banka pridobila od stranke v okviru pregleda stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja (KYC) in tekom skrbnega spremljanja njenih poslovnih aktivnosti (transaction monitoring). Da zavezanci lahko izpolnjujejo zahteve, ki jim naložene z ZPPDFT-2, lahko pojasnila in dokazila o izvoru sredstev zahtevajo neposredno od stranke. Obseg zahtevanih pojasnil oziroma dokazil je odvisna od stopnje poznavanja stranke (npr. nova ali obstoječa stranka) in ocenjenega tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma in je torej predmet konkretnega poslovnega razmerja med zavezancem in stranko.
V skladu z 54. v povezavi s 55. členom ZPPDFT-2 je banka dolžna skrbno spremljati poslovne aktivnosti svojih strank in je posledično obvezana, da v zadostni meri preuči tudi ozadje in namen vsake transakcije, ki ni v skladu z običajnim ali pričakovanim poslovanjem stranke, ter okrepi spremljanje poslovnih aktivnosti stranke, da ugotovi, ali so te transakcije ali dejavnosti videti sumljive, za kar lahko od stranke zahteva dokazila.
Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri banki, slednja na podlagi 54. člena ZPPDFT-2 skrbno spremlja in vključuje preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja ter preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki. Obseg in pogostost izvajanja ukrepov spremljanja poslovnih aktivnosti morata biti prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je banka izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To pomeni, da je v primeru višjega tveganja banka dolžna izvajati strožje ukrepe kot pri nižjem tveganju.
Za namen izvajanja 55. člena ZPPDFT-2 so zavezanci (med njimi tudi banke in hranilnice) dolžni vzpostaviti sistem za zaznavanje neobičajnih transakcij in zaznane transakcije obravnavati z vidika sumljivosti in potrebe prijave na Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Pri obravnavi neobičajnih transakcij mora banka preučiti ozadje in namen teh transakcij, vključno z izvorom premoženja in sredstev, in sicer v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče. To pomeni tudi pridobivanje dodatnih podatkov in dokumentov, pri čemer njihov dokončen nabor ni predpisan in ga podrobneje določi banka. V določeni meri pa je zaradi nemožnosti predpisati vse podrobnosti vnaprej za vse možne situacije potrebna tudi subjektivna presoja banke, ki mora temeljiti na njeni strokovni usposobljenosti in izkušnjah. Pri presoji mora banka upoštevati celotno ozadje in posamezno transakcijo presojati tudi v povezavi z drugimi okoliščinami. Ena izmed okoliščin, ki lahko povečuje tveganje, je lahko tudi nesodelovanje stranke, in v praksi ni neobičajno opozorilo banke stranki, da bo izvršitev transakcije v primeru, da ne dostavi zahtevanih dokumentov, zavrnila.
V skladu s 26. členom ZPPDFT-2 zavezanec, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 21. člena ZPPDFT-2 ne more izvesti, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s 76. členom tega zakona Uradu RS za preprečevanje pranja denarja sporoči podatke o stranki oziroma sumljivi transakciji.
Banke so v skladu z ZPPDFT-2 med drugim zavezane, da opravijo pregled vsake stranke ter redno skrbno spremljajo njene poslovne aktivnosti. Sestavni deli pregleda stranke so določeni v 21. členu ZPPDFT-2, ki v prvi točki prvega odstavka določa tudi ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov. Obveznost pregleda stranke pa je določena v 22. členu ZPPDFT-2 oz. pri občasnih transakcijah v 23. členu ZPPDFT-2. ZPPDFT-2 v 32. členu pod določenimi pogoji omogoča, da banka ugotovi in preveri istovetnost strank, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo te osebe pošljejo zavezancu v papirnati ali digitalni obliki. Tak način identifikacije je mogoč le v primeru, da je bilo na podlagi ocene tveganja stranke ugotovljeno neznatno tveganje. Banka lahko ugotavlja in preverja istovetnosti fizične osebe (torej stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca) tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije ravni zanesljivosti visoka ali na podlagi uporabe drugih načinov elektronske identifikacije za dostop do elektronskih storitev ravni zanesljivosti visoka v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja (33. člen ZPPDFT-2). Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca je mogoče tudi z uporabo videoelektronske identifikacije. ZPPDFT-2 taksativno našteva pogoje, ki morajo biti hkrati izpolnjeni, da se ta način identifikacije na daljavo lahko uporabi (34. člen ZPPDFT-2). Določene banke že omogočajo možnost odpiranja transakcijskega računa brez osebne navzočnosti. Seznam bank in hranilnic s sedežem v Republiki Sloveniji z njihovimi kontaktnimi podatki, na katere lahko naslovite povpraševanje glede možnosti odpiranja računa na takšen način, je dosegljiv na naslednjih povezavah (seznam bank in hranilnic).