
Licenciranje
Dovoljenja za opravljanje bančnih so ključna za ohranjanje zaupanja v finančni sistem, saj zagotavljajo, da so novo ustanovljene banke sposobne poslovati. Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev namreč lahko pridobijo samo banke, ki izpolnjujejo vse pravne zahteve, ki izhajajo iz evropskih ter nacionalnih predpisov. Postopek in merila za pridobitev dovoljenja so enaka vse banke in hranilnice, ne glede na njihov poslovni model. V Republiki Sloveniji mora banka ali hranilnica, ki namerava po ustanovitvi razširiti nabor storitev, ki jih lahko opravlja, (če namerava pričeti opravljati finančne storitve ali dodatne finančne storitve, kot so opredeljene v Zakonu o bančništvu), za vsako od teh storitev pridobiti dodatno dovoljenje.
Z izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranega deleža se zagotovi, da v bančni sistem vstopajo samo primerni delničarji in s tem preprečijo motnje v delovanju bančnega sistema. Vsako pridobitev ali povečanje »kvalificiranega deleža« v obstoječi banki mora odobriti Evropska centralna banka. Delež je »kvalificiran«, če predstavlja 10% ali več kapitala ali glasovalnih pravic v banki ali če omogoča pomemben vpliv na banko. Zakon o bančništvu določa dodatne mejne vrednosti (20%, 1/3 ali 50% delnic oziroma glasovalnih pravic ali če banka postane podrejena družba). Namen postopka odobritve je zagotoviti, da pomembno udeležbo v bankah lahko pridobijo samo delničarji, ki so za to primerni. To prispeva k učinkovitosti delovanja bančnega sistema.
V ocenah sposobnosti in primernosti preverjamo, ali so člani upravljalnega organa banke ali hranilnice primerni za svojo vlogo. Tudi upravljalni organ kot celota mora biti primeren za izvajanje svojih pristojnosti ter sestavljen tako, da omogoča učinkovito upravljanje in uravnoteženo odločanje. Z zagotavljanjem, da so upravljalni organi kreditnih institucij »sposobni in primerni«, izboljšujemo varnost in trdnost vsake posamezne banke, s tem pa tudi bančnega sektorja kot celote. To povečuje splošno zaupanje javnosti v finančni sektor.
Banka, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev v eni državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko razširi svoje poslovanje na druge države EGP. To lahko stori bodisi tako, da storitve v drugi državi EGP prične opravljati neposredno, ali pa tako, da v tej drugi državi ustanovi podružnico. Na podlagi pravil o svobodi opravljanja storitev in svobodi ustanavljanja banki za ta namen zadostuje dovoljenje, ki ga je pridobila od domačega nadzornika v državi, kjer je bila prvotno ustanovljena. Nadzornika v matični državi mora banka uradno obvestiti, da namera opravljati storitve ali ustanoviti podružnico v drugi državi EGP. Matični nadzornik nato o načrtovanih dejavnostih banke obvesti nadzornika v državi gostiteljici. Z iztekom roka po uradnem obvestilu gostujočega nadzornika, lahko banka prične z opravljanjem dejavnosti v državi gostiteljici.
Skladno z določbami Zakona o potrošniških kreditih, lahko potrošniško kreditiranje nepremičnin opravljajo banke, hranilnice ter finančne institucije, katerih izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa (lizinga) in izpolnjujejo kriterije iz zakona glede lastništva in velikosti. Lizing družbe, ki želijo opravljati potrošniško kreditiranje nepremičnin v obliki finančnega zakupa, morajo pred začetkom opravljanja storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
Banke, hranilnice in lizingodajalci potrošniških kreditov za nepremičnine lahko za posredovanje svojih storitev tudi sklenejo pogodbo s posrednikom. Tak kreditni posrednik mora pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanjem svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.