Evropski sistem finančnega nadzora
Ob finančni krizi, ki je leta 2008 prizadela Evropo, sledila ji je še državna dolžniška kriza v evrskem območju, je postalo jasno, da je treba za finančni sektor Evropske unije (EU), zlasti v evrskem območju, zagotoviti boljšo regulativo in nadzor. Zato so se države evrskega območja odločile za globljo integracijo svojih bančnih sistemov, z namenom, da se poveča trdnost evropskih bank ter izboljša zaupanje podjetij, vlagateljev in državljanov v evropski finančni sistem.
Svet Evropske unije, Evropska komisija in Evropski parlament so se dogovorili o vzpostavitvi mehanizmov za zagotovitev učinkovitega finančnega nadzora enotnega trga EU. Tako je bil septembra 2010 vzpostavljen Evropski sistem finančnega nadzora (v nadaljevanju ESFS, angl. European system of financial supervision).
ESFS je večplastni sistem mikro- in makrobonitetnih organov, katerega cilj je zagotoviti dosleden in skladen finančni nadzor v EU. ESFS vključuje:
tri evropske nadzorne organe: Evropski bančni organ – EBA, Evropski organ za vrednostne papirje in trge – ESMA in Evropski organ za zavarovanja in pokojninske družbe – EIOPA ter
nacionalne nadzorne organe.
Novi evropski nadzorni organi so začeli delovati 1. januarja 2011.
ESFS se nenehno razvija, da bi upošteval spreminjajoče se okoliščine, v katerih deluje, zlasti uvedbo bančne unije, cilj razvoja unije kapitalskih trgov, izstop Združenega kraljestva iz EU itd.
Omenjeni organi skupaj z nacionalnimi nadzornimi organi zagotavljajo okrepljen in usklajen finančni nadzor znotraj enotnega trga EU.
Mikro- in makrobonitetni nadzor
Glavni cilj ESFS je zagotoviti, da se predpisi, ki veljajo za finančni sektor, pravilno in dosledno uporabljajo. Tako ESFS ohranja finančno stabilnost, zagotavlja zaupanje v finančni sistem kot celoto in ustrezno varstvo potrošnikov.
Koncept ESFS temelji na dveh stebrih: makrobonitetnem nadzoru s strani ESRB na eni strani in mikrobonitetnem nadzoru s strani mreže, ki jo sestavljajo evropski (ECB, ESMA, EIOPA) in nacionalni nadzorni organi (v primeru Slovenije Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev) na drugi strani.
V okviru makrobonitetnega nadzora ESRB nadzira stabilnost finančnega sistema kot celote. Mikrobonitetni organi pa se ukvarjajo z nadzorom solventnosti finančnih institucij in nadzorom trga. Mikro- in makrobonitetni nadzorni stebri ESFS med seboj tesno sodelujejo in drug drugemu zagotavljajo ustrezne informacije. Da bi zagotovili boljše medsektorsko usklajevanje, se EBA, EIOPA in ESMA redno sestajajo in tesno sodelujejo v svojem skupnem odboru.
V Sloveniji nacionalni pristojni organi tesno sodelujejo in si izmenjujejo informacije na podlagi Pravilnika o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov na področju mikrobonitetnega nadzora.
V Banki Slovenije skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) izvajamo mikrobonitetni nadzor nad sistemsko pomembnimi bankami s sedežem v Republiki Sloveniji ter samostojno izvajamo nadzor nad manj pomembnimi bankami, in sicer v skladu s pravili ter metodologijo ECB in Enotnega mehanizma nadzora (EMN).
EMN je eden od stebrov nove bančne unije, katere cilj je bolj varno, pregledno in enotno evropsko bančništvo. Novembra 2014 je EMN pomembne institucije v sodelujočih državah postavil pod neposredni nadzor ECB.
Poleg mikro- in makrobonitetnega nadzora je pristojnost Banke Slovenije tudi nadzor nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter izvajanje omejevalnih ukrepov v celotnem bančnem sistemu ter nadzor nad potrošniškim kreditiranjem.