/
Bančna unija
Background

Bančna unija

Bančna unija je bila ustanovljena leta 2014 kot ključni sestavni del ekonomske in monetarne unije Evropske unije (EU). Vzpostavitev bančne unije je bila odziv na finančno krizo, pri čemer je bil dosežen znaten napredek pri oblikovanju skupnih pravil EU in vzpostavitvi nove evropske strukture za nadzor in reševanje (Enotni mehanizem nadzora – EMN in Enotni mehanizem reševanja – EMR).

Vse države članice evrskega območja so del bančne unije. Države članice EU zunaj evrskega območja se lahko pridružijo bančni uniji, če začnejo tesno sodelovati z Evropsko centralno banko (ECB).

Eden od ciljev Evropske bančne unije je doseči večjo stabilnost, varnost in preglednost v evropskem bančnem sektorju, poenoten nadzor v evrskem območju ter da se banke, ki jim grozi propad ali so propadle, rešujejo brez davkoplačevalskega denarja in z minimalnim vplivom na realno gospodarstvo.

Evropsko bančno unijo sestavlja več mehanizmov – Enotni mehanizem nadzora (EMN, angl. SSM), Enotni mehanizem reševanja (EMR, angl. SRM) in mehanizem enotne jamstvene sheme, ki je v nastajanju.

Pravna podlaga za delovanje Enotnega mehanizma nadzora

Pravna podlaga za Enotni mehanizem nadzora je Uredba (EU) št. 1024/2013 (Uredba EMN). Na podlagi te uredbe je ECB prevzela neposredni nadzor nad bankami v 20 sodelujočih državah članicah EU. Pomembne banke (angl. Significant institutions – SI) so pod neposrednim nadzorom ECB, manj pomembne banke (angl. Less signicifant institutions – LSI) ostajajo predmet nadzora na državni ravni. V Sloveniji smo za nadzor manj pomembnih bank pristojni v Banki Slovenije – kot nacionalni pristojni organ smo pristojni za nadzor bančnega sistema.

Sodelovanje med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi v okviru EMN

Bančni nadzor se v evrskem območju izvaja decentralizirano pod vodstvom in odgovornostjo ECB v tesnem sodelovanju z nacionalnimi pristojnimi organi. Takšen sistem zagotavlja, da bodo banke v sodelujočih državah članicah nadzorovane po enotnih merilih in metodologijah ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Natančnejša organizacija sodelovanja med ECB in nacionalnimi pristojnimi organi je določena v Uredbi (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (Okvirna uredba o EMN).

Več o Enotnem mehanizmu nadzora na povezavi Osnovna pojasnila in v Vodniku po bančnem nadzoru (pdf).

Pomembne in manj pomembne banke

Banke v evrskem območju so razdeljene na pomembne in manj pomembne banke ali skupine bank. Pomembne banke neposredno nadzoruje Evropska centralna banka v okviru Enotnega mehanizma nadzora (v nadaljevanju EMN, angl. SSM). Manj pomembne banke pa so pod nadzorom nacionalnih nadzornih organov, in sicer v skladu s pravili ter metodologijo ECB in EMN ter jih Evropska centralna banka nadzoruje le posredno.

V Sloveniji nadzor nad manj pomembnimi bankami izvajamo neposredno v Banki Slovenije – pristojni smo za nadzor bančnega poslovanja. Za manj pomembne banke v Banki Slovenije, tako kot vsi drugi nacionalni nadzorniki, ECB redno pošiljamo nadzorniške podatke in jo tudi obveščamo o ugotovitvah nadzora.

Nacionalni nadzorni organi se lahko z ECB posvetujejo o izdaji ukrepov, končno odločanje pa je njihova pristojnost – razen v izrednih primerih. Nova ureditev omogoča, da ECB prevzame neposredni nadzor nad manj pomembnimi bankami na pobudo nacionalnega nadzornika, na lastno pobudo v primeru možnosti nastanka sistemske krize ali če nacionalni nadzornik neustrezno izvaja nadzor.

Merila za razvrstitev med pomembne kreditne institucije ali skupine kreditnih institucij

V vsaki državi članici evrskega območja so vedno vsaj tri največje banke razvrščene kot pomembne. Poleg tega lahko ECB kreditno institucijo razvrsti kot pomembno tudi na podlagi njene pomembne čezmejne dejavnosti. Če je banka razvrščena kot pomembna banka, ta razvrstitev velja tudi za vse njene podrejene banke. Banka je razvrščena med pomembne banke tudi, če je prejela neposredno finančno pomoč Evropskega sistema finančnih nadzornikov (ESFS) ali Evropskega sklada za stabilnost.

Merila:

  • bilančna vsota presega 30 mrd EUR oziroma presega 20 % nacionalnega BDP (razen če nimajo bilančne vsote pod 5 mrd EUR);

  • banka spada med tri največje banke v državi;

  • banka je prejela sredstva iz Evropskega sklada za stabilnost;

  • bilančna vsota presega 5 mrd EUR in banka ima v več kot eni državi članici nad 20 % sredstev oziroma obveznosti.

To razvrstitev vsako leto preverja Evropska centralna banka.

Trenutno obstaja 109 skupin bank, ki so razvrščene kot pomembne in jih neposredno nadzoruje ECB.

V Sloveniji so med pomembne banke (kot tudi njihove hčerinske banke) razvrščene:

  • Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana

  • OTP banka, d. d.,

  • Unicredit Banka Slovenija, d. d.,

  • Banka Intesa Sanpaolo, d. d.,

  • Banka Sparkasse, d. d.,

  • Addiko Bank, d. d.,

  • Gorenjska banka, d. d.

Med manj pomembne banke pa spadajo:

  • Deželna banka Slovenije, d. d.,

  • Delavska hranilnica, d. d.,

  • Hranilnica, Lon d. d.,

  • Primorska hranilnica Vipava, d. d.,

  • SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.*

Opomba: * SID ima poseben status kot specializirana banka za spodbujanje izvoza in razvoja. Nadzor izvaja Banka Slovenije.

Nadzor pomembnih kreditnih institucij in delovanje Skupnih nadzorniških skupin

ECB sprejema vse zavezujoče odločitve o nadzoru za pomembne kreditne institucije in skupine kreditnih institucij v skladu z relevantno zakonodajo. Znotraj ECB je več generalnih direktoratov odgovornih za nadzor pomembnih kreditnih institucij oziroma skupin kreditnih institucij glede na njihovo velikost. Organigram bančnega nadzora znotraj ECB je na voljo na povezavi.

Operativno se nadzor nad pomembnimi bankami izvaja prek skupnih nadzorniških skupin (angl. Joing supervisory team, JST). Ekipo sestavljajo nadzorniki, zaposleni v ECB in nacionalnih nadzornih organih. Tako nacionalni nadzorni organi, v primeru Slovenije torej Banka Slovenije, sodelujejo pri vseh dejavnostih nadzora, medtem ko nadzorniške odločitve za te banke sprejema ECB.

Vsako ekipo vodi koordinator JST iz ECB. Koordinator JST je odgovoren za izvajanje ustreznih nadzorniških nalog in dejavnosti v skladu s posameznim letnim programom dela, t. i. načrtom SEP (angl. Supervisory examination programme). Koordinator je kontaktna točka za kreditne institucije, ki usklajuje dejavnosti znotraj JST, dodeljuje naloge posameznim članom skupine in organizira sestanke ali telefonske konference JST. Podrobneje o sestavi in delovanju JST na povezavi.

Poleg koordinatorja JST obstaja tudi podkoordinator za vsako pomembno banko, ki je zaposlen v nacionalnem nadzornem organu, v Sloveniji torej v Banki Slovenije. Podkoordinatorji podpirajo koordinatorja JST pri tekočem nadzoru in hkrati uvajajo perspektivo nacionalnih nadzornih organov. V primeru posebej velikih skupnih nadzornih skupin se ustanovi osrednja nadzorna ekipa, ki jo sestavljajo koordinator JST in vsi podkoordinatorji.

Posamezni člani skupine so odgovorni za posamezna področja tveganj. Vsi člani skupine tesno sodelujejo s koordinatorjem JST in drug z drugim pri vsakodnevnem delu ter drug drugemu svetujejo glede posebnih korakov, ki jih je treba sprejeti v vseh fazah nadzorniških postopkov. Člani skupine pripravijo osnutke odločitev, o katerih se nato v JST poenotijo stališča. Osnutki odločitev so nato predloženi v odločanje pristojnim organom odločanja ECB. Organizacijska in odločevalska struktura v ECB je podrobneje predstavljena tukaj.

Zakonodajni akti, ki so podlaga za izvajanje nadzora

ECB in nacionalni pristojni organi pri izvajanju nadzora nad pomembnimi kreditnimi institucijami ali skupinami kreditnih institucij uporabljamo ustrezne določbe iz prava Unije. Pravo Unije poleg evropskih uredb in direktiv vključuje tudi zavezujoče regulativne in izvedbene tehnične standarde, ki jih je pripravil Evropski bančni organ (EBA) in sprejela Evropska komisija (EK).

Če pravo Unije obstaja v obliki direktiv (npr. CRD IV), ECB uporablja nacionalno zakonodajo, s katero se direktiva izvaja; v Sloveniji na primer Zakon o bančništvu (ZBan 3). Kadar ustrezna zakonodaja Unije obstaja v obliki uredb (npr. CRR), ki državam članicam izrecno podeljuje diskrecijske pravice v skladu s temi uredbami, ECB pri izvajanju nadzora uporablja nacionalno zakonodajo, v kateri se izvajajo te diskrecijske pravice.

Povečana vloga nacionalnih nadzornih organov pri nadzoru pomembnih kreditnih institucij

Pri posebnih postopkih se je povečala vloga nacionalnih nadzornih organov. Takšni postopki obravnavajo na primer oceno primernosti članov upravljalnih in nadzornih organov (skupni postopki ali angl. joint procedures) ter postopke o svobodi opravljanja storitev in svobodi ustanavljanja (angl. passporting). V takšnih primerih je vloga oziroma obvestilo predloženo nacionalnim nadzornim organom, ki pripravijo osnutek odločitve. ECB osnutek odločitve preveri in nato sprejme odločitev.

Nadzor manj pomembnih institucij

Nadzor nad manj pomembnimi institucijami neposredno izvajajo nacionalni nadzorni organi v okviru EMN, v Sloveniji torej Banka Slovenije. V Banki Slovenije samostojno izvajamo vse nadzorniške postopke in prakse kot ECB za pomembne banke, odločamo o izdaji ali odvzemu dovoljenj in nadzorniških ukrepih.

ECB opravlja pri izvajanju nadzora manj pomembnih bank t. i. nadzorno funkcijo. ECB namreč mora zagotoviti konvergenco znotraj evrskega območja glede nadzora manj pomembnih institucij in vzpostaviti visoke nadzorniške standarde Enotnega nadzornega mehanizma (EMN). V ta namen nacionalni pristojni organi redno in podrobno poročajo o ugotovljenih tveganjih, nadzorniških postopkih in ukrepih. Narava, obseg in čas poročil se razlikujejo glede na obravnavani primer ter velikost in pomembnost zadevne kreditne institucije. To je opredeljeno v členih od 96 do 100 Okvirne uredbe o EMN).

ECB lahko nacionalnim nadzornim organom izda uredbe, smernice ali splošna navodila za zagotovitev dosledne uporabe visokih nadzorniških standardov (standardi EMN) in v posebnih primerih lahko prevzame neposredni nadzor nad posameznimi ali več manj pomembnimi ustanovami.

Pristojnosti Banke Slovenije pri izvajanju nadzora bančnega poslovanja v okviru EMN

Enotni nadzorni mehanizem (EMN) je bil vzpostavljen kot decentraliziran nadzorni mehanizem. Temelji na sodelovanju Evropske centralne banke in nacionalnih nadzornih organov. V Banki Slovenije smo nacionalni pristojni nadzorni organ v Sloveniji za nadzor bank in hranilnic ter tako prispevamo k uspešnemu delovanju EMN.

V Banki Slovenije:

  • neposredno izvajamo mikrobonitetni nadzor manj pomembnih kreditnih institucij in redno poročamo ECB;

  • zaposleni Banke Slovenije s svojim poznavanjem slovenskega pravnega okvira in lokalnega trga aktivno sodelujemo pri mikrobonitetnem nadzoru pomembnih institucij kot člani skupnih nadzornih skupin (JST);

  • aktivno sodelujemo in imamo pomembno vlogo pri skupnih postopkih (»common procedures«);

  • izvajamo nadzor, ki ni vezan neposredno na posamezne institucije, ampak na bančni sistem kot celoto (npr. izdaja cirkularnih pisem, minimalnih standardov in smernic;

  • samostojno izvajamo nadzor nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter nadzor nad potrošniškim kreditiranjem;

  • izvajamo nadzor nad omejevalnimi ukrepi;

  • izvajamo nadzor nad nepooblaščenim bančnim poslovanjem;

  • izvajamo makrobonitetni nadzor;

  • odločamo o prekrških in sankcijah.

Skupni postopki

Za postopke licenciranja in izdaje dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev so nacionalni nadzorni organi in Evropska centralna banka določili t. i. skupne postopke.

Za vse CRR kreditne institucije velja enoten postopek, ne glede na to, ali so pomembne ali manj pomembne institucije. ECB ima izključno odgovornost za odločanje o teh vsebinah, vloge, ki sprožijo postopke, pa se predložijo nacionalnim nadzornim organom. V Sloveniji je Banka Slovenije nacionalni nadzorni organ. V Banki Slovenije analiziramo vlogo in pripravimo osnutek odločbe. Vlogo z osnutkom odločbe in vso spremljajočo dokumentacijo nato posredujemo Evropski centralni banki v odločanje.

Podrobnejše informacije v zvezi s skupnimi postopki z Evropsko centralno banko so na voljo v poglavju Licenciranje oziroma na spletnih straneh ECB.