Nagovor namestnika guvernerja

Leta 2024 si je gospodarstvo evrskega območja nekoliko opomoglo predvsem po zaslugi zasebne in državne potrošnje, gospodarska rast se je v primerjavi s predhodnim letom podvojila, a vseeno ostala skromna in pod pričakovanji. Gospodarski obeti so ostali stabilni, vendar podvrženi veliki negotovosti, ki v zadnjem času postaja vedno pogostejši spremljevalec gospodarske slike. Rast gospodarske aktivnosti v Sloveniji se je v nasprotju z evrskim območjem lani upočasnila in bila najnižja po letu 2020, vendar je slovensko gospodarstvo še vedno poslovalo bolje od evrskega povprečja, v strukturi rasti pa so bile opazne nekatere pozitivne spremembe. Geopolitična in politična negotovost se je lani še povečala in bo predvidoma nadaljnje negativno vplivala na gospodarsko rast in upočasnila pričakovano okrevanje evrskega območja, ki se še naprej sooča tudi z nizko rastjo produktivnosti, eno pomembnejših področij usmerjenosti prihodnjih ukrepov v EU. V Banki Slovenije seveda vse leto pozorno spremljamo mednarodno in domače gospodarsko okolje ter redno objavljamo svoje ugotovitve v publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj, v sklopu katere dvakrat letno predstavimo tudi naše napovedi domače gospodarske rasti in inflacije v prihodnjih letih.

Inflacija se je v letu 2024 v splošnem bistveno znižala, po tem ko sta bili predhodni dve leti v veliki meri zaznamovani z visoko rastjo cen. Od zadnjega zvišanja obrestnih mer septembra 2023 do junija 2024 se je inflacija v evrskem območju znižala za skoraj 2 odstotni točki, kar nas je utrdilo v prepričanju, da smo v boju z njo uspešni. Junija je tako Svet ECB začel z zmanjševanjem restriktivnosti denarne politike in kumulativno lani obrestno mero mejnega depozita znižal za 100 bazičnih točk, na 3 %, čemur so do aprila letos sledila še tri znižanja, na 2,25 %. V preteklem letu se je nadaljevalo tudi s postopnim in predvidljivim zmanjševanjem portfeljev vrednostnih papirjev, kupljenih za potrebe izvajanja denarne politike. Ustrezna naravnanost denarne politike bo še naprej determinirana na podlagi podatkov in na vsaki seji Sveta ECB posebej, pri čemer bodo upoštevane ocene inflacijskih obetov, novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se vnaprej ne zavezuje glede ravni, ki jih bodo ključne obrestne mere dosegale v prihodnje.

Slovenski bančni sistem je lani kljub razmeroma manj ugodnemu gospodarskemu okolju posloval uspešno. Banke so dodatno okrepile že prej visoko odpornost na različna tveganja in še naprej izkazovale visoko dobičkonosnost, deloma tudi zaradi učinkov režima denarne politike, glavni kazalniki poslovanja pa so ostali ugodni. Kakovost bančnih naložb, merjena z deležem NPE, se je v letu 2024 ohranila na zelo ugodni ravni, količniki kapitalske ustreznosti ob koncu leta 2024 pa kažejo dobro solventnost slovenskega bančnega sistema. Čeprav so se nekateri kazalniki likvidnosti v preteklem letu nekoliko poslabšali, likvidnost ostaja visoko nad regulativno zahtevo in med najvišjimi v evrskem območju.

Splošna raven tveganj v slovenskem finančnem sistemu se je lani dodatno izboljšala kljub povečanju geopolitičnih tveganj zlasti v drugi polovici leta ‒ ključna tveganja za bančni sektor tako še naprej izhajajo iz zunanjega okolja, medtem ko standardna tveganja za finančni sistem ocenjujemo kot nizka ali zmerna. Stabilnost finančnega sistema, ki smo ji priča v zadnjih letih, smo tudi lani uspešno ohranjali s kombinacijo aktivne makrobonitetne politike ter intruzivnega in efektivnega mikrobonitetnega nadzora. Naša makrobonitetna politika, s katero identificiramo, spremljamo in ocenjujemo sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejemamo potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma
omejevanje sistemskih tveganj, je v letu 2024 ostala preventivno naravnana. O ključnih ugotovitvah o razvoju tveganj in uporabljenih inštrumentih makrobonitetne politike tekom leta obveščamo v Poročilu o finančni stabilnosti, ki ga objavimo dvakrat letno – naše zadnje ugotovitve smo objavili v pomladni publikaciji aprila 2025. Na področju mikrobonitetnega nadzora smo v preteklem letu prioritizirali kreditno tveganje, s poudarkom na izpostavljenosti bank geopolitičnim napetostim in povečani makroekonomski negotovosti. Z namenom preverjanja kibernetske odpornosti bank so bili v letu 2024 izvedeni kibernetski stresni testi, v katere so bile vključene vse slovenske banke. Ocenjujemo, da so se banke po tem scenariju ustrezno odzvale na tak varnostni dogodek, glede na krepitve tovrstnih tveganj pa je pomembno, da banke tudi v prihodnje vlagajo sredstva v ustrezno tehnološko opremo za nadgradnjo informacijskih sistemov.

Poleg omenjenih aktivnosti smo v banki izvajali še vrsto drugih nalog, ki so del našega mandata, ter mnoge kritično pomembne za delovanje gospodarstva in finančni sistem, na primer izdaja gotovine ter upravljanje plačilnih sistemov, uradnih deviznih rezerv in drugega premoženja Banke Slovenije. Prav tako delujemo kot plačilni in fiskalni agent države in kot predstavnik države v mednarodnih denarnih organizacijah, vodimo račune za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega prava ter upravljamo centralni kreditni register. V Banki Slovenije v skladu z Zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank izvajamo tudi naloge in pooblastila organa za reševanje bank, kjer smo v letu 2024 pozornost namenjali osvežitvi načrtov reševanja. Aktivno smo vpeti tudi v Evrosistemov projekt Digitalni evro, v okviru katerega se je v letu 2024 nadaljevala pripravljalna faza. Prvi del pripravljalne faze se bo zaključil oktobra 2025, pri čemer odločitev o izdaji digitalnega evra še ni bila sprejeta, saj bo to odločitev Svet ECB sprejemal šele po sprejetju pravne podlage na ravni Evropske unije.

V preteklem letu smo organizirali tudi več dogodkov, med katerimi velja omeniti skupno konferenco Banke Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada na temo finančnih sistemov v regiji. Že od leta 2017 se ukvarjamo tudi s finančnim izobraževanjem, saj krepitev finančnega opismenjevanja predstavlja enega naših strateških ciljev. Ker se zavedamo, da lahko samo finančno izobražen posameznik odgovorno in premišljeno ravna z osebnimi financami, smo naša prizadevanja na tem področju v zadnjih letih okrepili in tako z izobraževalnimi programi v Banki Slovenije v letu 2024 dosegli več kot 6000 otrok, mladih in odraslih.

Ocenjujem, da smo s svojim delovanjem uspešno izpolnili zakonsko določen mandat tudi v preteklem letu. S sodelovanjem pri oblikovanju denarne politike smo prispevali k približevanju inflacije dvoodstotnemu cilju. Oktobrsko odločitev o denarni politiki smo sprejeli ravno v Sloveniji, ki je drugič, ponovno po 12 letih, gostila monetarno sejo Sveta ECB. Naša makrobonitetna politika je pomagala ohraniti odpornost bank in finančno stabilnost, mikrobonitetni nadzor pa je posamezne banke spodbujal k ohranjanju visokih standardov poslovanja in proaktivnemu upravljanju s tveganji. Za dosledno izpolnjevanje svojega mandata si bomo prizadevali tudi v prihodnje.

Primož Dolenc
namestnik guvernerja

1Gospodarska gibanja

1.1Mednarodne razmere

Svetovna gospodarska rast je bila v letu 2024 pri 3,2 % podobna kot leto prej; gospodarski obeti so ostali stabilni, a ob pomembnih političnih spremembah precej bolj negotovi. Gospodarska gibanja so bila lani med največjimi gospodarstvi precej raznolika. V ZDA se je BDP povečal za 2,8 %, nekoliko manj kot v letu prej, a je precej presegel pričakovanja. Ob robustnem trgu dela ga je podpirala močna zasebna potrošnja. Rast v drugih pomembnejših razvitih gospodarstvih je bila skromnejša. V evrskem območju je znašala 0,9 %, po tem, ko je bila predhodno leto 0,4-odstotna. Rast evrske gospodarske aktivnosti sta krepili zasebna in državna potrošnja, investicije pa so se zmanjšale. Od dejavnosti so bila gibanja ugodna predvsem v storitvenim sektorju, predelovalna industrija pa je ostala šibka. Posledično je več članic evrskega območja, med njimi tudi Nemčija in Avstrija, leto končalo v recesiji.[1] Združeno kraljestvo je leto zaključilo z 0,9-odstotno gospodarsko rastjo, Japonska pa z 0,1-odstotno. Rast kitajskega gospodarstva je dosegla 5 %, zlasti zaradi zmernega okrevanja ob koncu leta, ki so ga spodbudile podporne fiskalne in likvidnostne politike v veljavi od septembra. V Indiji je bila gospodarska rast 6,4-odstotna. Gospodarski obeti so ostali stabilni, a podvrženi veliki negotovosti po političnih spremembah v ZDA in nekaterih drugih državah, ki so povečale verjetnost premikov v zunanjetrgovinskih, fiskalnih in drugih politikah.

Svetovna in evrska inflacija sta kljub znižanju ostali nad inflacijskim ciljem. Ob popuščanju preteklih cenovnih šokov je bila svetovna inflacija brez evrskega območja lani pri 4,2 % za 0,8 odstotne točke nižja kot leto prej. V evrskem območju se je inflacija umirjala hitreje, znašala je 2,4 % in bila s tem za 3,0 odstotne točke nižja kot predhodno leto. K njenemu znižanju so prispevale vse podkomponente, zlasti cene hrane in drugega blaga. Rast cen zadnjih se je stabilizirala blizu dolgoročnega povprečja, kar kaže na izvenevanje učinkov preteklih pandemičnih šokov. Nasprotno je zaradi prehajanja višjih stroškov dela v končne cene storitvena inflacija ostala okrepljena, kar je ohranjalo osnovno inflacijo nad dvoodstotnim inflacijskim ciljem. Na inflacijska gibanja v evrskem območju so lani vplivali tudi ukrepi denarne politike, ki je postajala manj restriktivna: ECB je obrestne mere znižala štirikrat, kumulativno za 100 bazičnih točk.

Svetovna rast BDP je ostala lani s 3,2 % solidna, vendar precej raznolika med gospodarstvi.

1.2Slovensko gospodarstvo

Gospodarska rast v Sloveniji je bila leta 2024 z 1,6 % razmeroma nizka, a so bile v njeni strukturi opazne nekatere pozitivne spremembe. V primerjavi z letom prej se je rast BDP upočasnila za 0,5 odstotne točke, vendar je ostala nad evrskim povprečjem. Ob zniževanju inflacije se je okrepila realna rast mase plač, kar je obnovilo rast zasebne potrošnje, ki se je povečala za 1,6 % in k rasti BDP prispevala 0,9 odstotne točke (slika 2). Še precej višja je bila rast državne potrošnje (8,5 %). Velik del te rasti je bila posledica prenosa dodatnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, dodatno pa so jo krepili še večja zaposlenost v državnem sektorju in višja sredstva za popoplavno obnovo. Z ugodnejšimi razmerami na domačem trgu se je zvišala rast dodane vrednosti v zasebnih storitvah, ki je dosegla 1,8 %. Investicije v osnovna sredstva so se nasprotno zmanjšale za 3,7 %, kar je rast BDP znižalo za 0,8 odstotne točke. Obrat povezujemo z veliko negotovostjo, visokimi cenami energije in manjšo investicijsko vlogo države po zaključku prejšnje evropske finančne perspektive. Ta je vplivala predvsem na razmere v gradbeništvu, kjer se je dodana vrednost – po visoki rasti v predhodnem letu – zmanjšala za 1,4 %. Kljub šibkostim evropskega gospodarstva se je rast blagovnega izvoza obnovila, kar je pospešilo rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti na 3,1 %. Z obnovo zalog in krepitvijo domače končne potrošnje je bilo okrevanje uvoza še nekoliko močnejše, s tem pa prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP negativen (–0,4 odstotne točke).

Nižja lanska rast slovenskega gospodarstva je bila posledica obrata v investicijskem ciklu, kljub zahtevnemu mednarodnemu okolju pa so se razmere v izvoznem sektorju izboljšale.

Rast zaposlenosti se je umirila, vendar je trg dela ostal tesen. Raven zaposlenosti je pri 1.101,8 tisoč osebah dosegla rekordno vrednost in bila za 1,6 tisoč oseb višja kot leto prej. Medletna rast zaposlenosti se je med letom upočasnjevala in bila ob koncu leta negativna. V povprečju leta je bila 0,1-odstotna, pri čemer se je število oseb v dejavnostih zasebnega sektorja zmanjšalo za 0,2 %, v javnih storitvah pa povečalo za 1,6 % (slika 3). Skupna rast zaposlenosti je bila nižja od povprečja evrskega območja, kjer je bila 0,9-odstotna. Kljub umirjanju povpraševanja po delavcih, ki se je poleg previdnejšega zaposlovanja kazalo tudi v postopoma vse manjšem številu objavljenih prostih delovnih mest, je ostal slovenski trg dela tesen. To se je odrazilo v še naprej nizki stopnji anketne brezposelnosti. Ta je v povprečju leta pri 3,7 % ostala krepko pod dolgoletnim povprečjem in 2,7 odstotne točke nižje od povprečja evrskega območja. Posledično se je nadaljevalo zaposlovanje tujih državljanov, zato se je njihov delež med delovno aktivnimi povečal na 15,7 %.

Kljub znakom ohlajanja je trg dela lani ostal močan.

Nominalna rast plač se je lani znižala, a ostala nadpovprečno visoka. Rast plač je bila 6,2-odstotna in s tem 3,3 odstotne točke nižja kot leto prej (slika 4).[2] Ostala pa je nad dolgoletnim povprečjem (5,1 %), kjer sta jo ohranjala predvsem še vedno visoka tesnost trga dela in usklajevanje s preteklo inflacijo. Slednja je vplivala tudi na rast minimalne plače, ki se je januarja povišala za 4,2 %. Z znižanjem inflacije se je realna rast plač lani okrepila in znašala 4,2 %.[3] Ob nizki rasti zaposlenosti se je okrepila tudi rast produktivnosti dela, ki pa je pri 1,5 % ostala nižja od realne rasti plač.

Nominalna rast plač se je znižala, a je ob vplivih pretekle inflacije in tesnega trga dela ostala nad dolgoletnim povprečjem.

Zniževanje skupne inflacije je bilo široko osnovano. V povprečju leta 2024 je skupna inflacija, merjena s HICP, dosegla 2,0 %, kar je 5,2 odstotne točke manj kot leto prej in 0,4 odstotne točke manj kot v evrskem območju (slika 5). Ob umirjanju razmer na surovinskih in energetskih trgih je bilo upočasnjevanje inflacije v prvem delu leta zlasti posledica nižje medletne rasti cen hrane, ki je bila v povprečju leta 1,9‑odstotna (2023: 11,8 %). Cene energentov so bile v povprečju leta medletno nižje za 2,3 %, njihova medletna sprememba pa med letom precej nestanovitna. Do vključno maja je bila pozitivna, nato pa negativna. Medletni upad cen energentov se je poglabljal do oktobra, z novembrskim prehodom na visoko sezono obračunavanja omrežnine in učinkom osnove, povezanim z znižanjem trošarin in marž pri motornih gorivih decembra 2023, pa se je medletna rast cen začela krepiti in decembra znova postala pozitivna (slika 6).

Zniževanje osnovne inflacije so zavirali zlasti domači dejavniki. Osnovna inflacija je bila pri 2,9 % za 3,8 odstotne točke nižja kot v letu 2023. Upočasnitev je bila zlasti posledica nižje rasti cen drugega blaga. Ta je v povprečju leta dosegla 0,6 % (2023: 5,4 %) in se s tem približala predpandemičnemu povprečju,[4] kar kaže, da so učinki popandemičnih šokov s stabilizacijo razmer v proizvodnih verigah že skoraj povsem izzveneli. Nasprotno se je rast cen storitev umirjala počasneje in bila v povprečju leta 4,8‑odstotna. Na visokih ravneh so jo ohranjali zlasti domači dejavniki, povezani s prehajanjem višjih stroškov dela v končne cene. Rast cen storitev je bila lani glavni dejavnik inflacije, saj je k skupni rasti cen prispevala 1,7 odstotne točke.

Skupna inflacija se je lani umirjala zlasti zaradi nižje rasti cen hrane in drugega blaga. Osnovno inflacijo so nad dvoodstotnim ciljem ohranjale cene storitev.

Cenovna in stroškovna konkurenčnost gospodarstva sta lani ostali nespremenjeni.[5] V primerjavi z letom prej se je kazalnik cenovne konkurenčnosti ohranil na podobni ravni (–0,1 %), manj ugodna kot pri nas pa so bila gibanja v več kot polovici članic evrskega območja. Domača inflacija, ki je bila lani nižja kot v povprečju partnerskih držav, je cenovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva izboljševala, apreciacija evra do košarice valut partneric pa jo je še naprej slabila (slika 7). Raven cenovne konkurenčnosti je bila ob koncu leta še vedno slabša kot pred pandemijo, vendar rahlo ugodnejša od dolgoročnega povprečja. Na podobni ravni kot leto prej se je ohranila tudi stroškovna konkurenčnost slovenskega gospodarstva (–0,1 %), vendar pa je bila za slabo desetino slabša kot pred pandemijo. Pri tem so manj ugodna gibanja kot pri nas lani dosegli v dobri polovici evrskih članic. V povprečju leta smo cenovno in stroškovno konkurenčnost izboljšali do evrskih partneric, poslabšali pa do neevrskih.

Konkurenčnost izvoznikov je lani ostala približno nespremenjena.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je še nekoliko povečal, predvsem kot posledica ugodnejših pogojev blagovne in storitvene menjave. Presežek je znašal 3,0 mrd EUR oziroma 4,4 % BDP, leto prej pa 2,9 mrd EUR oziroma 4,5 % BDP (slika 8). Glavnino povečanja je predstavljal skoraj 160 mio EUR višji saldo blagovne menjave, v celoti kot posledica izboljšanih pogojev menjave, saj je bil padec izvoznih cen manjši od padca uvoznih cen. Storitveni presežek je ohranil visoko raven 3,6 mrd EUR. V primerjavi z letom prej se je še malenkostno okrepil, prav tako zaradi izboljšanih pogojev menjave, po vrstah storitev pa predvsem zaradi večjega presežka v menjavi drugih poslovnih storitev.[6] Saldo tekočega računa je nasprotno zmanjševal za 80 mio EUR večji primanjkljaj v dohodkih. Ta je bil zlasti posledica manjših dohodkov od dela, medtem ko so še večji primanjkljaj v dohodkih ublažili večji prejemki raznih tekočih transferjev.

Presežek na tekočem računu se je še malenkost okrepil zaradi ugodnih pogojev menjave.

Presežek se je lani okrepil tudi na finančnem računu plačilne bilance, s čimer je Slovenija še povečala svoj neto upniški položaj do tujine. Finančni račun je s presežkom v višini 2,5 mrd EUR oziroma 3,7 % BDP presegel rezultat predhodnega leta. Pregled po glavnih instrumentih kaže, da je bil neto odliv kapitala iz domačega gospodarstva v tujino opravljen le prek neto naložb v vrednostne papirje, predvsem bančnih nakupov tujih obveznic. Neto priliv kapitala v Slovenijo prek drugih instrumentov, tj. neposrednih naložb tujcev in njihovih vlaganj v druge naložbe, je bil precej manjši. Ob tem Slovenija lani četrtič zapored ni izkazovala neto zunanjega dolga. Neto dolžniške terjatve do tujine, ki so ob koncu leta 2023 znašale 8,5 % BDP, so se povečale na 12,6 % BDP. Poleg nas jih je imela še slaba polovica članic evrskega območja, v drugih pa se je ohranil neto zunanji dolg (slika 9). Doma je ostal neto dolžnik do tujine le sektor država, ki je svoj neto dolg v deležu BDP zmanjšal za eno odstotno točko, na 25,7 % BDP. Zasebni sektor je nasprotno svoj neto upniški položaj do tujine še povečal, na 25,9 % BDP.

Slovenija je s presežkom finančnega računa plačilne bilance še okrepila neto upniški položaj do tujine.

Primanjkljaj in dolg države v deležu BDP sta se v letu 2024 nadalje zmanjšala. Primanjkljaj je dosegel 0,9 % BDP, kar je za 1,7 odstotne točke manj kot v predhodnem letu in precej ugodneje od vladnih načrtov (–2,9 % BDP). Prihodkov je bilo več za 9,3 %, pri čemer so glavnino povečanja predstavljali prispevki za socialno varnost kot posledica za javne finance ugodnih razmer na trgu dela in preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Ta se je na strani izdatkov najbolj odrazil v visoki rasti transferjev v naravi. Rast izdatkov je bila 5,3-odstotna. Izstopalo je zmanjšanje subvencij zaradi ukinjanja energetskih ukrepov, v nasprotju z načrti vlade pa je bilo manj tudi investicij države. Sredstva za zaposlene so se zvišala za 6,2 %, obresti pa za desetino. Ob nadaljnji gospodarski rasti se je dolg države zmanjšal na 67,0 % BDP. Primanjkljaj in dolg države, izražena v deležu BDP, sta bila precej manjša kot v evrskem območju (slika 10).

Primanjkljaj države se je v letu 2024 zmanjšal predvsem zaradi manj podpornih ukrepov za blaženje energetske draginje, dolg države v deležu BDP pa zaradi gospodarske rasti.

Zadolževanje države je bilo nekoliko ugodnejše. Zahtevana donosnost desetletne državne obveznice je bila razmeroma stabilna in je v povprečju leta znašala 3,1 %. Prav tako se je blizu te vrednosti glede na tehtano povprečje kuponskih obrestnih mer obveznic zadolževala država (3,0 %), kar je nekoliko ugodneje kot v predhodnem letu (3,4 %). Pribitki slovenske desetletne državne obveznice nad nemško so se med letom zmanjševali in bili v povprečju leta s 76 bazičnimi točkami manjši kot leto prej. Zadolževanje države je bilo glede na izdane finančne instrumente zelo raznovrstno, saj so bile poleg običajnih zakladnih menic in obveznic v domači valuti, ki so predstavljale glavnino zadolžitve, izdane še prve ljudske obveznice, obveznice po tehnologiji razpršenih evidenc in obveznice v japonskih jenih. Ocene posojilnega tveganja države pri bonitetnih agencijah se niso spreminjale, obeti pri nekaterih agencijah pa so se izboljšali (tabela 1).

Cena zadolževanja države je bila lani malenkost ugodnejša kot leto prej. Bonitetne ocene države se sicer niso spreminjale.

2Bančni sistem

Število kreditnih institucij v Sloveniji se je v letu 2024 zmanjšalo še za eno, na štirinajst. Ob koncu leta je v Sloveniji delovalo devet bank, tri hranilnice in dve podružnici bank držav članic. V strukturi bančnega sistema so prevladovale banke z 91,6-odstotnim tržnim deležem bilančne vsote, sledile so hranilnice s 5,5-odstotnim in podružnice bank držav članic EU z 2,9-odstotnim deležem, pri čemer se posamezni deleži glede na predhodno leto niso bistveno spremenili. Bančni sistem je decembra lani predstavljal dve tretjini finančnih sredstev slovenskega finančnega sistema. Koncentracija v slovenskem bančnem sistemu se je lani z združitvijo dveh večjih bank še dodatno povečala, kar se je odrazilo v višji vrednosti Herfindahl-Hirshmanovega indeksa (HHI) bilančne vsote; vrednost tega kazalnika se je kot posledica konsolidacije in številnih združitev bank v zadnjem desetletju podvojila.

V Sloveniji je konec leta 2024 delovalo 14 kreditnih institucij.

Bilančna vsota bančnega sektorja se je v letu 2024 nadalje povečala, za 2,2 %, na 54,2 mrd EUR. Medletna rast je bila sicer skoraj tri odstotne točke nižja kot leto prej. K povečanju bilančne vsote za 1,2 mrd EUR so na strani virov prispevali kapital (0,6 mrd EUR), vloge nebančnega sektorja (0,6 mrd EUR) in dolžniški vrednostni papirji (0,3 mrd EUR), medtem ko so se obveznosti do bank in ECB zmanjšale. Na strani sredstev so banke lani najbolj povečale naložbe v vrednostne papirje (3,3 mrd EUR) in posojila nebančnemu sektorju (1,5 mrd EUR), ob hkratnem zmanjšanju najbolj likvidnih sredstev (-3,9 mio EUR). Razmerje bilančne vsote bank do BDP se je lani ob prehitevanju rasti nominalnega BDP v primerjavi z rastjo bilančne vsote vnovič zmanjšalo in znašalo 79 %.[7]

Obseg posojil nefinančnim družbam se je lani zmanjšal, kreditiranje gospodinjstev, predvsem s potrošniškimi posojili, pa se je še naprej krepilo.

Kreditiranje nebančnega sektorja se je po umirjanju v letu 2023 lani znova krepilo. Obseg posojil je bil ob koncu leta 2024 medletno večji za 1,5 mrd EUR. Potem ko je bila njegova medletna rast januarja z –2,9 % še negativna, se je do decembra okrepila na 5,5 %. Znova je presegla povprečno rast evrskega območja, ki se je po stagnaciji januarja lani (–0,1 %) do decembra le zmerno zvišala (1,5 %). Leto je zaznamovala precejšnja razlika v dinamiki kreditiranja največjih dveh skupin komitentov, tj. nefinančnih družb (NFD) in gospodinjstev. Medtem ko se je obseg posojil NFD medletno zmanjšal za 206 mio EUR (za 2,1 %), kar je povezano predvsem s povečanjem obsega poplačil posojil, se je pri gospodinjstvih povečal za 755 mio EUR (za 6,0 %). Zmanjšanje kreditiranja NFD je bilo široko osnovano, tako po dejavnostih in velikosti družb kot tudi po namenu posojil. Pri obsegu posojil drugim finančnim institucijam (DFI) pa je bil prisoten skok enkratnega značaja, povezan s financiranjem ene izmed lizinških družb.

Kreditiranje gospodinjstev se je lani še naprej povečevalo. Glede na leto 2023 se je povečal tako obseg stanovanjskih posojil (319 mio EUR) kot tudi potrošniških (377 mio EUR). Skupna medletna rast posojil gospodinjstvom se je od septembra 2023, ko je po enoletnem umirjanju s 3,2 % dosegla najnižjo raven, skoraj neprekinjeno krepila in decembra lani znašala 6,0 %. S tem se je oddaljila od evrskega povprečja, kjer je z 0,7 % ostala skromna. Po vrstah posojil se je nadaljevala podobna dinamika kot v drugi polovici leta 2023, ko se je po spremembi makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov precej povečal povprečni mesečni obseg novih poslov s potrošniškimi posojili. Tudi lani so ta za banke predstavljala enega najpomembnejših segmentov rasti posojil nebančnemu sektorju. Njihova medletna rast se je močno okrepila in junija dosegla 16,8 %. Pozneje se je zaradi učinka visoke osnove postopoma umirjala, do decembra na 13,5 %, četudi je novo kreditiranje ostalo povečano. Tudi obseg novih poslov s stanovanjskimi posojili je bil lani glede na leto 2023 večji, kar je prispevalo k povečanju obsega stanovanjskih posojil. Njihova medletna rast se je od septembra 2023 (0,5 %) poviševala in decembra lani dosegla 3,9 %, s čimer je presegla evrsko povprečje (0,6 %). Kreditiranje gospodinjstev je bilo, poleg relativno ugodnih gospodarskih razmer z visoko zaposlenostjo in realno rastjo plač, pomembno povezano tudi z ravnjo in dinamiko fiksnih obrestnih mer, ki pri kreditiranju gospodinjstev prevladujejo. Te so se lani znižale za potrošniška posojila in predvsem za stanovanjska posojila ter bile na koncu leta rahlo nižje od evrskih.

Kakovost bančnih naložb, merjena z deležem NPE, se je v letu 2024 ohranila na zelo ugodni ravni. Delež NPE je od aprila 2023 do konca leta 2024 ostal nespremenjen in je znašal 1,0 %. Obseg NPE se je v tem času sicer povečal za 9 mio EUR, na 595 mio EUR, ob rasti celotne izpostavljenosti bank za 5,0 mrd EUR. Od leta 2021, ko se je delež NPE spustil pod povprečje evrskega območja, se je razlika še povečevala in v letu 2024 dosegla 0,4 odstotne točke.[8] Delež NPE je ob manjših nihajih med letom ostal na ravni iz decembra 2023 tudi v portfelju NFD, 1,8 %, in pri potrošniških posojilih, 3,1 %, nekoliko pa se je zmanjšal pri stanovanjskih posojilih, na 1,0 %. Večje poslabšanje kakovosti portfelja je po tem kazalniku izkazal le sektor obrtnikov, s povečanjem deleža NPE v letu 2024 za 0,5 odstotne točke, na 4,2 %.

Struktura izpostavljenosti bank po skupinah kreditnega tveganja se je v zadnjih mesecih leta 2024 poslabšala. Delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem (skupina 2 po MSRP) se je ‒ po rahlem upadanju v prvih desetih mesecih ‒ v novembru in decembru opazno povečal in konec decembra dosegel 5,4 %, kar je najvišja raven v zadnjih dveh letih. V teh dveh mesecih se je delež S2 močno povečal pri NFD, s 7,2 % na 9,3 %, z odločilnim vplivom porasta v predelovalnih dejavnostih, kjer se je delež z oktobrskih 8 % do konca leta skoraj podvojil, na 15,0 %. Porast skupine 2 je bil prisoten tudi v drugih dejavnostih NFD. Pri potrošniških posojilih je delež skupine 2 prav tako naraščal in decembra s 13,0 % dosegel največjo vrednost od začetka merjenja v letu 2016, porast pa je sledil lanskoletni 14-odstotni rasti izpostavljenosti do potrošniških posojil.

Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami se je lani dodatno povečala, ob koncu leta se je močneje povečala tudi pokritost donosnega dela portfelja. Decembra je pokritost NPE z oslabitvami znašala 59,9 % in ostala med največjimi v evrskem območju. Pokritost donosnega dela portfelja je bila med letom dokaj stabilna, decembra pa se je malo povečala, na 0,45 %. Poglavitni razlog povečanja je porast oslabitev v predelovalnih dejavnostih, kar je povezano s prerazvrščanjem izpostavljenosti v skupino 2 kreditnega tveganja. Od skupnega porasta oslabitev v sektorju NFD v višini 26 mio EUR 21 mio EUR odpade na predelovalne dejavnosti. Pokritost z oslabitvami se je tako povečala z 0,58 % na 1,01 %. Povečala se je tudi pokritost v celotnem sektorju NFD, za 0,15 o. t., na 0,61 %.

Kapitalski položaj bančnega sistema ostaja dober.

Količniki kapitalske ustreznosti ob koncu leta 2024 kažejo dobro solventnost slovenskega bančnega sistema. Količnik skupne kapitalske ustreznosti in količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) na konsolidirani podlagi sta se na ravni bančnega sistema v celotnem letu nekoliko znižala (prvi za 0,7 odstotne točke in drugi za 0,3 odstotne točke), vendar sta ostala na solidnih ravneh. Prvi je dosegel 19,7 % in drugi 17,5 %. Količniki kapitalske ustreznosti so se v letu 2024 znižali zaradi porasta zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti (TPI) za 10,0 %, in sicer predvsem rasti TPI za kreditna tveganja v segmentu prebivalstva, medtem ko so drugi segmenti k rasti TPI po obsegu prispevali precej manj. Regulatorni kapital se je povečal za 6,4 %, in to predvsem zaradi sestavin CET1 kapitala. Med njimi so se najbolj povečali zadržani dobički in rezerve.

Kapitalske presežke nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami je v letu 2024 uspelo povečati dobri polovici bank, razpršitev le-teh pa se je glede na leto 2023 nekoliko povečala. Razlike v kapitalskih presežkih nad opredeljenimi kapitalskimi zahtevami med bankami ostajajo, s tem pa tudi razlike v njihovi sposobnosti absorbiranja morebitnih realiziranih tveganj ali negativnih šokov iz okolja.

Likvidnost bančnega sistema je ostala visoka, kljub poslabšanju vrednosti nekaterih kazalnikov likvidnosti. Vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR) na posamični podlagi se je na ravni slovenskega bančnega sistema zmanjšala za 19 odstotnih točk, na 316 %, vendar je ostala visoko nad minimalno regulatorno zahtevo 100 % in med najvišjimi v evrskem območju. To pomeni, da je bančni sistem ohranil visoko sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju. K poslabšanju vrednosti LCR je lani prispevala sprememba v strukturi likvidnosti.

Obseg primarne likvidnosti se je po večletnem povečevanju leta 2024 močno zmanjšal, saj so banke sredstva na računih pri centralni banki usmerjale v nakup dolžniških vrednostnih papirjev in s tem okrepile sekundarno likvidnost. Čeprav se je obseg primarne likvidnosti zmanjšal za 3,9 mrd EUR, na 9,9 mrd EUR oziroma 16,3 % bilančne vsote, še vedno močno presega dolgoletno povprečje. Poleg LCR se je lani do septembra rahlo poslabšala tudi vrednost kazalnika neto stabilnega financiranja (NSFR) bančnega sistema na posamični podlagi, in sicer za pet odstotnih točk, na 168 %. Kljub temu tudi vrednost NSFR ostaja razmeroma visoko nad minimalno regulatorno zahtevo 100 %, s tem pa tudi sposobnost pokrivanja potreb po stabilnem financiranju v enoletnem obdobju. Čeprav so vse banke presegle minimalne zahteve LCR in NSFR, so razlike v likvidnostnih presežkih in s tem odpornosti na sistemska tveganja med bankami še vedno precejšnje.

Vloge nebančnega sektorja so se leta 2024 povečale zaradi priliva vlog gospodinjstev, ki s 50,0 % bilančne vsote ostajajo ključen vir financiranja slovenskih bank. Vloge gospodinjstev so se povečale za 3,0 % oziroma 795 mio EUR, kar je primerljivo s prirastom v predhodnem letu. Mesečni prilivi vlog gospodinjstev so bili lani večinoma skromni, razen v spomladanskih mesecih ob izplačilu regresa in konec leta ob izplačilu božičnic. Za razliko od gospodinjstev so se vloge nefinančnih družb lani rahlo zmanjšale, saj so podjetja z velikimi prihranki svoje investicije bolj kot s posojili verjetno financirala s svojimi notranjimi viri. Obseg vlog nefinančnih družb se je v celotnem letu zmanjšal za 0,3 %, na 10,9 mrd EUR, kar je petina bilančne vsote bančnega sistema. Podjetja imajo torej kljub zmanjšanju vlog v bankah še vedno soliden obseg prihrankov, ki jih lahko usmerijo v investicije ali uporabijo za tekoče poslovanje. Ob zmanjševanju depozitnih obrestnih mer, zlasti dolgoročnih, so se varčevalci v manjši meri odločali za vezavo prihrankov. S tem se je, kljub rahlemu zmanjšanju, ohranil velik obseg vlog na vpogled (85 % vseh vlog gospodinjstev).

Vloge nebančnega sektorja so ostale stabilen in najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank.

Dobiček slovenskih bank je lani zaradi visoke ravni ustvarjenega dohodka, zlasti neto obrestnih prihodkov, ter nizkih neto oslabitev in rezervacij spet dosegel rekordno visoko raven. Donosnost na kapital pred obdavčitvijo je bila nadpovprečna.

Dobiček pred obdavčitvijo v slovenskem bančnem sistemu je v letu 2024 znašal 1.200 mio EUR in za 5,5 % presegel predlanskega. Banke so dosegle 18,9 % donosnost na kapital, ki je zaradi povečanja kapitala nekoliko zaostajala za predlansko (20,6 %), vendar je bila še vedno izrazito nadpovprečna tako v primerjavi s preteklimi obdobji kot primerjalno s preostalimi bankami v EU in evrskem območju. K velikemu dobičku so prispevali izrazito veliki neto obrestni prihodki bank, ki so posledica razlike med obrestnimi merami bančnih naložb in bančnih virov, med katerimi prevladujejo zelo nizko obrestovane vpogledne vloge nebančnega sektorja.

Rast neto obrestnih prihodkov se je ob začetku zniževanja obrestnih mer začela upočasnjevati, konec leta je znašala 8,6 %. Banke so tako dosegle najvišje neto obrestne prihodke v zgodovini. Neto obrestna marža je znašala 3,09 % in dosegla najvišjo vrednost v zadnjih dveh desetletjih. Neto neobrestni prihodki so se povečali kar za tretjino (34,5 %), kar je povezano predvsem s povečanimi prihodki iz dividend pri eni od največjih bank. Tudi brez tega enkratnega učinka bi bila medletna rast še vedno solidna in bi presegala 10 %, v primerjavi s predhodnim letom pa se je okrepila. Neto opravnine, najpomembnejša kategorija neto neobrestnih prihodkov, so se lani povečale za 8,6 %, kar je precej nad rastjo bilančne vsote.

Rast bruto dohodka v bančnem sistemu je lani znašala 15,6 % in se je v primerjavi s predhodnim letom pričakovano znižala zaradi umirjanja rasti neto obrestnih prihodkov ob učinkih visoke osnove. Rast operativnih stroškov se je okrepila na 22,3 %, predvsem zaradi vračunavanja davka na bilančno vsoto, ki je bil uveden lani. Brez stroškov tega davka bi bila rast operativnih stroškov več kot polovico nižja in podobna kot lepo prej. Ustvarjen neto dohodek je lani tako za 10,7 % presegal predlanskega. K velikim dobičkom bank je prispevalo tudi majhno neto oblikovanje oslabitev in rezervacij, s 70,5 mio EUR so le-te predstavljale le 3,1 % ustvarjenega bruto dohodka bank.

Zaradi vse več kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo države v letu 2024 se je povečalo tudi kibernetsko tveganje za bančni sektor. Banke sicer niso poročale, da bi se število kritičnih kibernetskih incidentov v letu 2024 povečalo glede na leto 2023.

Ocenjujemo, da število kritičnih kibernetskih incidentov v bančništvu ostaja stabilno. Število prijavljenih phishing napadov v bančnem sektorju se je v letu 2024 vidno zmanjšalo, glavni razlog za to je najverjetneje manj poskusov phishinga in drugih spletnih goljufij. Pri tem gre lahko za posledico t. i. večje kibernetske higiene med prebivalstvom, ki se kaže v hitrejšem prepoznavanju poskusov goljufij. Prejemniki sporna poročila zaznajo, izbrišejo in dogodkov ne prijavijo.

V drugem četrtletju 2024 pa se je povečalo število kibernetskih napadov na majhna in srednje velika podjetja. Ta namreč pogosto nimajo zadostnih virov za zagotavljanje odpornosti na kibernetska tveganja. Pogosto so izpostavljena napadom z izsiljevalskimi virusi, ki običajno pri vdoru v informacijski sistem zašifrirajo vse dosegljive datoteke, ki jih je možno odkleniti šele po plačilu zahtevane odkupnine.

Julija 2024 je prišlo do t. i. incidenta CrowdStrike, katerega vzrok je bila operativna napaka istoimenskega proizvajalca programske opreme. Povzročila je izpad delovanja storitev informacijske tehnologije, kar je vplivalo tudi na poslovanje določenih slovenskih podjetij in bank. Slovenske banke, ki uporabljajo rešitve podjetja CrowdStrike, so težavo odpravile še isti delovni dan, zato incident na njihovo poslovanje ni imel večjega vpliva.

Nadzorniki bančnega sistema redno uporabljamo orodja, namenjena spremljanju in identificiranju kibernetskih tveganj na sistemski ravni. Za spremljanje sistemskega kibernetskega tveganja uporabljamo prikaz tveganj s kibernetskimi kazalniki, ki omogočajo spremljanje tveganja na ravni bančnega sistema, in kibernetsko kartiranje (za več informacij o orodjih za spremljanje sistemskega kibernetskega tveganja glej Okvir 1).

Splošna raven sistemskih tveganj se je v letu 2024 dodatno izboljšala.

Splošna raven sistemskih tveganj se je dodatno izboljšala, kljub povečanju geopolitičnih tveganj zlasti v drugi polovici preteklega leta. Ob vztrajno ugodnih kazalnikih smo oceno kreditnega tveganja še v prvi polovici leta znižali na nizko, medtem ko smo oceno obrestnega tveganja znižali na zmerno, saj se je trend gibanja vrzeli med povprečnim obdobjem ponovne določitve aktivnih obrestnih mer v primerjavi s pasivnimi postopoma izboljševal. Kibernetsko tveganje smo zaradi pogostejših porazdeljenih napadov za onemogočanje storitev, zlasti v prvi polovici leta, lani zvišali na povišano. Banke sicer niso poročale, da bi se število kritičnih kibernetskih incidentov opazneje povečalo. Preostala tveganja so ostala ocenjena kot nizka ali zmerna. Odpornost bančnega sistema je z vidika likvidnosti ostala visoka, medtem ko smo odpornost z vidika solventnosti in dobičkonosnosti zvišali na visoko. K temu je prispevalo nadaljevanje ugodnega gibanja neto obrestnih prihodkov, ki se je odrazilo v veliki dobičkonosnosti.

3Izvajanje nalog Banke Slovenije

3.1Mandat Banke Slovenije in institucionalni okvir

Banka Slovenije svoj mandat samostojno ali v okviru Evropskega sistema centralnih bank izpolnjuje na štirih temeljnih stebrih svojega delovanja:

Denarna politika se nanaša na tiste odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu in s katerimi vpliva na izbrani cilj denarne politike. V skladu z Zakonom o Banki Slovenije je temeljni cilj Banke Slovenije stabilnost cen, kar je tudi glavni cilj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), katerega del je Banka Slovenije. Ohranjanje stabilnosti cen je najboljši prispevek denarne politike h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Cilj Evrosistema je, da se rast cen izdelkov in storitev (to je inflacija) v srednjeročnem obdobju v evrskem območju ohranja na ravni okrog dveh odstotkov.[10]

Mikrobonitetni nadzor je del našega mandata, ki se nanaša na zagotavljanje finančne stabilnosti. Cilj nadzorniških aktivnosti je pravočasno zaznati tveganja na vseh področjih poslovanja bank in hranilnic (kreditna, likvidnostna, operativna, kapitalska in obrestna tveganja, tveganja s področja dobičkonosnosti, notranjih kontrol, korporativnega upravljanja, ugleda in preprečevanja pranja denarja) ter z učinkovitim ukrepanjem zagotoviti stabilnost kreditne institucije in finančnega sistema.

Makrobonitetna politika je namenjena blažitvi finančnih ciklov in povečevanju odpornosti finančnega sistema na motnje. Makrobonitetna politika identificira, spremlja in ocenjuje sistemska tveganja za finančno stabilnost ter sprejema potrebne ukrepe za preprečevanje oziroma omejevanje sistemskih tveganj. Končni cilj makrobonitetne politike je prispevati k zaščiti stabilnosti finančnega sistema kot celote, kar vključuje povečanje odpornosti finančnega sistema ter preprečevanje in zmanjševanje kopičenja sistemskih tveganj, s čimer se zagotavlja vzdržen in trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

Reševanje bank v težavah in sistem jamstva za vloge. Naše osnovno poslanstvo v tem okviru je zagotoviti urejeno reševanje bank(e) v (hudih) težavah s čim manjšimi posledicami za gospodarstvo in javne finance. Cilj vzpostavitve mehanizma reševanja je prenesti breme morebitnega reševanja bank na bančni sektor (ne na javne finance) ter s tem zmanjšati moralno tveganje in povečati zaupanje javnosti oziroma vlagateljev v banke. Hkrati je Banka Slovenije skrbnik sistema za jamstvo vlog, katerega temeljna cilja sistema sta zaščititi vlagatelje in ohranjati njihovo zaupanje v bančni sistem. Trden in učinkovit sistem jamstva za vloge je eden od pomembnih pogojev za vzdrževanje finančne stabilnosti v državi.

Poleg tega v okviru zakonskega mandata opravljamo še druge naloge, in sicer izdajo gotovine, upravljanje plačilnih sistemov, upravljanje uradnih deviznih rezerv in drugega premoženja Banke Slovenije, delujemo lahko kot plačilni in/ali fiskalni agent države in kot predstavnik države v mednarodnih denarnih organizacijah, vodimo račune za Republiko Slovenijo, državne organe in osebe javnega prava, opravljamo naloge finančne, denarne, bančne in plačilnobilančne statistike, upravljamo centralni kreditni register in podobno. Del naših nalog se nanaša na upravljanje kritične infrastrukture Republike Slovenije po Zakonu o kritični infrastrukturi.

Naše delovanje je bilo tudi leta 2024 umeščeno v institucionalni okvir na evropski ravni.

Pri upravljanju Evrosistema oziroma Evropskega sistema centralnih bank, katerega ključna dela sta izvajanje denarne politike in uresničevanje temeljnega cilja Evrosistema (tj. stabilnosti cen), smo sodelovali z organi odločanja ECB na način, kot je opredeljen v Pogodbi o delovanju EU, Statutu Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in ECB, Poslovniku Sveta ECB oziroma Razširjenega sveta ECB in Izvršilnega odbora. Eden od članov Sveta ECB, ki je glavni organ odločanja ECB in pristojen za sprejemanje najpomembnejših strateških odločitev, ključnih za delovanje Evrosistema, je po funkciji guverner Banke Slovenije.

Na področju mikrobonitetnega nadzora in pri določanju pravil za banke in druge subjekte nadzora smo dejavno sodelovali v okviru Enotnega mehanizma nadzora (SSM) in Evropskega bančnega organa (EBA). SSM je eden od treh stebrov bančne unije, katerega naloga je izvajanje neposrednega nadzora nad pomembnimi bankami in bančnimi skupinami v celotnem evrskem območju; odgovoren je tudi za izvajanje posrednega nadzora nad manj pomembnimi bankami z uvedbo enotnih pravil za izvajanje nadzora v sodelujočih državah. EBA je neodvisen organ Evropske unije, katerega namen je z vzpostavitvijo enotnih evropskih pravil v bančništvu zagotoviti učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve varnega in skrbnega poslovanja ter nadzora v evropskem bančnem sektorju. Član najvišjih organov odločanja SSM in EBA je viceguverner Banke Slovenije.

Na področju makrobonitetnega nadzora smo sodelovali v institucionalnem okviru ECB oziroma v okviru Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), odgovornega za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v Evropski uniji. Cilj delovanja ESRB je preprečevati in blažiti sistemska tveganja za finančno stabilnost v Evropski uniji, njegove naloge pa so opredeljevanje tveganj, na podlagi katerih se lahko izdajajo priporočila za korektivne ukrepe. Člana splošnega odbora ESRB sta guverner Banke Slovenije (po funkciji) in eden od viceguvernerjev.

Na področju reševanja bank delujemo v okviru Enotnega mehanizma za reševanje (SRB), odgovornega za pripravo načrtov reševanja in analizo rešljivosti sistemsko pomembnih bank ali skupin ter uporabo sklada za reševanje. Naš cilj je vzpostaviti enotna evropska pravila in procese za reševanje ter minimizirati stroške reševanja in zniževanja vrednosti premoženja, če pride do propada banke. Prav tako kot SSM tudi SRM deluje na nacionalni evropski ravni tako, da sodeluje z nacionalnimi pristojnimi organi, v tem primeru z nacionalnimi organi za reševanje. Centralizirana uporaba pooblastil za reševanje je dodeljena Enotnemu odboru za reševanje, katerega član je tudi po en predstavnik nacionalnih organov za reševanje (v primeru Banke Slovenije eden od viceguvernerjev), ter nacionalnim organom za reševanje, pri čemer se pravila o vzpostavitvi in delovanju enotnega mehanizma za reševanje v državah članicah uporabljajo neposredno.

Naše delovanje je poleg omenjenega vezano na sodelovanje z drugimi organi in institucijami v okviru Republike Slovenije, Evropske unije in širše.

V sklopu ECB se je vodstvo Banke Slovenije udeleževalo sej Sveta in razširjenega sveta ECB, v letu 2024 smo bili člani 19 delovnih odborov in 109 delovnih teles, udeleževali smo se sej nadzornega odbora Enotnega mehanizma nadzora (SSM) in sestankov 26 delovnih teles. Na področju bančne unije smo poleg udeležbe na plenarnih zasedanjih Enotnega odbora za reševanje kot člani sodelovali v treh delovnih odborih in desetih delovnih telesih. V sklopu evropskega sistema finančnega nadzora med drugim sodelujemo v odboru nadzornikov ter sedmih delovnih odborih in 42 delovnih telesih Evropskega bančnega organa (EBA), imamo tudi predstavnika v splošnem odboru in petih delovnih telesih Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Udeleževali smo se zasedanj odborov, delovnih skupin in drugih teles, ki delujejo v okviru drugih institucij EU ter zadevajo področje finančnih in denarnih zadev. Guverner se je udeležil dveh zasedanj neformalnega ECOFIN-a. Udeležili smo se zasedanj Ekonomsko-finančnega odbora in njegovih pododborov. Sodelovali smo še v nekaterih drugih telesih, ki delujejo pod okriljem Sveta EU, Evropske komisije in nekaterih drugih institucij.

V Banki Slovenije smo pristojni za sodelovanje Republike Slovenije tudi v nekaterih drugih mednarodnih institucijah. Republika Slovenija je članica Mednarodnega denarnega sklada (MDS), guverner Banke Slovenije pa je član Odbora guvernerjev MDS. Delež Slovenije v kvoti MDS je konec leta 2024 znašal 586,5 mio SDR[11] oziroma 0,12 % celotne kvote MDS. Leta 2024 se je delegacija Banke Slovenije udeležila spomladanskega in letnega zasedanja MDS in Skupine Svetovne banke v Washingtonu. Glavne teme zasedanj so bile aktualna dogajanja v svetovnem gospodarstvu in na mednarodnih finančnih trgih, gospodarska razdrobljenost, ki je posledica geopolitičnih napetosti, podpora MDS pri zagotavljanju finančne pomoči državam članicam s plačilno-bilančnimi težavami, krepitev vloge brettonwoodskih institucij, zaključek 16. splošnega pregleda kvot MDS, pristopi za prerazporeditev deležev kvot MDS v okviru naslednjega 17. splošnega pregleda kvot MDS, nadaljnja krepitev sredstev skladov MDS ter napredek, dosežen v skupnem okviru G20 in Pariškega kluba za obravnavo dolga in preglednosti dolga.

Večina držav članic EU, vključno s Slovenijo, je do konca leta 2024 podala soglasja za povečanje njihovega deleža povečanja kvot skladno z zaključkom 16. splošnega pregleda kvot MDS, da se kvote enakomerno povečajo za 50 %. Zaradi zamud v nacionalnih postopkih nekaterih držav članic MDS je bil rok za soglasja podaljšan do 15. maja 2025. Kot najbolj pragmatična prehodna ureditev za ohranitev posojilne zmogljivosti MDS, do veljavnosti povečanja kvot MDS, je bilo prepoznano podaljšanje obstoječih bilateralnih posojilnih sporazumov iz leta 2020. Na tej podlagi je tudi Slovenija podaljšala veljavni sporazum do veljavnosti povečanja kvot ali do konca leta 2027, karkoli nastopi prej.

Na podlagi strategije financiranja za okrepitev Sklada MDS za zmanjšanje revščine in zagotavljanje rasti (PRGT) je v luči solidarnosti in pravične delitve bremena odločitev o sodelovanju sprejela tudi Banka Slovenije.

Slovenija je tudi v letu 2024 sodelovala pri izvajanju Načrta finančnih transakcij MDS (FTP). Rezervna tranša Slovenije pri MDS se je lani v primerjavi z letom 2023 zmanjšala na 141 mio SDR, ker je Slovenija prejela vračila sredstev iz naslova sodelovanja v FTP v vrednosti 22,2 mio SDR.

Januarja 2024 so v Sloveniji potekala redna letna posvetovanja po IV. členu Statuta MDS. Predstavniki MDS, ki jih je vodil Donal McGettigan, so se v okviru posvetovanj srečali s predstavniki Banke Slovenije, Ministrstva za finance RS, drugih resornih ministrstev, UMAR, Fiskalnega sveta, Slovensko-nemške gospodarske zbornice, GZS, ZPIZ, Državnega zbora RS, Združenja bank Slovenije, izbranih poslovnih bank in sindikatov, sestali so se tudi s predstavniki zavarovalniškega sektorja. Namen rednih posvetovanj je bil pregled zadnjih gospodarskih gibanj, obetov in tveganj, javnofinančne politike, strukturnih politik, delovanja finančnega sektorja in izzivov za prihodnje.

Novembra 2024 je bil izveden še krajši posvetovalni obisk predstavnikov MDS, ki je bil namenjen predvsem seznanitvi z zadnjimi dogajanji na makroekonomskem področju, razvojem slovenskega finančnega sektorja in implementacijo reform.

Maja 2024 je bila uspešno izvedena skupna konferenca Banke Slovenije in MDS na visoki ravni na temo finančnih sistemov v regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (več o tem v okviru 10 v poglavju 7.4).

Guverner Banke Slovenije se udeležuje tudi sestankov guvernerjev centralnih bank članic BIS, ki jih BIS organizira vsaka dva meseca. Na sestankih poteka razprava o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na finančnih trgih. Prav tako so srečanja guvernerjev priložnost za izmenjavo mnenj o različnih centralnobančnih temah, leta 2024 predvsem o umetni inteligenci v centralnem bančništvu, merilih za finančno vključenost in finančno trdnost držav, izzivih in priložnostih uporabe centralnobančnih podatkov v hitro spreminjajočem se svetu, prihodnosti finančnega sistema in globalizaciji trgovine s storitvami. Predstavnik Banke Slovenije se je leta 2024 udeležil tudi rednega srečanja delovne skupine BIS za denarno politiko srednje in vzhodne Evrope. Banka Slovenije je delničar BIS. Guverner Banke Slovenije se je junija 2024 udeležil letne skupščine BIS.

Decembra je Banka Slovenije skupaj z BIS, ECB, italijansko in belgijsko centralno banko soorganizirala štirinajsto izvedbo mednarodne strokovne konference s področja deviznih tečajev in denarne politike. Konferenca je potekala v Bruslju. Na njej so mednarodno uveljavljeni raziskovalci predstavljali svoje strokovne članke in analitične projekte.

Predstavniki Banke Slovenije smo se udeleževali zasedanj nekaterih odborov in delovnih skupin Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sodelovali smo na sestankih Odbora za ekonomsko politiko, Odbora za finančne trge, Delovne skupine za mednarodno naložbeno statistiko, Delovne skupine za finančne statistike, Delovne skupine za blagovno in storitveno menjavo ter zagotavljali podatke za delo Delovne skupine za mala in srednje velika podjetja ter podjetništvo.

Strategija Banke Slovenije 2021–2026

Delovanje Banke Slovenije je določeno z mandatom, ki nam je bil zaupan z Zakonom o Banki Slovenije in drugimi nacionalnimi predpisi. Izvajanje nalog, s poudarkom na razvojnih vsebinah, je opredeljeno v Strategiji Banke Slovenije, ki smo jo za strateško obdobje 2021‒2026 sprejeli konec leta 2021 in začeli uresničevati leta 2022.

Kot temeljne gradnike strategije smo opredelili:

1. Poslanstvo: soustvarjamo stabilno ekonomsko okolje za uspešnost Slovenije ter blaginjo te in prihodnjih generacij.

2. Vrednote: profesionalnost, odgovornost in transparentnost.

3. Vizija: napredna, povezovalna, trajnostno naravnana centralna banka.

4. Strateške smernice:

   • razvijamo povezovalno organizacijsko kulturo,

   • omogočamo rast in razvoj zaposlenih,

   • delujemo učinkovito in smotrno,

   • sooblikujemo digitalno okolje,

   • smo trajnostno naravnani in družbeno odgovorni.

Strategijo uresničujemo prek dvanajstih strateških ciljev, ki so vsebinsko skladni s strateškimi smernicami. Za usmerjanje strateških ciljev skrbijo njihovi pokrovitelji (člani sveta Banke Slovenije in generalni sekretar), za njihovo izvajanje pa nosilci strateških ciljev (direktorji oddelkov in služb) ter članice in člani delovnih skupin. V letu 2024 je bilo v neposredno izvajanje strateških ciljev vključenih 99 sodelavk in sodelavcev, kar je nekoliko več kot petina vseh zaposlenih.

V okviru prve strateške smernice smo si zadali dva cilja. Prvi je usmerjen v razvoj povezovalne kulture v banki. Prek vzpostavljenega dialoga z zaposlenimi skrbimo za povečanje števila aktivnosti, ki zagotavljajo večjo povezanost med zaposlenimi, s poudarkom na medoddelčnem povezovanju in povezovanju vzdolž hierarhije. Drugi strateški cilj naslavlja zunanji vidik razvoja povezovalne kulture, ki temelji na transparentnosti in dostopnosti Banke Slovenije pri oblikovanju in izvajanju njenih nalog v razmerju do različnih deležnikov in javnosti ter na krepitvi njene povezovalne vloge v Sloveniji.

Ob zavedanju, da so strokovno usposobljeni in motivirani zaposleni ključni dejavnik našega nadaljnjega razvoja in uspešnosti, smo se v okviru druge strateške smernice zavezali k ciljem, da izgradimo koncept razvoja potencialov zaposlenih. V okviru cilja se osredotočamo na strokovni, poklicni in osebnostni razvoj v vseh življenjskih oziroma kariernih obdobjih.

Tretjo strateško smernico, ki naslavlja učinkovitost in smotrnost delovanja, izvajamo prek dveh strateških ciljev. V okviru prvega obravnavamo poslovne procese, s težiščem na optimizaciji izbranih horizontalnih poslovnih procesov in nadgradnji ključnih kazalnikov uspešnosti njihovega izvajanja. Drugi strateški cilj zasleduje poenostavitev sistema notranjih aktov, ki bo jasneje opredelil lastnosti, vrste in hierarhijo notranjih aktov, postopke ter pristojnosti za pripravo in sprejemanje le-teh, s poudarkom na uporabniški izkušnji.

Sooblikovanje digitalnega okolja udejanjamo prek štirih strateških ciljev. S ciljem, ki naslavlja moderno digitalno delovno okolje, se odzivamo na sodobne trende in možnosti, ki jih ponuja tehnološki napredek, s poudarkom na učinkoviti in varni rabi umetne inteligence. Poleg cilja, ki je usmerjen v izboljšanje lastne kibernetske odpornosti, je v digitalizacijo lastnega poslovanja usmerjen tudi cilj, ki zasleduje vzpostavitev ciljne podatkovne arhitekture in upravljanja podatkov. Četrti strateški cilj tega sklopa pa se nanaša na Evrosistemov projekt Digitalni evro. Ambicija strateškega cilja je, da s proaktivnim pristopom ter s svojim lastnim znanjem prek sodelovanja pri projektu prispevamo h končni zasnovi digitalnega evra, ki bo skladen tudi s pogledi Banke Slovenije in bo uresničeval njena pričakovanja.

Vsebino zadnje strateške smernice – smo trajnostno naravnani in družbeno odgovorni – izvajamo prek treh strateških ciljev. Svoj prispevek k prehodu v brezogljično družbo izkazujemo z dvema ciljema. Prvi se nanaša na prestrukturiranje lastnih finančnih naložb, s poudarkom na povečevanju naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice. Drugi cilj pa zasleduje zmanjšanje lastnega negativnega vpliva na okolje s posodobitvami opreme, pridobivanjem energije iz obnovljivih virov in z ukrepi, ki bodo za institucijo in njeno delovanje smotrni, za okolje pa čim manj obremenjujoči. Številne aktivnosti, ki se nanašajo na družbeno odgovornost, pa izvajamo prek strateškega cilja finančnega opismenjevanja. Cilj oziroma aktivnosti so podrobneje predstavljene v nadaljevanju.

3.2Denarna politika

Evrosistem je v prvi polovici 2024 ohranjal stopnjo restriktivnosti denarne politike. Ključne obrestne mere smo ohranili nespremenjene, na ravneh, doseženih septembra 2023, da bi tako zagotovili vrnitev inflacije na srednjeročno ciljno raven 2 %. Zaostrena denarna politika se je prenašala v pogoje financiranja. Stroški zadolževanja gospodinjstev in podjetij so se zvišali in zavirali povpraševanje po posojilih. Cenovni pritiski so oslabeli, zmanjšala so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Slednje je pomembno prispevalo k zniževanju inflacije, ki se je v evrskem območju od avgusta 2023 do junija 2024 znižala za več kot 2,5 odstotne točke.

Z umirjanjem inflacije se je okrepilo naše zaupanje v doseganje srednjeročnega cilja 2-odstotne inflacije, zato smo junija začeli z zmanjševanjem restriktivnosti denarne politike.

Junija smo začeli z zniževanjem ključnih obrestnih mer in s tem zmanjševanjem restriktivnosti denarne politike. Umirjanje dinamike osnovne inflacije, inflacijskih obetov in dobro delovanje transmisije denarne politike so okrepili naše zaupanje, da inflacija vzdržno upada proti ciljni vrednosti. Z zniževanjem obrestnih mer smo nadaljevali septembra, oktobra in decembra. Kumulativno smo lani obrestno mero mejnega depozita znižali za 100 bazičnih točk, na 3 %, medtem ko smo obrestni meri operacij glavnega refinanciranja in mejnega posojila kumulativno znižali za 135 bazičnih točk.

Ostajamo zavezani cilju zagotavljanja vzdržne stabilizacije inflacije pri 2 % na srednji rok. O ustreznosti naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji Sveta ECB posebej, pri čemer bomo upoštevali ocene inflacijskih obetov, nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Pri tem se vnaprej ne zavezujemo glede ravni, ki jih bodo ključne obrestne mere dosegale v prihodnje.

Decembra je v celoti zapadla zadnja TLTRO-III, konec leta pa smo v celoti prenehali ponovno investirati vrednostne papirje PEPP.

Nadaljevali smo postopno in predvidljivo zmanjševanje portfeljev vrednostnih papirjev, kupljenih za potrebe izvedbe denarne politike. Obseg portfelja v okviru programa nakupov vrednostnih papirjev (APP), kjer smo z reinvestiranjem v celoti prenehali julija 2023, se je do konca leta zmanjšal za 352 mrd EUR, na 2.677 mrd EUR, merjeno po odplačni vrednosti. Vrednostni papirji izdajateljev iz javnega sektorja so v stanju ob koncu leta predstavljali 79-odstotni delež. Pri izrednem programu nakupov vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) smo glavnice zapadlih vrednostnih papirjev v prvi polovici leta 2024 v celoti ponovno investirali, od julija pa smo obseg ponovnega investiranja zmanjšali, in sicer smo v povprečju na mesec ponovno investirali za 7,5 mrd EUR manj, kot je zapadlo glavnic. Ob tem smo ohranili možnost fleksibilnega investiranja zapadlih glavnic v času, med razredi finančnega premoženja in med državami, iz katerih so bili izdajatelji. Ponovno investiranje v okviru PEPP smo konec leta 2024 zaključili. Stanje portfelja PEPP je ob koncu leta po odplačni vrednosti znašalo 1.612 mrd EUR, pri čemer so 97-odstotni delež predstavljali vrednostni papirji izdajateljev iz javnega sektorja.

Kreditne operacije Evrosistema so upadle kot posledica zapadlosti tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja TLTRO-III. Konec leta je stanje vseh kreditnih operacij znašalo 34 mrd EUR, kar je 376 mrd EUR manj v primerjavi z letom prej. Banke so med letom predčasno vrnile 58 mrd EUR v TLTRO-III izposojenih sredstev, dodatno pa je pri štirih operacijah zapadlo 334 mrd EUR. Banke so financiranje pri Evrosistemu nadomestile s tržnimi viri. V Sloveniji so banke marca 2024 v celoti poplačale preostalo črpanje TLTRO-III v višini 74 mio EUR, na rednih kreditnih operacijah pa v letu 2024 niso sodelovale.

Sodelovanje bank pri rednih kreditnih operacijah Evrosistema, tj. enotedenskih operacijah glavnega in trimesečnih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, je ostalo nizko. V letu 2024 je povprečno stanje operacij glavnega refinanciranja znašalo 5,5 mrd EUR, pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja pa 3,7 mrd EUR. Zanimanje bank za izposojo ameriških dolarjev je bilo prav tako skromno, saj je povprečno stanje sedemdnevnih operacij v povprečju znašalo 0,2 mrd USD.

Z namenom ohraniti likvidnost na trgu obveznic in repo trgu ter s tem nemoteno delovanje trgov so bili vrednostni papirji, kupljeni v okviru APP in PEPP, še naprej na voljo za posojanje. Zaradi nadaljnjega precejšnjega povečanja razpoložljivosti vrednostnih papirjev v primerjavi s preteklimi leti, kot posledica dodatnih primarnih izdaj in zmanjšanih nakupov Evrosistema, se je obseg posojanja zmanjšal. V zavarovanje tovrstnih posojil smo poleg drugih vrednostnih papirjev sprejemali tudi denarna sredstva.

Prilagodili smo okvir za izvajanje denarne politike.

V Evrosistemu smo marca 2024 najavili spremembe izvedbenega okvira denarne politike, ki bodo vplivale na to, kako se bo zagotavljala centralnobančna likvidnost v prihodnje ob postopnem zmanjševanju presežne likvidnosti v bančnem sistemu. Ključne so naslednje značilnosti novega okvira:

1. Naravnanost denarne politike bomo še naprej določali s prilagajanjem obrestne mere mejnega depozita. Želimo, da se zelo kratkoročne tržne obrestne mere gibljejo blizu te obrestne mere, toleriramo pa njihovo volatilnost, če ta ne zamegli signala, ki ga želimo poslati z določitvijo naravnanosti.

2. Likvidnost bomo zagotavljali s široko paleto instrumentov.

3. Operacije glavnega refinanciranja in trimesečne operacije dolgoročnejšega refinanciranja bodo še naprej v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo. Igrale bodo osrednjo vlogo pri zadovoljevanju likvidnostnih potreb bank.

4. Septembra 2024 smo zmanjšali razmik med obrestnima merama operacij glavnega refinanciranja in mejnega depozita s 50 na 15 bazičnih točk ter razpon med obrestnima merama mejnega posojila in mejnega depozita s 75 na 40 bazičnih točk. Z zmanjšanjem razmika smo spodbudili sodelovanje bank pri operacijah glavnega refinanciranja in omejili volatilnost zelo kratkoročnih obrestnih mer. Razmik med obrestnima merama mejnega posojila in operacij glavnega refinanciranja smo ohranili nespremenjen pri 25 bazičnih točkah.

5. V poznejši fazi bomo za pokrivanje strukturnih likvidnostnih potreb bančnega sektorja uvedli nove strukturne dolgoročnejše kreditne operacije in strukturni portfelj vrednostnih papirjev.

6. Stopnjo obveznih rezerv smo ohranili na ravni 1 %. Nespremenjeno je ostalo tudi obrestovanje obveznih rezerv pri 0 %.

7. Nabor finančnega premoženja, primernega za zavarovanje terjatev Evrosistema, ohranjamo širok.

Prve izkušnje z delovanjem novega izvedbenega okvira so pozitivne in kažejo, da kratkoročne obrestne mere denarnega trga sledijo ključni obrestni meri mejnega depozita in ne izkazujejo visoke volatilnosti (slika 18). Promet na evrskem denarnem trgu se je postopno povečeval. Banke so zapadle vire iz naslova TLTRO-III nadomestile s tržnimi viri. Od leta 2022 so banke izdale rekordno količino kritih in nezavarovanih obveznic, da bi nadomestile zapadle TLTRO-III, pri čemer so se številni izdajatelji po dolgem času vrnili na trg. Porast repo obrestnih mer je odražal povečanje razpoložljivosti vrednostnih papirjev, tudi kot posledica zmanjšanja nakupov Evrosistema. Presežna likvidnost v evrskem območju je ostala obilna, kar je zmanjševalo povpraševanje bank po kreditnih operacijah Evrosistema. To je bilo skromno, ker so bili tržni viri primerljivih ročnosti cenejši.

Pričakujemo, da bo ožji razmik med obrestnima merama operacij glavnega refinanciranja in mejnega depozita omejil morebitni dvig obrestnih mer denarnega trga, do katerega bi lahko prišlo ob nadaljnjem zmanjševanju presežne likvidnosti. Pričakujemo, da bo ožji razmik spodbujal banke k sodelovanju v tedenskih operacijah, a hkrati puščal prostor za aktivnost bank na denarnem trgu. Pozorno bomo spremljali gibanje in porazdelitev presežne likvidnosti, oblikovanje obrestnih mer denarnega trga ter delovanje denarnega in širših finančnih trgov. Na podlagi pridobljenih izkušenj bomo zasnovo in ključne parametre operativnega okvira ponovno pregledali leta 2026 ter jih po potrebi prilagodili.

V letu 2024 smo nadaljevali s postopnim zmanjševanjem bilance Evrosistema, s katerim smo začeli leta 2022.

Bilančna vsota Evrosistema se je znižala že tretje zaporedno leto, v letu 2024 za 508 mrd EUR, na 6.429 mrd EUR (slika 19). Potem ko so leta 2023 h krčenju bilance prispevala predvsem vračila in zapadanja v okviru TLTRO-III, so jo v letu 2024 približno enako znižala dospevanja vrednostnih papirjev v portfeljih APP in PEPP ter dospele in predčasno vrnjene TLTRO-III. Ob koncu leta so kreditne operacije APP in PEPP skupaj predstavljale 67 % bilančne vsote (74 % ob koncu leta 2023), znotraj tega kreditne operacije 1 % (6 % ob koncu prejšnjega leta).

Presežna likvidnost[12] evrskega območja je prav tako nadaljevala s padanjem, v letu 2024 za 519 mrd EUR, na 2.827 mrd EUR. Presežno likvidnost so tudi v letu 2024 zniževali nižji portfelji APP in PEPP ter zapadle in predčasno vrnjene TLTRO-III, povečevali pa so jo nižji neto avtonomni dejavniki, predvsem nižje vloge nebančnih strank pri Evrosistemu. Slednje so se zniževale postopno in kontrolirano, kar smo dosegli z njihovim obrestovanjem. Večino vlog smo obrestovali nekoliko pod tržnimi obrestnimi merami, tj. največ po obrestni meri €STR, zmanjšani za 20 bazičnih točk. Presežna likvidnost se je znižala tudi v slovenskem bančnem sistemu, za 4 mrd, na 7 mrd EUR, tudi ker so banke del likvidnosti namenile za nakupe vrednostnih papirjev.

Z znižanjem presežne likvidnosti evrskega območja sta se zmanjšala vpis mejnega depozita in presežne rezerve bank. Banke so glavnino presežne likvidnosti preusmerjale v mejni depozit, ki se je obrestoval, preostanek pa držale na računih pri Evrosistemu v obliki presežnih rezerv, ki se niso obrestovale. Povprečni vpis mejnega depozita je v letu 2024 znašal 3.168 mrd EUR, kar je za 657 mrd EUR manj kot v povprečju leta 2023. Če primerjamo zadnji obdobji izpolnjevanja obveznih rezerv v letih 2024 in 2023[13], so se presežne rezerve bank zmanjšale za 3 mrd EUR, na 5 mrd EUR, oziroma na 3 % izračunanih obveznih rezerv. Slovenske banke so v povprečju omenjenih obdobij zmanjšale vpis mejnega depozita za 0,8 mrd EUR, na 8,7 mrd EUR, njihove presežne rezerve pa so se povečale, in sicer za 14 mio EUR, na 26 mio EUR oziroma na 7 % izračunanih obveznih rezerv.

Nadaljevalo se je zniževanje finančnega premoženja bank, danega v zavarovanje Evrosistemu. To je sovpadalo z zniževanjem TLTRO-III in je bilo očitno predvsem po večji zapadlosti ene od teh operacij v marcu 2024. Konec leta je bilo v zavarovanje Evrosistemu danih 1.524 mrd EUR finančnega premoženja oziroma 15 % manj kot leto prej. Banke so za zavarovanje največ uporabljale bančna posojila, krite obveznice in listinjene vrednostne papirje. Ob koncu leta so za zavarovanje kreditnih operacij Evrosistema uporabile 7 % finančnega premoženja, danega v zavarovanje (v povprečju leta 13 %). Finančno premoženje bank v Sloveniji, dano v zavarovanje Banki Slovenije, je konec leta znašalo 2,4 mrd EUR, kar je 36 % manj kot leto prej. Za zavarovanje kreditnih operacij je bilo (le) do vračila TLTRO-III v marcu 2024 uporabljeno 2 % zastavljenega finančnega premoženja.

Evrosistem se je odločil za postopen prenos nekaterih ukrepov začasnega okvira finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema v enoten okvir in opustitev drugih začasnih ukrepov

Z namenom ohraniti širok nabor in enotnost primernega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema v vseh državah evrskega območja je Svet ECB novembra 2024 najavil nekaj sprememb. Namen teh sprememb je ohraniti širok nabor finančnega premoženja za zavarovanje, skladno z zahtevami novega izvedbenega okvira denarne politike. S tem bomo bankam tudi v prihodnje omogočali dostop do kreditnih operacij Evrosistema, kar je pogoj za nemoteno izvajanje denarne politike.

Od globalne finančne krize v letu 2008 dalje in okrepljeno v času pandemije covida-19 se okvir finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Evrosistema loči na enoten skupni okvir in na začasen dodatni okvir. Slednji je bil osredotočen na premagovanje kriznih razmer in je bil odvisen od specifičnih oblik finančnega premoženja, ki so na voljo v bančnih sistemih posameznih držav.

Svet ECB je odločil, da se v prihodnje v enoten okvir vključi del začasnih ukrepov, in sicer nekatere vrednostne papirje v tuji valuti, listinjene vrednostne papirje s kreditno oceno BBB/Baa ter interne statistične bonitetne sisteme centralnih bank, ki služijo kot dodaten bonitetni vir za oceno kreditne kakovosti bančnih posojil. Te spremembe bodo začele veljati z redno letno posodobitvijo pravnih aktov, ki urejajo izvajanje denarne politike, vendar ne pred zadnjim četrtletjem 2025. Začela se bodo tudi pripravljalna dela, da se v enoten okvir vključijo portfelji bančnih posojil (angl. pools of credit claims), dani nefinančnim podjetjem. Preostala dodatna bančna posojila iz začasnega okvira se bodo postopno opustila, predvidoma do konca leta 2026.

Uvedba enotnega sistema za vodenje finančnega premoženja v zavarovanju je bila zamaknjena z novembra 2024 na junij 2025. Enotni sistem, tj. Eurosystem Collateral Management System (ECMS), bo nadomestil obstoječe sisteme nacionalnih centralnih bank. Z zamikom bodo deležniki imeli več časa za testiranje funkcionalnosti ECMS v stabilnem okolju.

3.3Nadzor bank

Nadzorniške aktivnosti leta 2024 smo osredotočili na naslednja prednostna področja: kreditno tveganje, s poudarkom na izpostavljenosti bank geopolitičnim napetostim, IT in kibernetska odpornost bank, notranje upravljanje in upravljanje tveganj ter upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj.

Banka Slovenije je članica SSM, v okviru katerega se izvaja nadzor nad pomembnimi evropskimi bankami oziroma SI. Pristojni nadzornik za SI banke je ECB, pri čemer Banka Slovenije enakovredno sodeluje pri nadzoru in sprejemanju nadzorniških odločitev. Nadzor bank in hranilnic, ki ne izpolnjujejo meril za pomembne banke, tj. manj pomembnih bank oziroma LSI, opravlja Banka Slovenije.

V letu 2024 se je seznam pomembnih in manj pomembnih bank nekoliko spremenil. SKB banka, d. d., Ljubljana in Nova KBM, d. d., Maribor sta se avgusta 2024 združili. Združena banka se je preimenovala v OTP banko, d. d., s sedežem v Ljubljani. Združitev obeh bank je pomenil pomemben mejnik pri oblikovanju druge največje bančne skupine v Sloveniji. Proces združevanja je bil uspešno izveden.

V Sloveniji sta konec leta 2024 poslovali tudi dve podružnici bank oziroma bančnih skupin iz držav članic EU (BKS Bank AG, bančna podružnica, in RCI Banque Societe Anonyme, bančna podružnica Ljubljana).

Mikrobonitetni nadzor

Za leto 2024 smo določili naslednje nadzorniške prednostne naloge, ki so bile tudi izhodišče za nadzor slovenskih bank:

• upravljanje kreditnega tveganja:

  • ustreznost upravljanja kreditnega tveganja (izboljšanje modelov IFRS9, ustreznost procesov odobravanj kreditov, pravočasno zaznavanje majhne verjetnosti plačila, ustrezno oblikovanje oslabitev);

  • pravočasno zaznavanje vpliva geopolitičnih napetosti na poslabšanje kakovosti sredstev;

• upravljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT);

  • odziv na kibernetsko tveganje in tveganje zunanjih izvajalcev;

  • izvajanje strategij digitalizacije;

• okrepljeno notranje upravljanje:

  • učinkovitost delovanja upravljalnih organov in kontrolnih funkcij;

• identifikacija in upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj.

Rezultati nadzorniškega procesa SREP iz leta 2024 so na splošno pozitivni, saj se je ocena tveganj izboljšala, kapitalska zahteva po II. stebru pa se je nekoliko znižala. Banke kljub negotovim geopolitičnim in zunanjetrgovinskim razmeram ter poslabšanemu gospodarskemu okolju še naprej izkazujejo odpornost s stabilnim kapitalskim in likvidnostnim položajem. Večina izdanih kvalitativnih ukrepov v okviru procesa SREP je obravnavala pomanjkljivosti na področju notranjega upravljanja in upravljanja tveganj ter na področju kapitala.

V Banki Slovenije nenehno ocenjujemo in spremljamo spreminjajočo se naravo tveganj in ranljivosti, s katerimi se soočajo banke, ter temu prilagajamo tudi nadzorniške aktivnosti. Med ključnimi nadzorniškimi prioritetami v letu 2024 je bila spremljava krepitve odpornosti bank na makroekonomske dejavnike, ki so se začeli poslabševati, ter geopolitičnih napetosti zaradi vojnih spopadov in politične negotovosti. Med nadzorniškimi prioritetami v preteklem letu so bila tudi kibernetska tveganja in tveganja s področja podnebnih sprememb.

Na področju kreditnega tveganja smo pozornost posvetili odpravljanju pomanjkljivosti v upravljanju tega tveganja, predvsem s področja pravočasnega zaznavanja poslabševanja kakovosti portfeljev. Ob povečani makroekonomski negotovosti ter geopolitičnih napetostih je zgodnje zaznavanje poslabševanja kreditnih dejavnikov v portfeljih ključnega pomena. To še posebej velja za bolj ranljive dele portfeljev, kot so tisti, izpostavljeni do avtomobilske in jeklarske industrije.

V več pomembnih bankah smo izvedli poglobljen pregled odobravanja stanovanjskih in potrošniških kreditov ter kreditov malim in srednjim podjetjem. Odobravanje kreditov je eden izmed ključnih elementov obvladovanja kreditnega tveganja v banki in je vse bolj v središču pozornosti nadzornikov, saj lahko odobravanje kakovostnih posojil pomaga preprečiti prihodnje slabe kredite.

V skladu z nadzorniškimi prioritetami pri upravljanju s kreditnim tveganjem in ustreznim oblikovanjem oslabitev se je v letu 2024 v dveh pomembnih bankah nadaljeval ciljni pregled oblikovanja oslabitev v skladu z MSRP 9 in sposobnosti obravnavanja novih tveganj, za katere banka še nima ustreznih podatkov, da bi jih lahko vključila v svoje modele (energetska kriza, težave v verigi dobaviteljev, povečana inflacija, rast obrestnih mer, klimatska tveganja). Ugotavljamo, da banke uporabljajo prilagoditve, ko modelsko izračunanim oslabitvam prištejejo dodatne oslabitve zaradi zgoraj naštetih novih tveganj, ki niso zajeta v zgodovinskih podatkih in posledično ne morejo biti modelirana. Prilagoditve so pomembne za zagotavljanje, da tudi v razmerah novih tveganj, za katere nimamo ustreznih zgodovinskih podatkov, banka razpolaga z zadostnimi oslabitvami. Tak način oblikovanja dodatnih oslabitev mora biti transparenten, odziven na spremembe ter vključevati jasne kriterije, kdaj in koliko banka poveča obseg modelsko izračunanih oslabitev. Ugotovljene pomanjkljivosti smo na banke naslovili v obliki priporočil, njihovo izvedbo smo preverjali v letu 2024, del pomanjkljivosti pa bo odpravljen še v letu 2025.

V luči naraščajočih kibernetskih tveganj zaradi vse večje digitalizacije procesov sta zavedanje bank glede tega tveganja in uspešna obramba pred njim ključnega pomena. Z namenom preverjanja kibernetske odpornosti bank so bili v letu 2024 izvedeni kibernetski stresni testi, v katere so bile vključene vse slovenske banke. V letu 2024 je bila ena pomembna banka vključena tudi v tematski pregled kibernetske odpornosti, ki ga je vodila ECB. Namen tematskega pregleda je bil preveriti implementacijo osnovnih varnostnih ukrepov pred kibernetskim tveganjem v banki, ugotovitve pa so bile banki posredovane prek nadzorniškega pisma.

Poslovanje bank postaja vse bolj digitalno. To pomeni, da je treba posvetiti še več pozornosti nadzornim strategijam digitalne transformacije in potrebnim sposobnostim upravljanja s tveganji. To vključuje pregled tveganj, povezanih z uporabo inovativnih tehnologij, in tudi tveganja, povezana z okviri operativne odpornosti, kot so odvisnosti od tretjih oseb in kibernetska tveganja. V Banki Slovenije omenjena tveganja pri nadzoru bank obravnavamo v obliki rednih pregledov poslovanja ter v obliki različnih usmerjenih vprašalnikov in analiz.

Tudi v letu 2024 so pomembne banke morale poročati v register zunanjih izvajalcev. Uporaba storitev zunanjih izvajalcev je zelo pomembna tema za nadzorovane subjekte, še zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. V letu 2025 bodo tudi manj pomembne banke zavezane k poročanju o uporabi zunanjih izvajalcev v skladu z Uredbo o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (DORA).

V letu 2024 sta bila opravljena dva načrtovana bonitetna pregleda v pomembnih bankah, tretji bo zaključujen v prvih mesecih leta 2025. Vsi pregledi so oziroma bodo s področja IKT, usmerjeni v pregled ustreznosti sistemov upravljanja s podatki, procesov digitalizacije poslovanja, uvajanja IT-sprememb, kibernetske odpornosti in izvajanja storitev zunanjih izvajalcev.

Opravljeno je bilo sedem načrtovanih bonitetnih pregledov v manj pomembnih bankah, in sicer na področjih kreditnega, obrestnega in likvidnostnega tveganja ter na področju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala.

V okviru mešanih ekip znotraj SSM sta bila dva nadzornika vključena v pregled pomembnih bank v tujini.

V okviru bonitetnega nadzora smo izdali več različnih dovoljenj, ki so se nanašala na: vključitev medletnega dobička v kapital banke, vključitev kapitalskih instrumentov v izračun dodatnega kapitala in odkup/odpoklic kapitalskih instrumentov. Prav tako smo izdali dovoljenja za združitev bank in nakup kapitalskih naložb.

Pri nadzorniških ugotovitvah ‒ ki so pomemben rezultat rednih nadzorniških aktivnosti in odražajo pomanjkljivosti, ki jih morajo banke odpraviti ‒ se je tudi v letu 2024 največji delež ugotovljenih nepravilnosti nanašal na kreditno tveganje. To je pričakovano, glede na to, da je bilo omenjeno tveganje ključna nadzorniška prioriteta v preteklih letih in je bilo s tega področja v letu 2024 opravljenih še več aktivnosti in posledično izdanih več ukrepov. Več ukrepov v letu 2024 je bilo izdanih s področja obrestnega tveganja, kar je tudi posledica bonitetnih pregledov, izvedenih v letu 2023 in zaključenih v letu 2024.

Pri nadzoru pomembnih bank smo leta 2024 ugotovili 137 nepravilnosti in pomanjkljivosti pri poslovanju, največ na področju kreditnega tveganja, sledijo pa ukrepi s področij obrestnega tveganja, operativnega tveganja in načrtov sanacije (slika 20). Večina ugotovitev ima majhen in srednji vpliv na finančni položaj bank, raven kapitala, notranje upravljanje ter na kontrole in upravljanje tveganja bank, zato smo bankam izdali večinoma ukrepe v obliki pisma s priporočili (tabela 3).

Pri nadzoru manj pomembnih bank smo ugotovili 144 nepravilnosti in pomanjkljivosti, največ na področjih obrestnega in likvidnostnega tveganja. Nekatere ugotovljene nepravilnosti so bile odpravljene že v letu 2024, odpravo preostalih pa bomo spremljali v letu 2025. Večina ugotovitev ima majhen in srednji vpliv na finančni položaj bank.

Nadzorniške ukrepe pomembnim bankam izdaja ECB. Najpogostejša oblika ukrepa je operativni akt (angl. operational act) oziroma pismo s priporočili. Pomembnejši ukrepi se izdajo v obliki odločbe, ki je pravno zavezujoči akt. V letu 2024 sta bili pomembnim bankam izdani dve odločbi z ukrepi.

Nadzorniške ukrepe manj pomembnim bankam izdajamo v Banki Slovenije. Pomembnejše ukrepe bankam in hranilnicam, članom njihovih upravljalnih organov in delničarjem izdajamo v obliki zavezujočih pravnih aktov, ki jih določa Zakon o bančništvu, tj. v obliki odredb in odločb.

Nadzor nad poslovanjem dveh podružnic tujih bank oziroma bančnih skupin držav članic (ena iz Avstrije in ena iz Francije) opravljamo prek rednih poročil, zahtev po dodatnih pojasnilih in prek spremljave likvidnostnega položaja. Leta 2024 podružnicam nismo izdali nobenega ukrepa.

Nadzor skladnosti poslovanja in PPDFT

Za razliko od bonitetnega nadzora nad bankami je nebonitetni nadzor izključno v pristojnosti Banke Slovenije. Osrednja pozornost je namenjena preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma oziroma PPDFT, pri tem so poleg bank in hranilnic zajeti tudi drugi subjekti nadzora, ki jih v skladu z določbami Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) nadziramo v Banki Slovenije (plačilne institucije, družbe za izdajo elektronskega denarja, menjalci in ponudniki, ki se ukvarjajo s storitvami virtualnih valut). Poleg aktivnosti na področju PPDFT so se leta 2024 izvajale tudi nadzorniške aktivnosti, vezane na potrošniško kreditiranje v skladu z določbami Zakona o potrošniškem kreditiranju (ZPotK-2) ter upoštevanje omejevalnih ukrepov oziroma sankcij, kot jih urejajo Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja v skladu s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (ZOUPAMO), in relevantne EU uredbe. V skladu z 269. členom ZBan-3 v Banki Slovenije upravljamo sistem za obveščanje o kršitvah.

Na področju PPDFT so bile izvedene naslednje aktivnosti:

• izvajanje pregledov:
  V skladu s smernicami evropskih nadzornih organov, da morajo nadzorniške aktivnosti temeljiti na ocenjenem tveganju (angl. risk based supervision), smo leta 2024 opravili deset pregledov oziroma sklopov nadzorniških aktivnosti in se udeležili sedmih nadzorniških kolegijev na področju PPDFT. Še naprej je bila velika pozornost namenjena nadzorniškim aktivnostim v povezavi s ponudniki, ki se ukvarjajo s storitvami virtualnih valut.

• priprava regulative:
  Leta 2024 je bil sprejet nov EU zakonodajni paket (AMLR, AMLD, AMLAR), zato sodelujemo pri intenzivnih aktivnostih za njegovo implementacijo, vključno s pripravo ustrezne drugostopenjske zakonodaje EU in nacionalnih zakonov. Tudi leta 2024 smo podali številna mnenja in pojasnila glede izvajanja zakonskih zahtev in Smernic Banke Slovenije o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma (PD/FT), sprejeli pa smo tudi posodobljene smernice organa EBA (Smernice o dejavnikih tveganja PD/FT ter Smernice o zahtevah po informacijah v zvezi s prenosi sredstev in prenosi nekaterih kriptosredstev).

• mednarodno sodelovanje:
  Z vidika mednarodnega sodelovanja se je tudi v letu 2024 krepila pozornost, namenjena problematiki PPDFT, kar se posledično odraža v povečanem obsegu številnih mednarodnih dogajanj, v katerih Banka Slovenije sodeluje z različni organi (EBA – Stalni odbor za PPDFT, ECB, Evropska komisija, Svet Evrope – odbor MONEYVAL, OECD). Še posebej so se okrepile aktivnosti za prehod na novo EU ureditev na področju PPDFT, vključno z vstavitvijo novega EU organa za področje PPDFT (t. i. AMLA), ki bo v prihodnje med drugim izvajal tudi neposredni nadzor nad nekaterimi subjekti nadzora. Še naprej v okviru svojih pristojnosti redno izmenjujemo informacije s tujimi nadzorniki, v letu 2024 pa so se začele tudi aktivnosti za 6. krog ocenjevanja sistema za PPDFT Republike Slovenije, ki ga vodi Svet Evrope ‒ MONEYVAL.

• druge aktivnosti:
  V sklopu drugih aktivnosti smo v Banki Slovenije dejavno sodelovali pri posodobitvi Nacionalne ocene tveganja PD/FT za RS ter obravnavali nezaželene deviacije na trgu. Kot nadzornik na področju PPDFT redno sodelujemo z bonitetnimi nadzorniki, izmenjane informacije s področja PPDFT pa se vključujejo tudi v presoje v postopkih licenciranja in v ocene primernosti članov upravnih organov. Po zaključku razvojnega mednarodnega projekta, v okviru katerega smo skupaj z Institutom Jožef Stefan do faze pilota razvili platformo za učinkovitejše izvajanje nadzorniških aktivnosti na področju PPDFT, in sicer tudi prek tehnologije za obdelavo velike količine podatkov, nadaljujemo aktivnosti za uvedbo pilota v redno uporabo (več o projektu v okviru 9 v Letnem poročilu 2023).

Na področju zagotavljanja skladnosti poslovanja bank z določbami ZPotK-2, ki ureja potrošniško kreditiranje, so bili leta 2024 izvedeni štirje pregledi oziroma sklopi nadzorniških aktivnosti, veliko aktivnosti pa je bilo usmerjenih v uveljavitev nadaljnjih sprememb v bankah in hranilnicah glede vračanja dela že plačanih stroškov pri predčasnem odplačilu kredita. V Banki Slovenije še naprej sodelujemo z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Tržnim inšpektoratom, Zvezo potrošnikov Slovenije, Evropsko komisijo in organom EBA.

Zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini in drugih kriznih žarišč po svetu so tudi leto 2024 zaznamovali številni mednarodni omejevalni ukrepi, kar se še naprej odraža v aktivnosti Banke Slovenije na tem področju. Največ pozornosti še naprej namenjamo preventivni in svetovalni funkciji ter koordinaciji poročanj.

Preglede pri subjektih nadzora večinoma izvajamo v okviru celovitih pregledov področja PPDFT (v letu 2024 je bilo področje omejevalnih ukrepov preverjeno pri osmih subjektih nadzora), zaradi povečanih tveganj za morebitno kršitev veljavnih omejevalnih ukrepov in potrebe po celovitem pregledu stanja pa smo uvedli tudi dodatne nadzorniške aktivnosti. Sodelovali smo pri pripravi Smernic organa EBA o notranjih politikah, postopkih in kontrolah za zagotovitev izvajanja omejevalnih ukrepov in preoblikovanju Smernic za učinkovito izvajanje omejevalnih ukrepov, ki jih izdaja Stalna koordinacijska skupina za omejevalne ukrepe (SKSOU), ki jo vodi Ministrstvo za zunanje zadeve. V letu 2024 se je medsebojno sodelovanje pristojnih nacionalnih organov v okviru SKSOU še okrepilo, nadaljujemo pa tudi z zagotavljanjem relevantnih podatkov o izvajanju finančnih omejevalnih ukrepov Evropski komisiji.

Postopki licenciranja in notifikacije

V Banki Slovenije izdajamo dovoljenja v skladu s slovensko zakonodajo in pravnimi akti EU, in sicer Zakonom o bančništvu (ZBan-3), Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/389, Zakonom o deviznem poslovanju (ZDP-2), uredbo CRR, uredbo EMIR in Zakonom o potrošniških kreditih (ZPotK-2). V skladu z ZBan-3 in ZPlaSSIED smo pristojni tudi za obravnavo notifikacij.

Leta 2024 smo vodili 61 postopkov v skladu z zgoraj navedenimi predpisi. Od tega se je 47 postopkov zaključilo z izdajo dovoljenja: od tega polovico predstavljajo izdana dovoljenja članom upravljalnega organa bank in hranilnic, 14 postopkov pa je bilo bodisi zavrnjenih, ustavljenih, umaknjenih ali pa so bili ob koncu leta nezaključeni in preneseni v leto 2025. Leta 2024 smo izdali 22 odločb o prenehanju dovoljenj v skladu z ZBan-3, vse za opravljanje funkcije člana upravljalnega organa banke. Iz registra bank, ki imajo dovoljenje za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev, smo v letu 2024 izbrisali eno banko, ki se je združila z drugo banko, iz registra plačilnih institucij pa eno za plačilno institucijo zaradi prenehanja opravljanja plačilnih storitev.

V Banki Slovenije smo pristojni tudi za obravnavo notifikacij po ZBan-3, ZPotK-2 in ZPlaSSIED. Leta 2024 smo prejeli šest novih notifikacij za neposredno opravljanje storitev bank držav članic EU ali držav podpisnic Sporazuma o ustanovitvi EGP (država članica) v Republiki Sloveniji in 64 novih notifikacij plačilnih institucij držav članic za opravljanje plačilnih storitev v Sloveniji ter družb za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in plačilnih storitev. Leta 2024 nobena banka s sedežem v Republiki Sloveniji ni priglasila novega neposrednega opravljanja storitev v drugi državi članici.

3.4Makrobonitetna politika

Z makrobonitetno politiko identificiramo, spremljamo, ocenjujemo in zmanjšujemo ali preprečujemo sistemska tveganja za finančno stabilnost z namenom zaščite stabilnosti celotnega finančnega sistema. Končni cilj makrobonitetne politike je zagotoviti trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti. Države EU imamo na voljo številne makrobonitetne instrumente, ki jih lahko uporabimo in prilagodimo glede na identificirana sistemska tveganja in odpornost finančnega sistema. Makrobonitetne instrumente lahko na splošno razvrstimo v tri glavne skupine: likvidnostne instrumente, kapitalske instrumente in instrumente v zvezi s posojilojemalci. Makrobonitetni instrumenti, ki vplivajo na kapital bank, so namenjeni krepitvi odpornosti bančnega sistema, makrobonitetni instrumenti, ki vplivajo na posojilojemalce, pa vzpostavljajo minimalne kreditne standarde in lahko omejijo čezmerno kreditno rast. Nekateri makrobonitetni instrumenti se uporabljajo v enaki obliki po vseh državah EU, medtem ko se drugi instrumenti lahko razlikujejo in se oblikujejo glede na specifičnosti posameznega bančnega sistema oziroma sistemskih tveganj.

V Banki Slovenije smo pristojni za razvoj in implementacijo makrobonitetnih ukrepov za bančni sektor in lizinške družbe. Pravno podlago za izvajanje makrobonitetne politike predstavljajo Uredba o kapitalskih zahtevah (CRR), Zakon o bančništvu (ZBan-3) in Zakon o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (ZMbNFS).

Proces oblikovanja in implementacije makrobonitetne politike se lahko razdeli v štiri medsebojno povezane faze:

1. identifikacija in ocena sistemskih tveganj,

2. izbira in oblikovanje (kalibracija) makrobonitetnega instrumenta,

3. implementacija makrobonitetnega instrumenta,

4. ocenjevanje makrobonitetne politike in instrumentov.

V Banki Slovenije na podlagi številnih orodij za spremljanje finančne stabilnosti ocenimo raven sistemskih tveganj. Sistemsko tveganje je tveganje motenj v finančnem sistemu, ki imajo lahko resne negativne posledice za delovanje finančnega sistema in realnega gospodarstva. Sistemsko tveganje ima dve dimenziji: ciklično in strukturno. Ciklična dimenzija se nanaša na razvoj tveganj v finančnem sistemu skozi čas, medtem ko se strukturna dimenzija nanaša na porazdelitev tveganj po finančnem sistemu. V Banki Slovenije redno objavljamo prikaz tveganj in odpornosti finančnega sistema v Poročilu o finančni stabilnosti in v drugih publikacijah. Z izoblikovanim naborom kazalnikov spremljamo razvoj sistemskih tveganj in ocenjujemo doseganje posameznih vmesnih ciljev makrobonitetne politike. Ti so:

• blažitev in preprečitev čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda,

• blažitev in preprečitev čezmernega neskladja v strukturi ročnosti in nelikvidnosti,

• omejitev koncentracije neposredne in posredne izpostavljenosti,

• omejitev sistemskega vpliva izkrivljajočih spodbud, da bi se zmanjšal moralni hazard,

• krepitev odpornosti finančnih infrastruktur in poslovanja institucij.

Če ocenimo, da je raven sistemskih tveganj povišana oziroma odpornosti finančnega sistema znižana ali da obstaja tveganje, da vmesni cilji makrobonitetne politike ne bodo doseženi, se lahko odločimo za uvedbo makrobonitetnih instrumentov. Njihov izbor in kalibracija sta odvisna od ravni in izvora tveganja ter sledita načelom, opisanim v Strateškem okviru makrobonitetne politike.

Izboru in kalibraciji instrumenta sledita implementacija in ocena učinkovitosti. Makrobonitetni instrument je uspešen, če prispeva k doseganju zastavljenih vmesnih ciljev makrobonitetne politike in posredno k zmanjšanju sistemskih tveganj.

Implementirani makrobonitetni instrumenti imajo lahko tudi negativne čezmejne učinke oziroma so lahko predmet izogibanja, zato je čezmejno sodelovanje izredno pomembno. ESRB sodeluje pri koordinaciji makrobonitetne politike na evropski ravni.
Zadolžen je tudi za izdajo priporočil o vzajemnosti makrobonitetnih ukrepov. Izda lahko tudi priporočila in opozorila nacionalnim in evropskim organom.

V letu 2024 je ostala makrobonitetna politika preventivno naravnana in usmerjena predvsem k ohranjanju odpornosti finančnega sistema.

Ob upoštevanju ocen sistemskih tveganj in odpornosti finančnega sistema smo lani nadaljevali s prilagajanjem manjšega dela makrobonitetnega instrumentarija. V luči teh razmer smo ohranili preventivno naravnanost makrobonitetne politike, ki je ostala usmerjena predvsem k ohranjanju odpornosti finančnega sistema.

Prilagodili smo zahteve glede višine blažilnika za druge sistemsko pomembne banke, kar je vsakoletna praksa. Nekatere banke so zaradi velikosti, velike povezanosti z drugimi finančnimi institucijami in realnim gospodarstvom, visoke kompleksnosti poslovnega modela in velikega obsega čezmejnega delovanja sistemsko pomembne. Z namenom krepitve odpornosti morajo te institucije izpolnjevati blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (DSPB). Višina blažilnika se določi enkrat letno glede na zgoraj opisane značilnosti. Bankam se ob spremembah višine blažilnika zagotovi prehodno obdobje za njegovo izgraditev.

V preglednici 5 so prikazane ocenjene vrednosti indikatorja sistemske pomembnosti za posamezne DSPB ter ustrezne stopnje blažilnika, ki ga morajo banke izpolnjevati v letu 2025. Zaradi združitve dveh bank v letu 2024 je bilo identificiranih pet DSPB.

V skladu s Sklepom o spremembah in dopolnitvah Sklepa o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic iz prava Unije (UL RS, št. 108/24) se opušča uporaba diskrecije iz člena 124 CRR. Od 1. januarja 2025 za banke ni več relevantno strožje merilo, kot je veljalo do sedaj, ki je določalo, da se ugodneje tehta del izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki ne presega 60 % tržne vrednosti nepremičnine (CRR 3 ta prag znižuje na največ 55 % vrednosti nepremičnine).

Ocenili smo, da v letu 2024 prilagoditve makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov niso bile potrebne. Zadnje prilagoditve makrobonitetnega instrumenta, vezanega na omejitve kreditiranja potrošnikov, smo izvedli ob polletju 2023. Takrat smo spodnjo mejo kreditne sposobnosti vezali na minimalne življenjske stroške (povečane za znesek za morebitne vzdrževane družinske člane), ki se po potrebi prilagodijo splošni rasti cen oziroma drugim dejavnikom. Uvedli smo enotno najvišje razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika (DSTI), ki znaša 50 %, ter zmanjšali obseg dovoljenih odstopanj od najvišjega dovoljenega razmerja DSTI v posamezni banki. Na podlagi ocenjenih značilnosti danih posojil potrošnikom v letu 2024 menimo, da iz kreditiranja prebivalstva ne izvirajo posebna tveganja. Posledično je kalibracija makrobonitetnih omejitev kreditiranja potrošnikov še vedno ustrezna.

V letu 2024 smo ohranili stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika v višini pozitivne nevtralne stopnje 1 %. Od lani imamo uveden koncept pozitivne nevtralne stopnje, katere namen je, da ima bančni sistem na voljo zadosten kapital, ki se lahko sprosti, če pride do nepredvidljivih šokov, ki niso nujno povezani s prekomerno kreditno rastjo in akumulacijo domačih neravnovesij. Banke morajo zahtevo po višjem blažilniku izpolnjevati od 1. januarja 2025. Stopnja blažilnika v višini 1,0 % predstavlja t. i. pozitivno nevtralno stopnjo proticikličnega blažilnika, kar pomeni, da bo blažilnik v nevtralnem okolju tveganj enak 1,0 %. Za nevtralno okolje tveganj je značilno, da ciklična tveganja niso niti pretirano velika niti majhna oziroma se ohranjajo na stabilnih ravneh. Za oceno faze finančnega cikla in nevtralnega okolja tveganj uporabljamo obstoječi nabor posameznih kazalnikov tveganj, sestavljeni indikator in na novo uvedeni indikator nevtralnega okolja. Vsako četrtletje na naši spletni strani objavimo oceno cikličnih sistemskih tveganj in stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika.

Lani tudi nismo spreminjali sektorskih blažilnikov sistemskih tveganj, ki sta začela veljati 1. januarja 2023 in s katerima obravnavamo tveganja, ki izhajajo z nepremičninskega trga, povečanega posojanja prebivalstvu in pokrivanja izjem, ki izvirajo iz Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov. Posledično smo sektorski blažilnik sistemskih tveganj uvedli za: (i) vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, in sicer v višini 1,0 %, in (ii) vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, razen izpostavljenosti iz točke (i), in sicer v višini 0,5 %.

Novembra leta 2023 smo se odločili za znižanje sektorskega blažilnika za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, z 1,0 % na 0,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem, ki ga banke lahko upoštevajo od 1. januarja 2025. Rekalibracija blažilnika je bila rezultat naših rednih ocen sistemskih tveganj, v katerih smo ugotovili, da so se razmere na slovenskem nepremičninskem trgu umirjale, kar je zmanjšalo potrebo po uporabi tega blažilnika.

V Sloveniji makrobonitetno politiko oblikuje in skupaj s sektorskimi nadzornimi organi izvaja Odbor za finančno stabilnost.

Odbor za finančno stabilnost (OFS) je tudi v letu 2024 obravnaval sistemska tveganja ter se seznanjal z makrobonitetnimi ukrepi nadzornikov in z izvedenimi ukrepi glede izpolnjevanja priporočil ESRB. Delo OFS je podrobneje predstavljeno v vsakoletnih poročilih OFS, ki se objavljajo do konca junija posameznega leta.

V okviru Delovne skupine OFS za finteh in kibernetsko varnost smo v letu 2024 posebno pozornost namenili regulaciji kriptosredstev ter analizi potenciala tokenizacije širšega finančnega sistema. Zaradi izjemno hitrega razvoja finteha in kibernetske varnosti smo se osredotočili tudi na identifikacijo novih možnosti sodelovanja med člani delovne skupine. Na področju kibernetske varnosti smo predstavili rezultate ciljnih kibernetskih stresnih testov za bančni sektor, ki so potekali v prvi polovici leta 2024. Predstavljeno je bilo tudi orodje za kibernetsko kartiranje, ki je namenjeno spremljanju sistemskega kibernetskega tveganja. Orodje prikaže ključne finančne in tehnološke povezave med finančnimi institucijami in podjetji, ki ponujajo tehnološke storitve. Člane delovne skupine smo seznanili z aktivnostmi ESRB delovne skupine za kibernetsko varnost in mednadzorniškega projekta za sistemsko kibernetsko tveganje.

V letu 2024 smo v okviru Delovne skupine OFS za podnebna tveganja obravnavali ocene tranzicijskih in fizičnih tveganj v bančnem sistemu in zavarovalnicah ter spremljali razvoj regulative na področju trajnostnega financiranja. Iz trenutnih ocen podnebnih tveganj izhaja, da so ta v zavarovalnicah oziroma v bančnem sistemu majhna do zmerna. Realizacija fizičnih tveganj (poplav) v letu 2023 je imela po pričakovanjih večji vpliv na poslovanje zavarovalniškega sektorja, medtem ko je bil ta v bančnem sistemu precej omejen.

3.5Reševanje bank in sistem jamstva za vloge

Vsebinsko področje reševanja bank in jamstva za vloge je urejeno v več pravnih aktih Evropske unije. 4. aprila 2001 je bila sprejeta Direktiva 2001/24/ES o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij, 15. maja 2014 pa še Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Ključno vlogo v okviru reševanja bank imajo organi za reševanje, pristojni za uporabo instrumentov za reševanje in izvajanje pooblastil za reševanje. Pomembno novost v tem okviru je prinesla Uredba (EU) št. 806/2014 z dne 15. julija 2014, ki je določila enotna pravila ter postopek za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje. Na področju jamstva za vloge je z vidika pravnih aktov EU ključna predvsem Direktiva 2014/49/EU z dne 16. aprila 2014, ki je določila pravila in postopke v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem sistemov jamstva za vloge.

Reševanje bank

V Banki Slovenije v skladu z Zakonom o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB-1)[14] izvajamo naloge in pooblastila organa za reševanje bank. S tem zakonom sta se v slovenski pravni red prenesli Direktiva 2001/24/ES in Direktiva 2014/59/EU. ZRPPB-1 ureja pristojnosti in postopke, ki jih vodi Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pooblastil organa za reševanje bank, načrtovanje reševanja bank, postopek reševanja in pooblastila v zvezi z uporabo ukrepov za reševanje ter postopke prisilnega prenehanja banke (prisilna likvidacija in stečaj). Cilji reševanja banke so, da se z uporabo ukrepov za reševanje zagotovi nadaljevanje izvajanja kritičnih funkcij, preprečijo resnejši negativni vplivi na finančno stabilnost, zaščitijo javna sredstva, zaščitijo vlagatelji iz naslova zajamčenih vlog in investitorji iz naslova zajamčenih terjatev ter premoženje in sredstva strank. Z Uredbo št. 806/2014/EU je bil ustanovljen Enotni odbor za reševanje (SRB). V Banki Slovenije v skladu z ZRPPB-1 in Uredbo 806/2014/EU izvajamo naloge in pooblastila v zvezi z reševanjem, razen nalog in pristojnosti, za katere je v skladu z Uredbo 806/2014/EU pristojen in odgovoren SRB.

V Banki Slovenije izvajamo naloge in pooblastila organa za reševanje bank.

Tudi v letu 2024 smo pozornost namenjali osvežitvi načrtov reševanja, v katerih se določijo ukrepi za reševanje ali prisilno prenehanje, ki bi se lahko izvedli v bankah, če bi te propadale. V Banki Slovenije samostojno pripravljamo načrte reševanja za banke v naši pristojnosti ter sodelujemo v internih reševalnih skupinah SRB pri vzpostavitvi in osveževanju načrtov sistemskih bank in mednarodnih bančnih skupin, prisotnih v Sloveniji. SRB je pristojen za pripravo načrtov reševanja bank in bančnih skupin, ki so pod neposrednim nadzorom ECB, in drugih čezmejnih bančnih skupin. Priprava načrtov reševanja za banke v pristojnosti SRB se izvaja v okviru internih reševalnih skupin ob sodelovanju nacionalnih organov za reševanje iz držav, v katerih je prisotna posamezna članica bančne skupine. Sodelovanje v internih reševalnih skupinah poteka v obliki izmenjave dokumentov, rednih telekonferenc in srečanj. V Banki Slovenije smo pristojni za pripravo načrtov reševanja za banke, ki ne spadajo v pristojnost SRB.

Poseben Sklad za reševanje bank, ki smo ga vzpostavili marca 2015 na podlagi Zakona o organu in skladu za reševanje bank in naj bi prenehal delovati 31. 12. 2024, nadaljuje poslovanje kot Sklad za likvidacijo bank, ki je namenjen financiranju ukrepov prisilne likvidacije[15] po ZRPPB-1. Podlaga za to je novela ZRPPB-1, ki je začela veljati decembra 2024. Ciljna raven sredstev sklada znaša 3,0 % vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji po stanju na dan 30. septembra 2014. Sredstva v višini 1,3 % vsote vseh zajamčenih vlog so se zagotovila s prenosom vplačanih ustanovnih denarnih sredstev, ki so bila vplačana v Sklad za reševanje bank v marcu 2015[16], za sredstva v višini 1,7 % vsote vseh zajamčenih vlog pa banke zagotavljajo likvidna sredstva kot zavarovanje za izredno vplačilo denarnih sredstev. Banke so v Sklad za reševanje bank marca 2015 vplačale ustanovna denarna sredstva v višini 191,1 mio EUR.

V Banki Slovenije upravljamo slovenski Sklad za likvidacijo bank.

V Banki Slovenije sredstva Sklada za likvidacijo bank, v skrbi za čim nižje stroške upravljanja, upravljamo v skupnem skladu, skupaj s sredstvi Sklada za jamstvo vlog. Sklad za likvidacijo bank in Sklad za jamstvo vlog imata v skupnem skladu (Sklad za likvidacijo bank in jamstvo vlog) delež, sorazmeren višini njunih naložb v seštevku naložb obeh skladov.

Sredstva skupnega sklada so se v letu 2024 nalagala v likvidne državne, naddržavne, regionalne, agencijske in podjetniške dolžniške instrumente, pri čemer so bile naložbe praviloma omejene z interno bonitetno oceno Banke Slovenije vsaj A-. Sredstva so bila plasirana tudi v kratkoročne depozite pri poslovnih bankah, saj so bile obrestne mere na tovrstne depozite višje od obrestne mere za stanje na računu pri Banki Slovenije. V letu 2024 smo zaradi višjih ravni zahtevanih donosnosti obveznic ohranjali obrestno izpostavljenost (modificirano trajanje) sklada blizu zgornje dovoljene ravni. Glede na ročnost je bilo 60 % naložb skupnega sklada v razredu z zapadlostjo do enega leta, 9 % v razredu z zapadlostjo med enim letom in tremi leti ter 31 % v razredu z zapadlostjo nad tremi leti.

Vrednost Sklada za likvidacijo bank je konec leta 2024 znašala 197,0 mio EUR, vrednost skupnega sklada pa 437,5 mio EUR. Čisti poslovni izid Sklada za likvidacijo bank je leta 2024 znašal 6.743.413,43 EUR, čisti poslovni izid skupnega sklada pa 14.659.175,56 EUR, kar je posledica upada zahtevanih donosnosti kratkoročnih nemških državnih obveznic in splošnega upada pribitkov večine kreditno bolj tveganih obveznic v letu 2024. Podrobnejše je poslovanje razkrito v letnem poročilu Sklada za likvidacijo bank.

Sklad za likvidacijo bank skladno z določili 216.n člena ZRPPB-1 preneha delovati 31. decembra 2030. Od vzpostavitve Sklada za likvidacijo bank bankam še niso bili izrečeni ukrepi, v zvezi s katerimi bi se uporabila njegova sredstva.

Jamstvo za vloge

V Banki Slovenije v skladu z Zakonom o sistemu jamstva za vloge (ZSJV)[17] izvajamo naloge in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge kot organ Republike Slovenije za jamstvo vlog. S tem zakonom se je v slovenski pravni red prenesla Direktiva 2014/49/EU. Banka Slovenije je v skladu z ZSJV vzpostavila in upravlja sistem jamstva za vloge, ki zagotavlja jamstvo za vloge vlagatelja v primeru nerazpoložljivosti vlog pri banki. Jamstvo za vloge se zagotavlja z izplačilom kritja zajamčenih vlog vlagateljem ali z drugimi ukrepi, s katerimi se ohranja dostop vlagateljev do zajamčenih vlog v primeru reševanja ali prisilnega prenehanja banke. Na podlagi ZSJV so vloge v posamezni banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji zajamčene do višine 100.000 evrov na vlagatelja. Rok za izplačilo kritja zajamčenih vlog znaša sedem delovnih dni od objave odločbe Banke Slovenije o nerazpoložljivosti vlog.

V Banki Slovenije izvajamo naloge in pooblastila organa za jamstvo vlog.

V letu 2024 smo nadaljevali periodično testiranje zajema podatkov o zajamčenih vlogah pri bankah v Republiki Sloveniji. V okviru medinstitucionalnega sodelovanja smo z Ministrstvom za finance nadaljevali dialog o finančni kapaciteti sistema jamstva za vloge in postopkih v primeru izplačila zajamčenih vlog.

V Banki Slovenije smo leta 2016 v okviru upravljanja sistema jamstva za vloge vzpostavili Sklad za jamstvo vlog. Sklad se lahko uporabi za izplačilo kritja zajamčenih vlog in financiranje ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja, s katerimi se vlagateljem zagotavlja ohranitev dostopa do zajamčenih vlog. Financiranje sklada se primarno zagotavlja z rednimi prispevki bank. Skladno z Direktivo 2014/49 EU je moral sklad najpozneje do 3. julija 2024 razpolagati s sredstvi v višini 0,8 % vsote vseh zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji. Z dodatnimi vplačili bank v letu 2024 je bil ta cilj dosežen. Če razpoložljiva sredstva sklada ne bi zadoščala za izplačilo kritja zajamčenih vlog ali poplačilo drugih obveznosti sklada, se bankam naloži vplačilo izrednih prispevkov v sklad. Financiranje sklada se zagotavlja še s prihodki od naložb sklada, zadolževanjem na trgu in pridobivanjem posojil iz drugih virov v skladu z ZSJV. ZSJV poleg tega predvideva tudi možnost izrednega likvidnostnega posojila skladu s strani Banke Slovenije in kratkoročno posojilo Republike Slovenije, če sklad na podlagi prej omenjenih virov ne bi mogel pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izpolnitev obveznosti.

Vrednost Sklada za jamstvo vlog je konec leta 2024 znašala 240,5 mio EUR. V letu 2024 so banke v Sklad za jamstvo vlog vplačale prispevke v skupni vrednosti 37,8 mio EUR. Čisti poslovni izid Sklada za jamstvo vlog je leta 2024 znašal 7.910.638,13 EUR. Podrobnejše poslovanje je razkrito v letnem poročilu Sklada za jamstvo vlog.

Januarja 2025 je začela veljati novela ZSJV, ki ciljno vrednost Sklada za jamstvo vlog povečuje na 1,5 % zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji. Novo ciljno vrednost mora sklad doseči do 31. decembra 2030.

Od vzpostavitve Sklada za jamstvo vlog njegova sredstva še niso bila uporabljena.

Vloge pri bankah iz držav članic EGP, ki bančne storitve v Republiki Sloveniji opravljajo prek podružnice ali neposredno, so zajamčene po sistemu zajamčenih vlog v državi članici, kjer je sedež banke. Sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji na zahtevo in v imenu sistema jamstva za vloge druge države članice izvede izplačilo kritja zajamčenih vlog, vplačanih pri podružnici banke te države članice v Republiki Sloveniji. Sistem jamstva za vloge te države članice zagotovi sredstva v višini kritja zajamčenih vlog, ki bodo izplačane v Republiki Sloveniji, ter vse potrebne informacije in navodila za izvedbo izplačila kritja zajamčenih vlog podružnice.

Banka Slovenije je sopodpisnica multilateralnega sporazuma Evropskega združenja jamstvenih shem (EFDI), ki ureja sodelovanje med sistemi jamstva za vloge.

3.6Bankovci in kovanci

[18] Prav tako je Banka Slovenije v letu 2024 nakovala slovenske evrske tečajne kovance za 1, 2, 5, 10, 20 in 50 evrskih centov ter za 2 EUR.[19] Banka Slovenije poleg tečajnih kovancev izdaja v obtok tudi priložnostne kovance Republike Slovenije in numizmatične izdelke Banke Slovenije. Strokovno in splošno javnost informiramo in izobražujemo o pristnih in primernih evrskih bankovcih ter kovancih. Oskrba trga s pristno in primerno gotovino je ena izmed ključnih nalog Banke Slovenije. Za zagotovitev ustreznih količin bankovcev in kovancev za nemoteno oskrbo trga z gotovino Banka Slovenije vsako leto sodeluje pri tiskanju evrskih bankovcev na ravni Evrosistema in je v letu 2024 natiskala bankovce za 50 EUR.

Od uvedbe evra v Sloveniji (1. januar 2007) do 31. decembra 2024 smo dali v obtok neto 17,9 mrd EUR gotovine. Leta 2024 je Banka Slovenije neto izdala 1,5 mrd EUR gotovine, kar je manj kot leta 2023, ko je neto izdaja znašala 1,7 mrd EUR. Od skupno 17,9 mrd EUR gotovine smo neto izdali 17,8 mrd EUR bankovcev (577,1 mio kosov) in 160,4 mio EUR kovancev (623,0 mio kosov). Količinsko je bilo največ bankovcev za 20 EUR (310,2 mio kosov), sledijo pa jim apoeni za 50 EUR (171,6 mio kosov) in 10 EUR (121,9 mio kosov). Pri apoenih za 500, 100 in 5 EUR je od uvedbe evra prisotna negativna neto izdaja bankovcev (število vseh izdanih bankovcev iz Banke Slovenije je bilo manjše od števila vseh vrnjenih bankovcev v Banko Slovenije). Pri kovancih količinsko največji del neto izdaje obsegata kovanca za en evrski cent (197,0 mio kosov) in dva evrska centa (132,0 mio kosov), medtem ko je ta najnižji pri apoenu za 1 EUR (18,5 mio kosov).

Od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2024 smo dali v obtok neto 17,9 mrd EUR gotovine, od tega v letu 2024 1,5 mrd EUR.

V števnici smo v okviru obdelave gotovine, vrnjene iz obtoka, prešteli 138,5 mio kosov bankovcev in kovancev, kar je 5 % več kot leto prej. Od tega je bilo preštetih 138,4 mio kosov bankovcev in 0,1 mio kosov kovancev. Za zagotovitev primerne kakovosti bankovcev v obtoku smo izločili in uničili skupno 19,6 mio kosov bankovcev, kar je 4 % več kot leto prej.

V Banki Slovenije smo lani opravili 458 menjav tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov, kar je 24 % manj kot leto prej. V letu 2024 se je iz obtoka skupaj vrnilo za 95,7 tisoč EUR tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov (32 % več kot leta 2023). 31. decembra 2024 je znašala skupna vrednost tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov, ki so še v obtoku, 31,4 mio EUR. Vrednostne bone in tolarske bankovce je mogoče zamenjati na našem blagajniškem okencu brez časovne omejitve, medtem ko tolarskih kovancev v skladu z Zakonom o uvedbi eura od 3. januarja 2017 ni več mogoče zamenjati.

Konec leta 2024 je znašala skupna vrednost tolarskih bankovcev in vrednostnih bonov, ki so še v obtoku, 31,4 mio EUR.

Verjetnost, da bi prejeli ponaredek evrske gotovine, ostaja majhna. S kontrolami delovanja naprav za obdelavo gotovine ter izvajanjem izobraževanj na področju preverjanja pristnosti in primernosti gotovine skrbimo, da naprave in usposobljeni zaposleni prepoznajo ponaredke ter se tako iz obtoka umaknejo vsi ponarejeni bankovci in kovanci. Po podatkih Nacionalnega analitskega centra za evrske bankovce in Nacionalnega analitskega centra za evrske kovance je bilo leta 2024 iz obtoka umaknjenih 1.181 kosov ponarejenih bankovcev, kar je približno 7 % več kot leta 2023. Najpogosteje so bili ponarejeni bankovci apoenov 20 €, 50 € in 200 €, ki so skupaj predstavljali 72 % vseh zaseženih ponaredkov v obtoku v Sloveniji leta 2024. Skupna vrednost odkrite ponarejene evrske gotovine v Sloveniji je leta 2024 znašala 110.240 EUR[20], kar je za približno 11 % več kot leta 2023. Kljub povečanju ostaja število zaseženih ponaredkov v obtoku v Sloveniji majhno, zaradi česar se Slovenija uvršča v spodnjo polovico držav glede na število odkritih ponaredkov evrskih bankovcev. Leta 2024 je bilo v Sloveniji iz obtoka umaknjenih tudi 6.665 ponarejenih evrskih kovancev, kar je 13 % manj kot leta 2023. Najpogosteje ponarejen evrski kovanec ostaja kovanec za 2 EUR (92-odstotni količinski delež). Ob upoštevanju števila neto izdanih pristnih evrskih bankovcev in kovancev je delež ponaredkov v obtoku v Sloveniji zelo majhen.

Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih za Republiko Slovenijo opravljamo posle priprave, izdaje, distribucije in hrambe tečajnih in priložnostnih kovancev.[21] V obtok smo izročili spominski kovanec za 2 EUR ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice (nakovanih 1 mio kosov) in zbirateljske kovance ob 150. obletnici rojstva Rudolfa Maistra (nakovanih 750 zlatnikov, 1.250 srebrnikov in 68.000 zbirateljskih dvokovinskih kovancev za 3 EUR). Za numizmatične namene smo izdali zbirko kovancev z letnico kovanja 2024 v navadni in posebni tehniki kovanja z visokim sijajem (angl. proof) ter spominski kovanec za 2 EUR in zbirateljski kovanec za 3 EUR (oba izdelana v tehniki visokega sijaja). Numizmatične izdelke je mogoče kupiti na blagajni Banke Slovenije in v izbranih poslovalnicah obeh naših agentov za prodajo numizmatičnih izdelkov, v Deželni banki Slovenije, d. d., in družbi Moro & Kunst, d. o. o. Seznam numizmatičnih izdelkov in prodajne cene lahko preverite na spletni strani Banke Slovenije, pri čemer izdelki, obarvani rdeče, niso več na voljo.

V Banki Slovenije smo leta 2024 dali v obtok zbirateljske kovance ob 150. obletnici rojstva Rudolfa Maistra in spominski kovanec ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice.

3.7Plačilni in poravnalni sistemi

Plačilni in poravnalni sistemi so infrastruktura finančnega trga, ki omogoča prenos denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter je temeljni sestavni del finančnega sistema. Z učinkovitim, neprekinjenim in varnim izvrševanjem velikega števila in velikih vrednosti finančnih transakcij (tj. izmenjavo in poravnavo plačil ter vrednostnih papirjev) pomembno prispevajo k nemotenemu delovanju finančnih trgov ter s tem k splošni stabilnosti in učinkovitosti gospodarstva.

V Banki Slovenije kot (so)upravljavec tržnih infrastruktur v lasti in upravljanju Evrosistema omogočamo tržnim udeležencem poravnavo v netveganem centralnobančnem denarju. Poleg tega soodločamo o smeri razvoja teh infrastruktur. Udeležencem v okviru plačilnega sistema TARGET-Slovenija vodimo denarne račune za poravnavo (predvsem) plačil velikih vrednosti v T2, denarne račune za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v TARGET2-Securities (T2S) in denarne račune za poravnavo takojšnjih plačil v TARGET Instant Payment Settlement (TIPS). Ob tem slovenskim bankam in hranilnicam omogočamo dostop do vseevropskih plačilnih sistemov za plačila malih vrednosti. Kot nadzornik zagotavljamo skladnost plačilnih in poravnalnih sistemov, ponudnikov plačilnih storitev in storitev izdajanja elektronskega denarja ter menjalcev z zahtevami zakonodaje. Delujemo tudi kot usmerjevalec (tj. katalizator) aktivnosti tržnih deležnikov na področju plačil in tržnih infrastruktur za plačila in vrednostne papirje.

V letu 2024 smo redne naloge, ki jih izvajamo na področju plačilnih in poravnalnih sistemov, izvedli v skladu z načrti, poleg tega smo bili aktivno vpeti v Evrosistemov projekt Digitalni evro in raziskovalni projekt za poravnavo transakcij v centralno bančnem denarju, ki temeljijo na tehnologiji razpršene evidence (DLT).

Upravljanje plačilnih infrastruktur

Ob koncu leta 2024 smo v T2 vodili glavne in namenske denarne račune 16 slovenskim udeležencem, ki so v celotnem letu poravnali 1.182.616 transakcij (1,8 % več kot v letu 2023) v vrednosti 480,47 mrd EUR (5,0 % več kot v letu 2023). Za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji v T2S smo za 10 slovenskih udeležencev skupaj vodili 23 namenskih denarnih računov, prek katerih je bilo v 51.223 transakcijah (18,8 % več kot v letu 2023) poravnanih za 12,47 mrd EUR poslov z vrednostnimi papirji (4,7 % manj kot v letu 2023). Za poravnavo takojšnjih plačil v TIPS smo za vsakega od 13 slovenskih udeležencev vodili po en namenski denarni račun, prek katerih je bilo poravnanih 1.939.067 (46,8 % več kot v letu 2023) transakcij v vrednosti 2,15 mrd EUR (41,1 % več kot v letu 2023).

V letu 2024 so slovenski udeleženci na denarnih računih v T2 poravnali 1.182.616 transakcij v vrednosti 480,47 mrd EUR, na denarnih računih T2S 51.223 transakcij v vrednosti 12,47 mrd EUR, na denarnih računih TIPS pa 1.939.067 transakcij v vrednosti 2,15 mrd EUR.

Na področju čezmejnih plačil malih vrednosti smo slovenskim bankam in hranilnicam omogočali, da prek nas izmenjujejo kreditna plačila SEPA z več kot 3.500 in direktne obremenitve SEPA z več kot 2.800 ponudniki plačilnih storitev iz EU.

V letu 2024 smo sodelovali pri nadaljnjem razvoju tržnih infrastruktur v lasti in upravljanju Evrosistema, pri čemer so bile aktivnosti v glavnini usmerjene v izboljšanje funkcionalnosti delovanja infrastruktur ter zagotavljanje njihove večje (kibernetske) odpornosti in razpoložljivosti.

Nadzor plačilnih in poravnalnih sistemov ter ponudnikov plačilnih storitev

S ciljem zagotavljati učinkovito, neprekinjeno in varno delovanje plačilnih in poravnalnih sistemov ter ponudnikov plačilnih storitev spremljamo in analiziramo njihovo delovanje ter izdajamo nadzorne ukrepe. V skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) nadziramo plačilne sisteme, kreditne institucije, plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja. V skladu z Zakonom o izvajanju Uredbe (EU) o trgih kriptosrestev (ZIUTK) nadziramo še družbe za izdajo elektronskega denarja in kreditne institucije, ki izdajajo e-denarne žetone, ter v sodelovanju z Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) tudi kreditne institucije, ki izdajajo žetone, vezane na sredstva, in opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi. Dodatno v skladu z Zakonom o deviznem poslovanju (ZDP-2) nadziramo menjalce. V skladu z Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) št. 909/2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah si pri izvajanju nadzora nad upravljavcem poravnalnega sistema nadzorniške pristojnosti delimo z ATVP. Leta 2024 smo iz registra plačilnih institucij izbrisali enega ponudnika storitve zagotavljanja informacij o računih zaradi prenehanja opravljanja te plačilne storitve. Novih dovoljenj po ZPlaSSIED nismo izdali.

Z vidika skladnosti področja plačilnih storitev z ZPlaSSIED smo leta 2024 izvedli pregled poslovanja ene banke in dveh družb za izdajo elektronskega denarja. V skladu z ZDP‑2 smo opravili pregled poslovanja treh menjalcev. V sodelovanju z ATVP smo zaključili pregled poslovanja centralne depotne družbe po Uredbi št. 909/2014/EU in v skladu z ZPlaSSIED opravili pregled poslovanja upravljavca plačilnih sistemov.

Usmerjanje in spodbujanje aktivnosti tržnih deležnikov

Tudi v letu 2024 smo nadaljevali usmerjanje aktivnosti tržnih deležnikov s ciljem izboljšati konkurenco ter pospeševati razvoj trgov plačil in vrednostnih papirjev v skladu s politiko Evrosistema. Pri tem delujemo povezovalno, s ciljem iskanja sinergij med tržnimi deležniki. Osredotočamo se na cilje, ki jih deležniki na omenjenih trgih ne morejo doseči sami oziroma zahtevajo usklajevanje različnih interesov. Sistemski pogled na trg, znanje, ugled in dejstvo, da na trgu ne nastopamo kot konkurent drugim deležnikom, so vzvodi za izvajanje katalizatorske vloge.

Med redne aktivnosti spadajo spodbujanje harmonizacije z vseevropskimi (in globalnimi) praksami in standardi na področju plačil in upravljanja finančnega zavarovanja ter prizadevanja za dvig ravni kibernetske odpornosti in neprekinjenosti poslovanja tržnih infrastruktur za plačila in vrednostne papirje. V tem pogledu smo usmerjali aktivnosti tržnih deležnikov v okviru Nacionalnega sveta za plačila (NSP), Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za vrednostne papirje in finančno zavarovanje ter Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za plačila.

Glavnina aktivnosti NSP je bila v letu 2024 povezana z naslovitvijo prvih treh strateških iniciativ Strategije razvoja trga plačil v Sloveniji za obdobje 2024–2028: (1) razvoj enostavnih rešitev za plačevanje z dobro uporabniško izkušnjo v skladu s potrebami oziroma pričakovanji uporabnikov, vključno z ranljivimi skupinami; (2) naslavljanje varnostnih vidikov elektronskih plačil in (3) fazna zagotovitev sprejema elektronskega plačevanja na prodajnih mestih. Vzpostavljene so bile tri delovne skupine, katerih naloga je oblikovanje predloga aktivnosti za naslovitev posamezne strateške iniciative. Med obravnavami tematikami NSP je bila posebna pozornost namenjena takojšnjim plačilom in Uredbi EU o takojšnjih plačilih.

Tematike, obravnavane v okviru Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za vrednostne papirje in Nacionalne skupine deležnikov za tržno infrastrukturo za plačila, so se v letu 2024 večinoma nanašale na spodbujanje harmonizacijskih aktivnosti v domačem okolju na področju poravnave vrednostnih papirjev in upravljanja s finančnim zavarovanjem ter na nadaljnji razvoj tržnih infrastruktur v upravljanju Evrosistema.

V Banki Slovenije tržnim subjektom, katerih finančne storitve temeljijo na sodobnih tehnologijah, prek Stičišča Banke Slovenije za finteh inovacije zagotavljamo pojasnila v zvezi z regulatornimi zahtevami, ki so v naši pristojnosti. Večina vprašanj, ki smo jih v stičišču v letu 2024 prejeli od domačih in tujih inovativnih poslovnih subjektov, se je nanašala na zagotavljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi in na področje plačilnih storitev. Na področju inovacij v finančnih storitvah smo dejavni tudi na mednarodni ravni; sodelujemo namreč v Evropskem forumu spodbujevalcev inovacij ter v Mreži inovacij in Tehnični skupini za finteh regulacijo Banke za mednarodne poravnave. Aktivno sodelujemo tudi v Evropskem regulatornem peskovniku za tehnologijo veriženja blokov, katerega cilj je vzpostaviti vseevropski okvir za regulatorni dialog ter povečati pravno gotovost za inovativne rešitve na obravnavanem področju. Tako smo v okviru peskovnika v sklopu dveh faz v letu 2024 sodelovali pri analizi inovativnih poslovnih modelov s področja plačevanja s kriptosredstvi.

Digitalni evro

Aktivno smo vpeti v Evrosistemov projekt Digitalni evro, v okviru katerega se je leta 2024 nadaljevala pripravljalna faza. Kot ena izmed ključnih aktivnosti te faze se je med Evrosistemom in tržnimi deležniki nadaljevalo sooblikovanje tehničnega pravilnika plačilne sheme za digitalni evro. Slednji bo določal pravila, postopke ter procese za izmenjavo in procesiranje plačil z digitalnim evrom med relevantnimi deležniki. V Evrosistemu smo začeli tudi postopke za izbiro ponudnikov, ki bi ekosistem digitalnega evra razvili, pa tudi z eksperimenti in poglobljenimi analizami tehnologij za plačila brez internetne povezave in za izboljšanje zasebnosti. Prvi del pripravljalne faze se bo zaključil oktobra 2025, pri čemer odločitev o izdaji digitalnega evra še ni bila sprejeta, saj bo to odločitev Svet ECB sprejemal šele po sprejetju pravne podlage na ravni Evropske unije.

Okrepili smo sodelovanje s ključnimi slovenskimi deležniki prek Nacionalne skupine deležnikov za digitalni evro (NSD digitalni evro). Aprila, septembra in decembra 2024 smo gostili seje NSD digitalni evro, v okviru katerih so bile obravnavane ključne tematike in napredek pri projektu Digitalni evro.

3.8Soupravljanje deviznih rezerv ECB

V Banki Slovenije upravljamo del deviznih rezerv ECB. Vrednost na ECB ob prevzemu evra prenesenih deviznih rezerv Banke Slovenije je 31. decembra 2024 znašala 200,5 mio EUR. Glavni namen deviznih rezerv ECB je Evrosistemu zagotoviti zadostno likvidnost pri posegih na deviznem trgu. Upravljajo jih vse centralne banke Evrosistema skupaj.

Banka Slovenije upravlja dobrih 200 mio EUR deviznih rezerv ECB.

Banka Slovenije jih upravlja skupaj z luksemburško centralno banko. Poleg deviznih rezerv, prenesenih na ECB, sami upravljamo tudi del svojih naložb v tuji valuti, če bi ECB morda, v skladu z določbami 30. člena Protokola o Statutu ESCB in ECB, vpoklicala dodatne devizne rezerve.

3.9Upravljanje finančnih naložb Banke Slovenije

V Banki Slovenije upravljamo lastne finančne naložbe s ciljem srednjeročno prispevati h krepitvi svojega kapitala, s čimer prispevamo k zagotavljanju finančne neodvisnosti pri izpolnjevanju centralnobančnih nalog. Poleg zasledovanja primarnega cilja stremimo tudi k družbeno odgovornemu in trajnostnemu načinu investiranja. Vrednost finančnih naložb Banke Slovenije, ki niso povezane z izvajanjem denarne politike Evrosistema, je konec leta 2024 znašala 5,7 mrd EUR (povečanje za 1,4 mrd EUR glede na leto 2023).

Vrednost naših finančnih naložb je konec leta 2024 znašala 5,7 mrd EUR.

Struktura finančnih naložb Banke Slovenije je določena na podlagi strateške alokacije naložb, ki se ob upoštevanju vseh omejitev osvežuje enkrat letno z optimizacijo pričakovane donosnosti ob še sprejemljivi ravni kvantitativno izraženih finančnih tveganj. Strateško alokacijo finančnih naložb Banke Slovenije na letni ravni na predlog Investicijskega odbora sprejme Svet Banke Slovenije. Finančne naložbe Banke Slovenije so ob upoštevanju strateške alokacije naložb razdeljene v več portfeljev, ki se med seboj razlikujejo po valuti in naložbenih razredih, ki zadevne portfelje sestavljajo. Približno 40 % finančnih naložb Banke Slovenije je aktivno upravljanih proti interno določenim primerjalnim portfeljem (angl. benchmark). Finančne naložbe Banke Slovenije obsegajo naložbe v državni, naddržavni, agencijski, regionalni, kriti in (finančni in nefinančni) podjetniški dolg. Poleg tega s ciljem diverzifikacije tveganj in doseganja višje dolgoročne donosnosti del finančnih naložb nalagamo tudi v kotirajoče indeksne sklade (angl. exchange traded fund, ETF), ki posnemajo gibanje geografsko, valutno in sektorsko razpršenega globalnega delniškega indeksa. Del naših finančnih naložb je tudi monetarno zlato.

Naložbe v dolžniške instrumente so praviloma omejene z interno bonitetno oceno Banke Slovenije vsaj A-. Poleg tega so naložbe v različne tipe dolga dodatno omejene s predpisano največjo možno agregatno izpostavljenostjo do posameznega tipa dolga in s seznamom dovoljenih izdajateljev. Opredeljena je tudi zgornja meja izpostavljenosti do posamezne entitete oziroma skupine povezanih entitet, pri čemer je zgornja meja izpostavljenosti odvisna od interne bonitetne ocene Banke Slovenije. Morebitna odstopanja od opisanih omejitev odobri Svet Banke Slovenije ali skladno z usmeritvami Sveta Investicijski odbor, ki tudi mesečno spremlja proces upravljanja.

Večina naših finančnih naložb je denominiranih v evrih (4,1 mrd EUR), preostanek pa predstavljajo tuje valute in zlato. Na račun okrepitve vrednosti ameriškega dolarja se je v letu 2024 rahlo povečal delež naložb, denominiranih v tej valuti (21 %), zmanjšal pa se je delež naložb, denominiranih v evrih (73 %). V strukturi finančnih naložb Banke Slovenije po naložbenih razredih je leta 2024 prišlo do rahlega znižanja deleža državnega dolga (28 %) ter naddržavnega, agencijskega in regionalnega dolga (skupaj 7 %), povečal pa se je delež naložb v podjetniški dolg (39 %) in delniške ETF (9 %). Deleža naložb v kriti dolg (13 %) in zlato (4 %) sta ostala nespremenjena. Prav tako se v letu 2024 ni bistveno spremenila struktura naložb glede na ročnost. Največji del finančnih naložb je bil v razredu z zapadlostjo nad tremi leti (52 %; vključujoč naložbe v sklad BIS in delniške ETF, ki nimajo zapadlosti), sledile so naložbe v razredu z zapadlostjo do enega leta (29 %) ter med enim in tremi leti (19 %). Glede na bonitetno oceno je delež naložb v bonitetnem razredu AAA znašal 29 %, v razredu AA 25 %, preostanek pa je bil v bonitetnem razredu pod AA (vključujoč naložbe v delniške ETF, ki nimajo bonitetne ocene).

3.10Centralni kreditni register

Banka Slovenije je z zakonom pooblaščena za upravljanje centralnega kreditnega registra — osrednje nacionalne zbirke podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Register je vzpostavljen z namenom učinkovitejšega izvajanja ključnih nalog in pooblastil Banke Slovenije ter z namenom zagotavljanja podatkov za sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb (SISBON) in poslovnih subjektov (SISBIZ). Sistem izmenjave informacij omogoča izboljšanje procesov ocenjevanja in obvladovanja kreditnih tveganj pri kreditodajalcih. Poleg tega spodbuja politike in ukrepe za odgovorno kreditiranje ter vzdržno zadolževanje fizičnih oseb in poslovnih subjektov, s čimer se preprečuje njihovo prezadolževanje.

V sistemu SISBON so se konec leta 2024 obdelovali podatki o 1.564.651 fizičnih osebah in o njihovih 3.115.461 različnih kreditnih poslih.

V zbirki podatkov in informacij o zadolženosti fizičnih oseb – SISBON smo 31. decembra 2024 obdelovali podatke o kreditnih poslih[27] 1.564.651 fizičnih oseb, kar je 0,04 % manj kot leto prej. Do podatkov v sistemu SISBON je konec leta 2024 lahko dostopalo 58 različnih kreditodajalcev. Med njimi je bilo 38 članov (subjekti iz 15. člena Zakona o centralnem kreditnem registru), ki imajo dostop do vseh podatkov v sistemu SISBON, in 20 vključenih kreditodajalcev, ki dostopajo le do omejenega obsega podatkov, kot določa tretji odstavek 19. člena Zakona o centralnem kreditnem registru. Na dan 31. decembra 2024 smo v sistemu SISBON obdelovali podatke o 3.115.461 kreditnih poslih, kar je 0,8 % manj kot leto prej. Med njimi je bilo 1.138.596 limitov na osebnih računih (–1,5 % glede na 2023), 832.998 limitov po kreditnih karticah (–2,0 % glede na 2023), 496.049 potrošniških kreditov (+3,1 % glede na 2023), 305.069 limitov po drugih plačilnih instrumentih (–0,4 % glede na 2023), 179.296 stanovanjskih kreditov (–2,9 % glede na 2023) in 163.453 poslov finančnega leasinga (+0,8 % glede na 2023).

Sistem SISBON smo upravljali skladno z določili Zakona o centralnem kreditnem registru, posameznikom pa smo razširili nabor identifikacijskih možnosti za vstop v spletno aplikacijo Moj SISBON in jim dodatno olajšali postopek seznanitve z lastnimi podatki. Članom sistema in drugim kreditodajalcem smo skozi vse leto zagotavljali nemoteno delovanje sistema, ki je bil operativen 24 ur na dan, vse dni v letu. Posameznikom, katerih podatki so vključeni v sistem izmenjave, smo omogočili uveljavljanje njihovih zakonskih pravic glede lastnih podatkov ter jim nudili tehnično in vsebinsko podporo. Aktivno smo izpostavljali prednosti različnih digitalnih možnosti za vpogled v lastne podatke, kar je pripomoglo k nadaljnjemu povečanju deleža digitalnih vpogledov v primerjavi s tiskanimi. K povečanju deleža digitalnih izpisov sta pomembno pripomogla tudi dva nova načina identifikacije posameznikov pri vstopu v aplikacijo Moj SISBON, ki smo ju na novo ponudili posameznikom v letu 2024, in sicer prek storitve SI-PASS ter z novo osebno izkaznico s čipom. V letu 2024 smo posameznikom posredovali skupno 16.628 izpisov lastnih podatkov, od tega 11.725 v digitalni in 4.903 v tiskani obliki. Delež digitalnih izpisov se je v primerjavi z letom 2023 povečal za 11,2 odstotne točke. Dodatno smo posameznikom prek telefona in elektronske pošte posredovali 2.236 pojasnil na njihova vprašanja v zvezi s sistemom SISBON.

Pri sistemu SISBON smo posebno pozornost namenili nadzoru nad člani in vključenimi kreditodajalci glede izpolnjevanja pogojev za članstvo in dostop do podatkov, varnosti sistema ter pravilnosti poročanja podatkov. Za preverjanje skladnosti s predpisi, ki urejajo delovanje sistema izmenjave informacij, smo opravili 23 revizijskih pregledov pri članih SISBON, pri čemer smo ugotovili 77 neskladij. Člani so neskladja odpravljali v rokih, določenih glede na naravo posameznega neskladja. Pritožbe posameznikov, zlasti delež upravičenih pritožb, so pokazatelj zagotavljanja skladnosti članov glede pravilnosti poročanja podatkov. V letu 2024 je bilo pri 38 članih vloženih skupno 1.833 pritožb glede pravilnosti podatkov v sistemu SISBON, kar je 45 % več kot leto prej, vendar je odstotek pritožb še vedno majhen, saj predstavlja 0,12 % vseh fizičnih oseb, katerih podatki se vodijo v sistemu. Kljub povečanju pritožb je delež upravičenih ostal enak kot preteklo leto, in sicer znaša delež upravičenih 37 % vseh pritožb. Razlogi za pritožbe se glede na pretekla leta niso bistveno spremenili in so večinoma posledica nepravilno poročanega statusa zaključka izvršb in poslov, povezanih s postopki osebnih stečajev.

Sistem SISBIZ je konec leta 2024 zagotavljal podatke o 276.383 kreditnih poslih za 138.150 poslovnih oseb.

V zbirki podatkov in informacij o zadolženosti poslovnih subjektov – SISBIZ smo 31. decembra 2024 obdelovali podatke o kreditnih poslih[28] 138.150 poslovnih subjektov, kar je 7,7 % več kot leto prej. Med njimi je 53 % samostojnih podjetnikov in drugih samozaposlenih, 40 % kapitalskih in osebnih družb ter 7 % preostalih oblik poslovnih subjektov (društva, zavodi, zbornice, interesna združenja itd.). Delež samostojnih podjetnikov in drugih samozaposlenih se je glede na leto 2023 zvišal za 2 odstotni točki, medtem ko se je delež kapitalskih in osebnih družb zmanjšal za 2 odstotni točki, delež preostalih oblik poslovnih subjektov pa je ostal enak. Do podatkov v sistemu SISBIZ je lahko dostopalo 36 kreditodajalcev, ki imajo status člana sistema (subjekti iz 15. člena Zakona o centralnem kreditnem registru). Na dan 31. decembra 2024 so se v sistemu SISBIZ obdelovali podatki o 276.383 kreditnih poslih, od tega je bilo 102.704 kreditov, kar je 12 % več kot leto prej, 36.974 kreditov in terjatev po plačilnih in kreditnih karticah (–53 % glede na leto 2023), 67.297 poslov finančnega leasinga (+1 % glede na leto 2023), 20.538 prevzetih poroštev (–18 % glede na leto 2023), 27.146 odkupov terjatev – faktoring (+14 glede na leto 2023) ter 21.724 finančnih poroštev in drugih pogojnih obveznosti (–7 % glede na leto 2023).

Sistem SISBIZ smo skozi vse leto upravljali učinkovito, saj je bil neprekinjeno dostopen 24 ur na dan, vse dni v letu, tako za člane sistema kot za poslovne subjekte, katerih podatki se vodijo v sistemu. Poslovnim subjektom smo omogočili nemoteno uveljavljanje njihovih zakonskih pravic v zvezi z lastnimi podatki ter jim nudili tako tehnično kot vsebinsko podporo. Poslovni subjekti so se z lastnimi podatki seznanili 1.711-krat, in sicer prek spletne aplikacije Moj SISBIZ v digitalni obliki. Dodatno smo poslovnim subjektom prek telefona in elektronske pošte posredovali 1.705 pojasnil na njihova vprašanja v zvezi s sistemom SISBIZ.

Naša pomembna naloga je zagotavljanje skladnosti z zahtevami Zakona o centralnem kreditnem registru pri članih SISBIZ. Da bi preverili skladnost pogojev glede članstva in dostopa do podatkov v sistemu izmenjave, varnosti sistema in pravilnosti poročanja podatkov, smo pri članih SISBIZ izvedli skupno 17 revizijskih pregledov, pri katerih smo ugotovili 43 neskladij. Večina neskladij se je nanašala na nepravilnosti pri poročanju podatkov, ki so jih člani odpravili v rokih, določenih glede na naravo posameznega neskladja. Pritožbe poslovnih subjektov so prav tako pokazatelj zagotavljanja skladnosti članov glede pravilnosti poročanja podatkov. V letu 2024 so poslovni subjekti podali skupno 95 pritožb, kar je 8 % manj kot leta 2023 in predstavlja 0,07 % vseh poslovnih subjektov, katerih podatki se vodijo v sistemu. Zmanjšal se je tudi odstotek upravičenih pritožb glede na leto prej, in sicer je ta znašal 48 % vseh podanih pritožb, kar je 31 odstotnih točk manj kot leto prej. Razlogi za pritožbe se glede na pretekla leta niso spremenili, saj je glavni razlog še vedno povezan s poročanjem zapadlega dolga in bonitete poslovnega subjekta.

Zakonsko nalogo upravljanja centralnega kreditnega registra ter sistemov izmenjave informacij SISBON in SISBIZ smo tudi v letu 2024 izvajali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in gospodarstvenika. To med drugim potrjujejo naslednji podatki: skupno 120 ugotovljenih nepravilnosti pri nadzoru uporabnikov SISBON in SISBIZ, 29,9 mio obdelanih zapisov podatkov v centralnem kreditnem registru ter 67.287 vpogledov v lastne podatke s strani posameznikov in poslovnih subjektov, ki so zahtevali 18.339 izpisov.

Pomemben doprinos centralnega kreditnega registra oziroma podatkov, ki se obdelujejo v njem, se posledično izkazuje pri izvajanju temeljnih nalog in pooblastil Banke Slovenije, še zlasti na področju makrobonitetnega nadzora ter pri izvajanju nalog in pristojnosti nadzora nad bankami.

3.11Plačilne storitve za komitente Banke Slovenije

V Banki Slovenije smo ponudnik plačilnih storitev in vodimo račune za komitente, med katerimi največjo skupino predstavljajo proračunski uporabniki. Vodimo enotni zakladniški račun države in enotne zakladniške račune nekaterih občin. Računi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega oziroma občinskih proračunov, med katere se uvrščata tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, so odprti kot podračuni enotnega zakladniškega računa države oziroma občin. Podračune vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila.

Za Ministrstvo za finance vodimo namenske transakcijske račune in zanj opravljamo storitev plačilne banke. Za izvajanje te storitve za Ministrstvo za finance vodimo denarni račun v TARGET2 Securities. Pri nas ima odprt transakcijski račun za lastna sredstva tudi KDD — Centralna klirinško depotna družba. Poleg tega so naši komitenti tuje finančne institucije in institucije EU.

V letu 2024 se je glede na leto 2023 število komitentov zmanjšalo na 132 in število odprtih računov na 138. Svoje enotne zakladniške račune so zaprle tri občine, ki so skupaj s svojimi proračunskimi uporabniki izvajanje plačilnega prometa prenesle na novoodprte podračune v okviru enotnega zakladniškega računa države. Račun KDD za jamstveni sklad in fiduciarni račun KDD za skrbniške storitve sta bila prenesena v sistem TARGET.

V Banki Slovenije omogočamo svojim komitentom izvrševanje (takojšnjih) kreditnih plačil in direktnih obremenitev.

Glede na leto 2023 se je število izvršenih plačil v letu 2024 povečalo za 0,26 mio oziroma za 0,5 %, na 55,57 mio. Za izvrševanje plačil smo vključeni v različne plačilne in druge sisteme ter imamo vzpostavljeno korespondenčno mrežo računov v tujini. S tem komitentom zagotavljamo, da lahko nemoteno plačujejo svojim nasprotnim strankam in od njih prejemajo plačila. Plačilne storitve izvajamo z visoko stopnjo avtomatizacije. Ročno smo obdelali zgolj 0,04 % vseh transakcij.

Kot ponudnik plačilnih storitev smo tudi v letu 2024 veliko aktivnosti namenili razvoju takojšnjih plačil. Posledično smo 14,6 mio domačih kreditnih plačil SEPA, kar je skoraj 60 % tovrstnih plačil, izvršili kot takojšnja plačila. S tem smo bistveno prispevali k izpolnjevanju zaveze slovenske bančne skupnosti, da najpozneje do februarja 2027 vsa domača kreditna plačila SEPA migrira na takojšnja plačila.

Z namenom zagotavljati svojim komitentom varno in učinkovito izvajanje plačilnih storitev v Banki Slovenije redno posodabljamo in nadgrajujemo svojo aplikativno podporo. Veliko pozornosti smo namenili prilagoditvi aplikativne podpore novim standardom na področju plačil SEPA. Poleg tega smo izvedli tudi prilagoditev aplikativne podpore z namenom uveljavitve standarda ISO20022 pri izmenjavi plačilnih in drugih sporočil na področju korespondenčnega bančništva.

Z našimi komitenti imamo sklenjene dogovore, ki urejajo medsebojne pravice in obveznosti na področju izvajanja plačilnih storitev. Pomemben del aktivnosti smo namenili prenovi teh dogovorov z namenom njihove uskladitve z zahtevami ECB, ki so začele veljati v letu 2024.

3.12Statistika

V Banki Slovenije smo v letu 2024 uspešno izvedli vse redne naloge na področjih denarne in finančne statistike, statistike ekonomskih odnosov s tujino, statistike nacionalnih finančnih računov, nadzorniških podatkov ter druge statistike, vključno z objavami in obsežnim zagotavljanjem statističnih podatkov uporabnikom. Poleg tega pa nam je uspelo še razširiti nabor podatkov in informacij za naše uporabnike.

Finančne institucije in trgi

Tudi v letu 2024 je uspešno potekalo redno mesečno poročanje monetarnih finančnih institucij (PORFI), ki zagotavlja ključne statistične, finančne in računovodske podatke, vključno s podatki o kreditih, zelo pomembne tudi za podporo izvajanja makrobonitetnega nadzora, analize finančne stabilnosti in nadzora bančnega poslovanja.

V okviru Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) se nadaljuje raziskovalna faza projekta prenove statističnega poročanja bank (Integrated Reporting Framework – IReF) za integracijo statističnih podatkovnih zahtev v enoten okvir. Na začetku projekta bodo harmonizirane zahteve za statistično poročanje, ki jim bodo sledile zahteve za potrebe nadzora in reševanja bank. Ta razvoj bo pod okriljem skupnega odbora za poročanje (Joint Bank Reporting Committee – JBRC). Namen harmonizacije poročanja v evrskem območju je predvsem zmanjšanje poročevalskih obremenitev bank in izboljšanje kakovosti podatkov. V zadnjih dveh letih izvedene ocene stroškov in koristi so pokazale podporo projektu IReF s strani bančnega sektorja in centralnih bank. Na ravni ESCB je potekala določitev poslovnih in IT-vidikov poročevalskega okvira. Ključni cilj te faze je priprava podrobnega načrta za izvedbo IReF, po katerem je prvo poročanje predvideno v zadnjem četrtletju 2029. Da bi prehod in tehnične priprave čim bolj olajšali in povečali učinkovitost za banke in ESCB, bo predhodno izvedena enoletna pilotna faza. V projekt smo vključeni v delovnih telesih ESCB, kjer si prizadevamo za kontinuiteto pomembnih časovnih vrst podatkov ob sočasni optimizaciji poročevalskih zahtev. Na državni ravni se večina usklajevalnih aktivnosti z bankami izvaja prek mešane delovne skupine za poročanje pod okriljem Združenja bank Slovenije.

V register institucij in hčerinskih družb RIAD v okviru ESCB je tudi lani redno potekalo poročanje podatkov v skladu s Smernicami (EU) 2020/497 za nadzorniške potrebe in podatkov za EBA (t. i. EUCLID). Nadaljevale so se intenzivne priprave na uporabo referenčnih podatkov poslovnih subjektov, ki se zbirajo na RIAD, za potrebe IReF, med drugim tudi pripravo ustrezne pravne podlage na ravni EU za deljenje osnovnih podatkov z bankami. Ob koncu leta je bil sistem pripravljen na sprejem panog po novem šifrantu, ki se uporablja od leta 2025.

Še naprej ostaja na visoki ravni kakovost podatkov za slovenske poročevalce v večnamenski bazi AnaCredit s podrobnimi podatki o kreditih in kreditnem tveganju za posojila, ki jih kreditne institucije odobrijo pravnim osebam in katerih izpostavljenost iz naslova kreditnih poslov presega 25.000 EUR pri opazovani enoti. Podatkovni model AnaCredit služi kot izhodišče pri razvoju integriranega poročevalskega okvira — IReF.

Na področju statistike investicijskih skladov so ob rednem poročanju s strani ATVP in posredovanju agregatnih podatkov na ECB potekale tudi aktivnosti za uvedbo poročanja alternativnih investicijskih skladov z ATVP in ECB-jem. Navodila za njihovo poročanje so v zaključni fazi.

Zagotavljali smo tudi podatke statistike plačil, ki zajemajo podatke ponudnikov plačilnih storitev in drugih rezidenčnih ponudnikov plačil. Podatki omogočajo pregled nad številom in vrednostjo plačil po posameznih plačilnih instrumentih.

Statistika ekonomskih odnosov s tujino

Banka Slovenije je leta 2024 opravila obsežnejšo t. i. benchmark revizijo statistike plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in zunanjega dolga za obdobje od 2009 do 2023. S to revizijo so se v največji možni meri uskladili podatki nacionalnih računov, finančnih računov in plačilne bilance.

Oktobra 2024 je izšla publikacija Neposredne naložbe 2023. V publikaciji so prikazani podatki o izhodnih in vhodnih neposrednih naložbah po državah ter dejavnostih, pa tudi podatki o izvoru tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Uporabnikom podatkov neposrednih naložb se je Banka Slovenije približala tudi z organizacijo okrogle mize na to temo v novembru 2024.

Na področju razvoja podatkovnih virov smo s pomočjo povezovanja obstoječih baz podatkov deloma razbremenili poročevalce neposrednih naložb. Obnovljen in razširjen je bil sporazum s Finančnim uradom Republike Slovenije (FURS) o izmenjavi podatkov s področja DDV, ki se bodo v prihodnje predvidoma uporabljali kot dodatni vir pri zajemu storitev s tujino.

Banka Slovenije je sodelovala s Statističnim uradom Republike Slovenije (SURS) pri izpolnitvi novih zahtev za poslovne statistike, ki izvirajo iz Uredbe (EU) 2019/2152 o Evropskih poslovnih statistikah (European Business Statistics – EBS). Gre za izpolnitev zahtev za področje mednarodne menjave storitev z dodatno členitvijo glede na velikost, povezanost in način dobave (STEC in MOS podatki), kjer je povezovanje institucij nujno. Banka Slovenije je pripravila podatke STEC in del podatkov MOS, kar je SURS dopolnil še s svojim delom podatkov in izvedel postopke za zagotavljanje zaupnosti ter poročal Eurostatu. V sodelovanju s SURS je bil pripravljen tudi opis metodologije za področji STEC in MOS.

Statistika finančnih računov

V letu 2024 je bila opravljena obsežnejša (t. i. benchmark) revizija podatkov finančnih računov, za obdobje od leta 1995 do prvega četrtletja 2024, z namenom doseganja večje usklajenosti z drugimi statistikami ter primerljivosti podatkov v času in med državami. Revizija je imela večji vpliv na podatke v obdobju od 2012 do 2023. V sektorju države je treba že v procesu sestave finančnih računov zagotoviti popolno konsistentnost z nefinančnimi računi. Večji popravki pa so bili narejeni v letih 2013 in 2014, in sicer zaradi spremenjenega evidentiranja reševanja bank.

Izpolnjene so bile vse razširjene poročevalske zahteve, ki jih je prinesla postopna implementacija Smernice ECB/2013/24 z dne 25. julija 2013, dopolnjene z ECB/2020/51 z dne 14. oktobra 2020 in ECB/20121/20 z dne 29. aprila 2021. Z vidika prihodnjih sprememb mednarodnih statističnih standardov so se začele razprave o pripravi nove srednjeročne strategije.

Na področju finančnih računov sektorja država je bilo v ospredju spremljanje porabe sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. V okviru delovne skupine za račune države, ki deluje pod okriljem Eurostata, so se začele priprave na revizijo obstoječe metodološke podlage Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov. Nadaljevalo se je sodelovanje med Banko Slovenije, SURS in Ministrstvom za finance pri reševanju metodoloških vprašanj ter zagotavljanju konsistentnosti med finančnimi in nefinančnimi računi za sektor država. Julija 2024 je bil opravljen tudi redni dialoški obisk Eurostata.

Nadzorniško poročanje in statistika

V letu 2024 so bile v okviru nadzorniških poročevalskih zahtev uvedene spremembe v EBA poročevalskem paketu pri poročanju podatkov o prejemkih, obrestnem tveganju in ESG poročanju. V okviru posodobitve izvajanja tehničnih standardov (ITS) za poročevalski paket je bila implementirana nadgradnja EBA DPM verzij (3.4 in 3.5). Hkrati so bile vključene posodobljene EBA kontrole pravilnosti poročanja ter vgrajene dodatne kontrole ECB in Banke Slovenije za izboljšanje kakovosti poročanja.

Za prihodnje poročevalske pakete smo v okviru EBA usklajevali dopolnitve poročevalskih zahtev v zvezi z regulativo CRR3 in CRD6. Sodelovali smo tudi v letni vaji EBA za oceno učinkov implementacije Basel III standardov.

Pripravljali smo se na zbiranje registrov tretjih ponudnikov storitev s področja informacijske in komunikacijske tehnologije, ki bo vzpostavljeno v letu 2025 za potrebe izvajanja nalog, ki jih nalaga Uredba o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (DORA). Nabor zavezancev za poročanje je širok, vanj pa so vključene tudi vse kreditne institucije. V obdobju priprave je EBA v sodelovanju z nacionalnimi nadzorniki izvedla testno poročanje, pri čemer je preverjala osnovno tehnično pripravljenost vseh udeležencev (poročevalcev, nacionalnih nadzornih institucij in tudi same EBA) na obvezno poročanje v aprilu 2025. V sklopu uredbe DORA smo pripravljali še vzpostavitev poročanja večjih incidentov, v okviru katerega morajo institucije zagotoviti postopke upravljanja incidentov, povezanih z IKT, ki vključujejo tudi ocenjevanje in klasifikacije incidentov ter poročanje večjih incidentov Banki Slovenije.

V povezavi z EBA iniciativo Integrirano poročanje smo sodelovali pri vzpostavitvi enotnega odbora za poročanje (Joint Bank Reporting Committee, JBRC). V tem okviru prizadevanj v smeri poenotenja nadzorniškega, reševalnega in statističnega poročanja za bančne institucije so potekale aktivnosti ECB in EBA na področju semantičnega poenotenja med statističnim in nadzorniškim poročanjem v smeri skupnega podatkovnega slovarja. Ob tem potekajo tudi aktivnosti za poenotenje sintakse (podatkovnih struktur, form in pravil). Hkrati z iniciativo Integriranega poročanja pa izvaja EBA — v sklopu pristopa k sorazmernosti — aktivnosti za zmanjšane obremenitve bank pri poročevalskih zahtevah ITS.

V slovenski pravni red so bile prenesene zahteve Direktive (EU) 2021/2167 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov. Na podlagi sklepov Banke Slovenije, v katerih se zahteva polletno poročanje, so kreditne institucije in kupci kreditov prvič posredovali informacije o nedonosnih kreditih, ki so bili preneseni na kupce (oziroma nove kupce) kreditov.

Druge statistike in tehnična podpora

V Banki Slovenije smo na ravni ESCB sodelovali pri razvoju podatkov in indikatorjev za analizo tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. ESCB sistematično razvija in ureja podatke za izračun indikatorjev, ki nam omogočajo transparenten in enoten pregled trajnostnega financiranja: indikatorji trajnostnih financ, indikatorji za izpuste CO2 in indikatorji za fizična tveganja. Vir podatkov za indikatorje, kjer je to mogoče, so javno dostopne zbirke podatkov, medtem ko se metodologija izračunov še razvija. Zato so objavljeni indikatorji označeni kot eksperimentalni, v letu 2024 pa so bili objavljeni razširjeni in izboljšani indikatorji za izpuste CO2 ter indikatorji za fizična tveganja.

V sodelovanju s SID banko smo izvedli anketo o dostopu podjetij do financiranja vključno z vprašanji o vplivu zelenega prehoda na podjetja, rezultati ankete pa bodo objavljeni v februarju 2025. Anketa Banki Sloveniji omogoči pogled podjetij na razpoložljivosti zunanjega financiranja.

Za uporabnike Banke Slovenije uvažamo in skrbimo za veliko različnih baz podatkov in redno izboljšujemo opise naših podatkov. Leta 2024 smo pripravili prehod na Standardno klasifikacijo dejavnosti 2025 v registru poslovnih subjektov. Poleg tega smo povečali nabor časovnih vrst podatkov, ki so na voljo vsem uporabnikom. Dodatno smo objavili časovne vrste neposrednih naložb po dejavnostih in statističnih regijah ter še objavo novih serij STEC (Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij) in FATS (Podjetja v tujini pod nadzorom slovenskih investitorjev). Nadalje smo začeli na spletni strani objavljati tudi časovne vrste obrestnih mer za posojila gospodinjstvom po vrstah posojila in nefinančnim družbam po velikosti družbe. V okviru srednjeročne strategije ECB na področju četrtletnih finančnih računov pa so bili pripravljeni in objavljeni podrobnejši podatki finančnih računov za podsektorje drugih finančnih institucij, ki so zdaj na voljo tudi po nasprotnih sektorjih.

V letu 2024 je bilo končano terensko zbiranje podatkov v okviru triletne ankete o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (Household Finance and Consumption Survey – HFCN), kar je omogočilo prvo posredovanje podatkov v ECB. Poleg tega je bila pripravljena in je tik pred sprejetjem povsem nova Smernica za to raziskavo. Njen namen je centralne banke zavezati k obveznemu zbiranju in posredovanju podatkov.

Ob zagotavljanju dela podatkov smo tudi uspešno koordinirali nacionalno izvajanje MDS standarda SDDS Plus (angl. Statistical Data Dissemination Standard Plus) z Ministrstvom za finance in Statističnim uradom. SDDS Plus predstavlja najvišjo raven zagotavljanja in objavljanja (makroekonomskih) statističnih podatkov. Junija 2024 smo sodelovali pri delavnici SDDS na Kosovu s predstavitvijo naših izkušenj pri uvedbi in zagotavljanju tega standarda.

3.13Banka Slovenije kot posojilodajalec v skrajni sili

Med našimi ključnimi cilji po Zakonu o Banki Slovenije je prizadevanje za finančno stabilnost. V tem okviru lahko delujemo kot posojilodajalec v skrajni sili, tj. v zameno za finančno zavarovanje posojamo solventni banki oziroma hranilnici v likvidnostnih težavah.

Leta 2024 ni bilo potrebe po takem posojilu.

4Trajnostno in z okoljsko tematiko povezano delovanje Banke Slovenije

V Banki Slovenije nadaljujemo s trajnostnim delovanjem, zastavljenim v preteklih letih, pri čemer smo to delovanje v letu 2024 nadgradili s sprejetjem podnebnega načrta za obdobje 2024–2026. Podnebni načrt smo oblikovali na petih stebrih:

• odpornost bančnega sistema,

• makroekonomska analiza in denarna politika,

• statistični podatki in kazalniki,

• upravljanje premoženja,

• lastni ogljični odtis.

V okviru nadzora bank želimo, da banke ustrezno prepoznavajo, upravljajo in razkrivajo tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in degradacije okolja. S tem krepimo odpornost bank na ta tveganja ter prispevamo k varnosti in stabilnosti bančnega sistema. Ker izpostavljenost podnebnim in okoljskim tveganjem predstavlja eno ključnih ranljivosti za banke, je obravnava teh tveganj tudi ena od nadzorniških prednostnih nalog Banke Slovenije.

Z makroekonomsko analizo proučujemo učinke podnebnih sprememb in zelenega prehoda na makroekonomsko okolje, rezultate teh analiz pa upoštevamo pri svojem delu in oblikovanju politik. V Evrosistemu si v okviru mandata, in če to ni v nasprotju z našim osnovnim ciljem cenovne stabilnosti pri izvajanju denarne politike, prizadevamo za upoštevanje podnebnih sprememb.

Temelj za kakovostne analize so dobro organizirani in pregledni podatki ter kazalniki, povezani s podnebnimi spremembami. V Banki Slovenije v okviru ESCB sodelujemo pri razvoju lastnih kazalnikov za ocenjevanje vpliva teh sprememb na finančno stabilnost in denarno politiko Evrosistema.

Premoženje Banke Slovenije upravljamo tako, da ob krepitvi kapitala, s čimer prispevamo k zagotavljanju finančne neodvisnosti pri izpolnjevanju centralnobančnih nalog, stremimo tudi k družbeno odgovornemu in trajnostnemu načinu investiranja. Do leta 2050 se pri lastnih finančnih naložbah želimo čim bolj približati ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov.

Ob zgoraj navedenih ukrepih pa smo pozorni tudi na lastne vplive na okolje. Spremljamo neposredne in posredne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo z delovanjem Banke Slovenije, hkrati pa si prizadevamo za dodatno zmanjševanje okoljskega odtisa bankovcev, čeprav je njihov vpliv na okolje majhen (npr. zmanjšanje porabe energije na bankomatih, zmanjšanje uporabe embalaže pri poslovanju z gotovino itd.).

4.1Denarna politika v luči podnebnih sprememb

Pri denarni politiki smo v obsegu svojega mandata nadaljevali s prizadevanji za upoštevanje podnebnih tveganj. Razširili smo razkrivanje podnebnih informacij za finančno premoženje v portfeljih za namene denarne politike. Junija 2024 smo poleg podjetniških obveznic prvič objavili podnebna razkritja še za obveznice javnega sektorja in krite obveznice. Z zagotavljanjem podnebnih razkritij o portfeljih želimo izboljšati preglednost in podpreti širša prizadevanja za zapolnitev vrzeli v podnebnih podatkih in poročanju. Skladno z usmeritvami iz leta 2023 smo portfelj podjetniških obveznic v okviru PEPP do konca leta (ko smo ponovno investiranje zaustavili) prilagajali v korist večjega deleža izdajateljev z boljšimi podnebnimi rezultati. Nadaljevali smo tudi s pripravami ukrepov pri finančnem premoženju za zavarovanje kreditnih operacij.

4.2Družbeno odgovorno in trajnostno investiranje

V skladu s strategijo podnebne nevtralnosti EU v podporo Pariškemu sporazumu je naš dolgoročni okoljski cilj, da se v okviru lastnih naložb do leta 2050 čim bolj približamo ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov. Za uresničitev te zaveze sledimo dvema srednjeročnima ciljema, ki ju nameravamo doseči najpozneje do konca leta 2025. Naš prvi srednjeročni okoljski cilj je povečanje naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice na vsaj 600 mio EUR do konca leta 2025 (v letu 2024 smo ciljno vrednost zvišali s prejšnjih 400 mio EUR). Tovrstne naložbe smo v letu 2024 povečali za skoraj 180 mio EUR, na 625 mio EUR, s čimer smo zastavljeni srednjeročni cilj že presegli. Ker želimo tudi v prihodnje zagotavljati dodatno financiranje projektov, ki prispevajo k razogljičenju gospodarstva in k splošnemu izboljšanju socialno-ekonomskega položaja ljudi, bomo ciljno vrednost naših naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice predvidoma še povečali.

V okviru drugega srednjeročnega cilja smo v letu 2024 nadalje aktivno zniževali ogljični odtis naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja. Z znatno zaostritvijo kriterijev za izključitev podjetij s seznama primernih izdajateljev nefinančnega dolga smo tudi v letu 2024 pomembno prispevali k znižanju emisij toplogrednih plinov naših naložb v dolg nefinančnih podjetij. Podnebna kazalnika tehtano povprečje ogljične intenzivnosti in ogljični odtis naših naložb v dolg nefinančnih podjetij sta se v letu 2024 izboljšala (znižala) za dodatnih 22 % oziroma 27 %. S tem sta bila omenjena kazalnika približno 60‒70 % pod ravnjo kazalnikov splošnega indeksa nefinančnih podjetniških obveznic investicijskega razreda. V okviru tega cilja smo v letu 2024 začeli tudi s prehodom iz globalno diverzificiranih kotirajočih indeksnih skladov (angl. exchange-traded fund, ETF) v njihove nizkoogljične alternative, s čimer smo znižali tehtano povprečje ogljične intenzivnosti naših delniških naložb za 40 %. V letu 2025 nameravamo ogljični odtis naših delniških naložb še dodatno znižati, hkrati pa nameravamo zastaviti nove srednjeročne okoljske cilje, ki jim bomo sledili do konca leta 2030. V odvisnosti od razpoložljivosti okoljskih podatkov in oblikovanja dobrih tržnih praks bi lahko v prihodnjih letih opredelili strategije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov tudi v okviru naših drugih naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja.

Podrobne s podnebjem povezane informacije o naših celotnih finančnih naložbah so objavljene v okviru rednega letnega poročila o družbeno odgovornem in trajnostnem investiranju. Z objavo tega poročila želimo biti transparentni glede podnebnih tveganj in priložnosti v okviru naših lastnih naložb. Okvir za razkritje podnebnih informacij vsakoletno nadgrajujemo v tesnem sodelovanju z vsemi članicami Evrosistema ter upoštevanjem priporočil različnih iniciativ, kot na primer Partnership for Carbon Accounting Financials (PCAF) in Mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS).

4.3Podnebna tveganja v zakonodajnem okviru

Zakonodaja s področja ESG tveganj v zadnjem obdobju prehaja v fazo izvedbe. Od splošne EU zakonodaje je bila v zadnjem letu relevantna predvsem direktiva CSRD[29], ki prinaša zahteve glede poročanja o trajnostnosti in katere zahteve se postopno že začenjajo uporabljati[30]. Aktivno smo sodelovali v javni razpravi ob pripravi novele ZGD-1M, ki je bila objavljena novembra 2024 in s katero so zahteve CSRD prenesene v slovenski pravni red. Junija 2024 je bila sprejeta evropska direktiva o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti (CSDDD)[31], katere namen je krepitev trajnostnega in odgovornega obnašanja v podjetjih in njihovih dobavnih verigah.

Po obdobju intenzivnega razvoja trajnostne zakonodaje je Evropska komisija v novem mandatu napovedala[32] prevetritev in konsolidacijo trenutnih zahtev, zlasti v smeri zmanjšanja poročevalskega bremena za zavezance. V pripravi je t. i. omnibus zakonodaja, katere cilj je poenostavitev poročevalskih zahtev oziroma zahtev po razkritjih, predpisanih s CSRD, CSDDD in Uredbo o taksonomiji[33].

Na področju bančne zakonodaje s področja tveganj ESG, ki je tudi podlaga za naše nadzorniške aktivnosti, sodelujemo v delovni skupini Evropskega bančnega organa (EBA), ki poleg strokovnih podlag za vključitev tveganj ESG v regulativo CRR in CRD pripravlja tudi tehnične standarde in smernice za bolj podrobno določitev oziroma izvajanje novih zahtev s tega področja.

Maja 2024 sta bili sprejeti noveli CRR3 in CRD6, ki prinašata pomembne novosti pri obravnavi tveganj ESG, ki bodo po novem vključena v nadzorniško poročanje in razkritja za vse banke. CRR3, ki je začela veljati januarja 2025, prinaša tudi zahteve po upoštevanju dejavnikov ESG v nekaterih elementih obstoječega izračuna kapitalskih zahtev, vendar gre v tej fazi predvsem za izrecno poudarjanje vidikov ESG v okviru pristopov, ki jih omogoča že trenutna zakonodaja, zlasti kadar je vpliv teh tveganj materialen (npr. v okviru vrednotenja zavarovanj ali v okviru modelskih pristopov).

Pomembne novosti pri obravnavi tveganj ESG bodo v letu 2026 uveljavljene s CRD6, ki zahteva upoštevanje vidikov ESG pri oblikovanju strategij in politik, pa tudi v vseh drugih pomembnih upravljavskih procesih in sistemih bank, ob upoštevanju načela sorazmernosti. Časovni horizont okvira za upravljanje tveganj bo za vsebine ESG podaljšan na najmanj deset let, banke bodo morale izvajati ESG stresne teste in pripraviti posebne načrte za naslavljanje tveganj ESG. Tveganja ESG bodo vključena tudi v nadzorniške procese (SREP) in nadzorniško stresno testiranje, izrecno pa je poudarjena tudi možnost uporabe blažilnika sistemskih tveganj za obravnavanje makroekonomskih in sistemskih tveganj, povezanih z dejavniki ESG.

V okviru EBA sodelujemo pri pripravi tehničnih standardov, smernic in drugih produktov v zvezi z zahtevami bančne zakonodaje. Januarja 2025 so bile objavljene nove Smernice za upravljanje tveganj ESG[34], ki opredeljujejo izvedbene podrobnosti glede večine zahtev iz CRD6. V postopku priprave sta tehnična standarda za razkritja ESG in poročanje ter nekaj dodatnih smernic s področja upravljanja tveganj ESG (smernice glede analiz scenarijev, dopolnitev smernic glede SREP, notranjega upravljanja, nagrajevanja, ocenjevanja ustreznosti članov poslovodstva, izračuna sistemskega blažilnika in upravljanja bančnih produktov). Poleg tega EBA pripravlja različna poročila za Evropsko komisijo, ki so strokovna podlaga za nadaljnji razvoj bančne regulative s področja tveganj ESG.

4.4Podnebna tveganja na makrobonitetnem področju

Na makrobonitetnem področju smo nadaljevali razvoj okvira spremljave podnebnih tveganj, pri čemer sta spremljava in naslavljanje podnebnih tveganj odvisna od razpoložljivosti podatkov in razvoja metodologije. Leta 2024 smo izvedli analizo fizičnih tveganj na podlagi sestavljenega indikatorja tveganj, ki upošteva kazalnike za šest fizičnih tveganj (kroničnih in akutnih).[35] To bo osnova za vključevanje fizičnih tveganj v prikaz tveganj in odpornosti bančnega sistema, predvidoma v letu 2025.

Potem ko materializacija podnebnih tveganj v letu 2023 ni vplivala bistveno na povečanje tveganj v bančnem sistemu, smo tranzicijska tveganja v letu 2024 še vedno ocenjevali kot zmerna, fizična tveganja pa kot majhna do zmerna. Poplave iz avgusta 2023 so povzročile nekaj dodatne negotovosti glede obetov gospodarske rasti in posledično tudi poslovanja bank, a je bil vpliv na kreditnih portfeljih bank precej omejen. Tranzicijska tveganja so ostala zmerna, nekateri kazalniki so se z obratom kreditnega cikla še izboljšali. Bančni portfelji so ostali nagnjeni k financiranju onesnaževalnih dejavnosti, a se je ta nagib leta 2024 nadalje znižal. Poslabšanje obetov gospodarske rasti, zlasti šibkosti v predelovalnih dejavnostih, pa so se pokazale v povečanju deleža NPE v podnebno bolj občutljivih dejavnostih. Kreditno tveganje v bankah, tudi iz podnebnih tveganj, je sicer ostalo majhno. Fizična tveganja so bila ocenjena kot majhna do zmerna, pri čemer je večina izpostavljenosti bank do NFD in gospodinjstev v občinah z majhnim do zmernim fizičnim tveganjem. K sestavljenemu indikatorju fizičnih tveganj trenutno sicer največ prispevajo kronična fizična tveganja, a se bo pomen akutnih fizičnih tveganj v prihodnje povečeval.[36] Predpostavke glede podnebnega scenarija pomembno vplivajo na ocene tveganj. Tako bi se po najostrejšem scenariju do konca stoletja večina izpostavljenosti nahajala v občinah z velikim fizičnim tveganjem. To kaže tudi na nujnosti blažitve podnebnih tveganj.

Stresni testi kažejo na obvladljivost vpliva podnebnih tranzicijskih tveganj na evropski finančni sistem, obenem pa izpostavljajo pomembnost pravočasnega pripoznavanja in upravljanja podnebnih tveganj. Med iniciativami na mednarodni ravni je bila v letu 2024 pod okriljem evropskih nadzornih institucij prvič izvedena medsektorska vaja podnebnih stresnih testov. Namen vaje je bil ocenjevanje pripravljenosti evropskega finančnega sektorja (bank, zavarovalnic in kapitalskih trgov) na prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu (t. i. Fit for 55). Rezultati kažejo, da bi bil vpliv podnebnih tranzicijskih tveganj na finančni sistem relativno omejen, bi pa lahko hkratno poslabšanje makrofinančnih razmer negativni vpliv na finančni sistem bistveno povečalo. Podobno velja za rezultate na ravni bančnega sistema.

4.5Spremljanje okoljskih tveganj v bankah

Nadzorniške aktivnosti smo tudi v letu 2024 med drugim usmerjali v zagotavljanje ustreznega upravljanja s podnebnimi in okoljskimi tveganji v bankah. Na podlagi spremljave napredka ugotavljamo, da so banke v minulem letu nadalje okrepile procese notranjega upravljanja, vključile ta tveganja v poslovne strategije in okrepile okvire upravljanja z vidika podnebnih in okoljskih tveganj. Več izzivov za banke predstavlja krepitev procesov identifikacije, spremljave, ocenjevanja in upravljanja z okoljskimi tveganji (poleg podnebnih). Bankam smo izdali priporočila, kjer pričakovana skladnost z Vodnikom ECB še ni dosežena. Skladno z izdanimi priporočili po opravljenem tematskem pregledu v letu 2022 so morale banke do konca leta 2024 vzpostaviti tudi celovit okvir za stresno testiranje ter vključiti podnebna in okoljska tveganja v proces ocenjevanja notranjega kapitala. Slednje bo predmet spremljave v letu 2025. Prednostne nadzorniške naloge v prihajajočem obdobju 2025–2027 bodo celovita izpolnitev nadzorniških pričakovanj iz Vodnika ECB, pravočasna naslovitev izdanih priporočil ter izpolnjevanje obveznosti glede razkrivanja in priprave načrtov prehoda, kot jih zahteva nov bančni zakonodajni paket CRR3/CRD6.

4.6Lastni ogljični odtis

V Banki Slovenije dejavno zasledujemo uresničitev strateškega cilja zmanjšanja lastnega ogljičnega odtisa, postavljenega v okviru strategije Banke Slovenije za obdobje 2021–2026 in usmerjenega v trajnostno naravnanost našega poslovanja. Ukrepamo na področjih posrednih in neposrednih emisij toplogrednih plinov, s čimer zmanjšujemo lasten negativen vpliv na okolje. Na srednji rok se osredotočamo na doseganje etapnih ciljev, začrtanih v posameznem obdobju, z dosego katerih nižamo lasten ogljični odtis.

V letu 2024 smo postavljali cilje in sprejemali ukrepe, s katerimi smo vplivali na zmanjšanje posrednih emisij. Tako smo ukrepali na področju krajšanja dobavnih transportnih poti, izvajali smo določila zelenega javnega naročanja, izvedli poglobljen energetski pregled poslovnih stavb ter pripravili načrt odprave izgub in nenadzorovanega izpusta plinov v okolje pri večjih potrošnikih. Z namenom ukrepanja v smeri energetske učinkovitosti smo v letu 2024 izvedli aktivnosti za ureditev lastnega merilnega mesta na enem izmed lastniških objektov, kar je predpogoj za postavitev lastne sončne elektrarne. Izvedli smo tudi analizo trga vozil s tehnologijo blagi hibrid z namenom menjave službenih vozil za električna vozila ter zamenjavo klimatov in hladilnih sistemov za IT-center. Aktivnosti, ki vodijo v zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, pa smo izvajali tudi na področju spodbujanja trajnostne naravnanosti zaposlenih.

Za leto 2024 smo opravili izmero lastnega ogljičnega odtisa, ki temelji na zahtevah standarda GHG Protocol Corporate Standard. Ta emisije razvršča v tri obsege, kar pomeni, da smo pri izračunu emisij toplogrednih plinov zajeli vse neposredne in posredne emisije, nastale z našim delovanjem. V meritve smo vključili tudi vse lokacije, na katerih potekajo poslovni procesi. Pri neposrednih emisijah smo izmerili emisije porabe goriva za službena vozila, izpuste agregatov in podobne neposredne emisije. Pri posrednih emisijah pa smo v izračunu ogljičnega odtisa upoštevali porabo električne in toplotne energije, odtis zaposlenih, ki ga povzročajo emisije pri prevozu na delo, emisije službenih potovanj, porabo papirja in odpadkov. Skupne emisije so v letu 2024 znašale 5.195,4 t CO2 ekv.

V prihodnjih letih se bomo osredotočali na zastavljanje in doseganje ciljev, ki nas bodo dolgoročno vodili v smeri doseganja ničelnih neto emisij.

5Finančno izobraževanje v Banki Slovenije

V Banki Slovenije se s finančnim izobraževanjem ukvarjamo že od leta 2017, v zadnjih letih pa smo prizadevanja na tem področju še okrepili. Cilje uresničujemo s povečevanjem in predstavljanjem strokovnih vsebin javnosti, krepimo prisotnost na družbenih omrežjih in smo čim bolj odprti za širšo javnost. Veliko truda vlagamo v finančno izobraževanje s poudarkom na otrocih in mladostnikih. Na različne načine želimo širši javnosti približati finančne in centralnobančne teme, zato smo maja 2021 odprli Muzej Banke Slovenije, ki je pretežno namenjen izobraževanju. V strategiji od leta 2021 do 2026 smo finančno opismenjevanje opredelili kot enega od strateških ciljev.

Krepitev finančnega opismenjevanja je eden od strateških ciljev Banke Slovenije za obdobje 2021–2026.

Da bi lahko čim bolje uresničevali zastavljene cilje, se v državi in širše povezujemo z drugimi pomembnimi deležniki, ki se ukvarjajo s finančno pismenostjo.

Od septembra 2021 smo pobudniki neformalnih medresorskih srečanj, na katerih sodelujejo predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, zavoda za šolstvo, centra za poklicno izobraževanje in finančne uprave. Od aprila 2023 kot člani sodelujemo tudi v uradni medresorski skupini pod vodstvom ministrstva za finance, ki je leta 2024 pripravila Nacionalni program finančnega opismenjevanja. Pod okriljem Andragoškega centra Slovenije smo sodelovali v razvojni skupini, ki je oblikovala formalne in neformalne programe finančnega opismenjevanja odraslih ter pripravili del gradiva za izvajalce programov. Izvajamo seminarje za pedagoške delavce in vodstva izobraževalnih institucij znotraj naših vseslovenskih izobraževalnih projektov in širše. Vsako leto izvajamo tudi skupne projekte z drugimi nevladnimi institucijami, kot sta Hiša EU in Zveza prijateljev mladine, z uradom predsednice republike pa nadaljujemo sodelovanje pri izvajanju debatnega projekta Mojstri digitalne prihodnosti. Še tesneje se povezujemo z ministrstvom za finance, s katerim imamo skupen finančno-izobraževalni projekt za osnovnošolce Bodi FIN, pripravljamo pa še nekatere druge vsebine, ki bodo podale boljši vpogled v finančno pismenost v Sloveniji in zagotovile bolj ciljna izobraževanja v prihodnosti.

Z ministrstvom za finance smo se prijavili na razpis Evropske komisije za tehnično pomoč na področju finančne pismenosti. Ta se je začela bolj dejavno izvajati konec leta 2024. Predvidena je izvedba vseslovenske raziskave finančne pismenosti, ki bo sledila merilom in kazalnikom OECD, hkrati pa bo prilagojena slovenskim razmeram. V sklopu tehnične pomoči smo predvideli tudi nastanek interaktivnih orodij za finančno-izobraževalno spletno stran, ki jo bomo v Banki Slovenije vzpostavili v letu 2025, in digitalne posodobitve našega muzeja, ki bodo tako zagotavljale boljšo uporabniško izkušnjo. Projekt se bo predvidoma zaključil leta 2026.

V mednarodnem prostoru smo člani delovnih skupin znotraj ECB in EBA, ki se ukvarjajo s finančno pismenostjo in varstvom potrošnikov, spremljamo delo OECD/INFE in se vsako leto z različnimi pobudami vključujemo v obeležitev svetovnega tedna denarja, ki poteka pod okriljem OECD. Bilateralno se na področju finančne pismenosti povezujemo z drugimi centralnimi bankami in na srečanjih delimo svoje izkušnje in znanja.

5.1Izobraževalni programi

V letu 2024 smo v sklopu različnih izobraževanj (izobraževalni in počitniški dnevi, seminarji, delavnice) zabeležili nekaj več kot 6.000 udeležencev različnih starosti. Leto prej je bilo udeležencev približno 4000.

Izobraževalni dnevi v Banki Slovenije so se začeli leta 2017. Namenjeni so zlasti osnovnim in srednjim šolam, v zadnjih letih pa smo obiske razširili tudi s skupinami predšolskih otrok, študentov in upokojencev. V dve uri dolgem programu udeležencem predstavimo glavne naloge Banke Slovenije, vključenost v Evrosistem in nekatere posebne strokovne teme. Zahtevnost je prilagojena stopnji znanja in razumevanja obiskovalcev, ki si lahko ob izobraževalnih vsebinah in delavnicah ogledajo tudi Muzej Banke Slovenije. Leta 2024 smo na izobraževalnih dneh gostili več kot 5000 udeležencev različnih starosti.

Leta 2024 smo z izobraževalnimi programi Banke dosegli več kot 6000 otrok, mladih in odraslih.

Počitniški dan v Banki Slovenije, ki je namenjen osnovnošolcem, smo vpeljali že leta 2022. Otroci z nami lahko preživijo en dan in spoznajo delovanje Banke Slovenije, druge centralnobančne teme, se povežejo z vrstniki s podobnimi interesi, si ogledajo naš muzej, na delavnicah izvejo več o funkcijah denarja, varčevanju, ustvarjajo in kakovostno preživijo počitniški čas. V letu 2024 smo izpeljali šest počitniških dni, ki se jih je udeležilo nekaj več kot 130 otrok.

Vsako leto se pridružimo vseslovenskemu obeleževanju svetovnega tedna denarja, ki poteka pod okriljem OECD/INFE. Leta 2024 smo v sodelovanju z Zavodom za šolstvo RS pripravili uvodni seminar finančne pismenosti, ki so se ga udeležili pedagoški delavci in mentorji, ki izvajajo programe finančnega izobraževanja. Pri tem smo predstavniki Banke Slovenije sodelovali na več okroglih mizah in drugih strokovnih srečanjih, na katerih smo skupaj s predstavniki drugih finančnih in izobraževalnih institucij razpravljali o pomenu finančnega opismenjevanja. Z različnimi delavnicami v Muzeju Banke Slovenije in bančnimi urami na daljavo nam je uspelo nasloviti več kot 250 otrok, mladostnikov in odraslih. Nekateri so prek naših družbenih omrežij reševali spletni nagradni kviz. Na likovnem natečaju z naslovom Četrt stoletja evra pa je sodelovalo približno 200 otrok iz 15 različnih osnovnih šol in vrtcev. Ustvarjali so voščilnice prebivalcem in narodom evrskega območja ob 25. obletnici evra.

Januarja 2024 smo organizirali celodnevni seminar za 200 osnovnošolskih in srednješolskih ravnateljev, marca 2024 pa za 100 vrtčevskih ravnateljev iz vse Slovenije. Prisluhnili so temam, kot so glavni stebri delovanja centralne banke, inflacija in uravnavanje stabilnosti cen, denarna politika, gotovina, sodobna plačila in trendi, varstvo potrošnikov ter se seznanili s finančnim izobraževanjem in didaktičnimi vsebinami Banke Slovenije.

Maja 2024 smo dobili prve zmagovalce debatnega projekta Mojstri digitalne prihodnosti (MDP). Na finalnem turnirju, na katerem sta aktivno sodelovala tudi pokrovitelja projekta, predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar in guverner Banke Slovenije mag. Boštjan Vasle, so se pomerile najboljše osnovnošolske in srednješolske ekipe. Prvi zmagovalci med srednješolci so postali dijaki Gimnazije Bežigrad, med osnovnošolci pa učenci OŠ Domžale. Najboljši debaterji so se za nagrado udeležili posebnega sprejema v predsedniški palači in se odpravili na izlet v finančno prestolnico Evrope — Frankfurt, kjer so med drugim spoznali delovanje Evropske centralne banke.

MDP v šolskem letu 2024/2025 ostaja vsebinsko vezan na področje digitalizacije – tokrat v povezavi s spletnimi prevarami (v bančništvu). Mladi imajo možnost razpravljati o pasteh lažnih informacij in kako se pred njimi ubraniti, o pravici do zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter v kolikšni meri je ta odgovornost posameznika. Razmišljajo tudi o možnosti za dodatno zaščito ranljivih skupin in o prekomerni uporabi spleta. V letošnjem šolskem letu smo izvedli 25 delavnic na osnovnih in srednjih šolah, v katere je vključenih 600 učencev in dijakov iz 60 različnih šol. Januarja 2025 smo že izpeljali dva izborna turnirja, kjer smo dobili finaliste izkušenih in zmagovalce neizkušenih debaterjev, 15. maja 2025 pa nas čaka še veliki finale v Ljubljani, na katerem bomo dobili letošnje zmagovalce med izkušenimi debaterji.

5.2Muzej Banke Slovenije

V Muzeju Banke Slovenije smo imeli leta 2024 več obiskovalcev kot v preteklih letih, oblikovali smo tudi nove zanimive vsebine in obeležili posebne dogodke. Obiskovalci so se na posebne dneve (Prešernov dan, dan muzejev, muzejska noč, teden družin in Teden otroka®, ta veseli dan kulture) lahko udeležili raznovrstnih programov, namenjenim različnim starostnim skupinam: interaktivnega sprehoda za družine, ustvarjalnih delavnic, Atlantove skrivnosti, vodenih ogledov in digitalne igre Lov za izgubljenim denarjem. Slednja sicer poteka na prostem, je pa povezana z muzejskimi vsebinami, saj igralci s pomočjo interaktivnega zemljevida raziskujejo različne točke po mestu, ki so povezane s podobami na prvi slovenski samostojni valuti – tolarjih, ki jih predstavljamo v našem muzeju. Redno je muzej sicer odprt vsak tretji četrtek v mesecu, za napovedane skupine pa tudi zunaj teh terminov.

V muzeju se je leta 2024 zvrstilo več kot 5.000 obiskovalcev, ki so se udeležili izobraževalnih in drugih posebnih programov. Muzej so med drugim obiskali nekateri tuji in domači visoki gosti, posebnih vodstev pa so se udeležile tudi strokovne skupine drugih finančnih institucij v državi.

Vsak drugi četrtek v mesecu izdajamo e-novičnik Muzeja Banke Slovenije, v katerem objavljamo novice iz muzeja in iz centralnobančnega sveta, didaktične igre, kvize, zanimive povezave, fotografije in napovedujemo dogodke, na katere vabimo širšo javnost. Aktivni smo tudi na družbenih omrežjih Instagram in Facebook.

Jeseni 2024 smo začeli vsebinsko prenovo nekaterih delov našega muzeja, ki smo jo končali v začetku leta 2025. Tako smo postavili novo začasno razstavo Sedem žutih zlatih, ki prikazuje denar v vsakdanjem in prazničnem življenju. Obiskovalci bodo lahko spoznali tudi nekatere morda manj običajne funkcije denarja – ljudje so denar med drugim uporabljali za nakit, igre, bil je osrednji motiv v literaturi ipd. Dodali pa smo tudi vsebino Plačila skozi čas, kjer prikazujemo različne oblike denarja in plačil – gotovina in knjižni denar, POS-terminali, plačilne kartice, čekovno poslovanje idr.

6Poročanje Banke Slovenije Državnemu zboru

V skladu s 26. členom ZBS-1 o svojem delu poročamo Državnemu zboru Republike Slovenije in na vabilo sodelujemo tudi pri sestankih drugih teles DZ. Predstavniki Banke Slovenije smo leta 2024 odboru Državnega zbora, pristojnega za finance in monetarno politiko, poročali v okviru predstavitve Letnega poročila Banke Slovenije 2023 in predstavitve Letnega poročila Odbora za finančno stabilnost 2023. Letno poročilo Banke Slovenije smo predstavili tudi Komisiji Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Predstavnik odbora Državnega zbora, pristojnega za finance in monetarno politiko, in minister za finance sta v skladu s 33. členom Zakona o Banki Slovenije redno vabljena na seje Sveta Banke Slovenije, vendar nimata pravice glasovati. V ta namen v skladu s stopnjo zaupnosti prejemata vsa gradiva in predloge sklepov, ki jih pripravijo strokovne službe Banke Slovenije in se o njih odloča na seji. Tako se zakonodajna in izvršilna veja oblasti sproti seznanjata z zadevami v pristojnosti Sveta Banke Slovenije.

Sestavni del poročanja Banke Slovenije Državnemu zboru so tudi računovodski izkazi Banke Slovenije, ki jih revidira neodvisni mednarodni revizor, izbran v skladu s prvim odstavkom 27. člena Statuta ESCB in ECB za triletno obdobje (52. člen ZBS-1). Statut določa, da revizijo računovodskih izkazov ECB in nacionalnih centralnih bank opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB, potrdi pa Svet Banke Slovenije. Revizorji so pooblaščeni za pregled vseh poslovnih knjig in računov ECB in nacionalnih centralnih bank ter za pridobivanje celovitih informacij o njihovem poslovanju. Svet Banke Slovenije po predhodnem javnem zbiranju ponudb najmanj šest mesecev pred potekom pogodbe, sklenjene z revizorjem, izbere in predlaga kandidata v postopek dokončnega izbora.

7Poročilo o delu Banke Slovenije

7.1Organa odločanja

Z Zakonom o Banki Slovenije sta kot organa odločanja določena guverner in Svet Banke Slovenije. Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov, to so guverner in štirje viceguvernerji. Guverner je predsednik Sveta Banke Slovenije. Guverner Banke Slovenije vodi poslovanje in organizira delo ter zastopa Banko Slovenije, izvršuje odločitve Sveta Banke Slovenije, izdaja posamične in splošne akte Banke Slovenije, ki niso v pristojnosti Sveta Banke Slovenije, ter lahko izdaja tudi navodila za izvajanje sklepov Sveta Banke Slovenije.

V Banki Slovenije sta organa odločanja guverner in Svet Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije so 31. decembra 2024 sestavljali:

• mag. Boštjan Vasle, guverner,

• dr. Primož Dolenc, viceguverner – namestnik guvernerja,

• mag. Tina Žumer, viceguvernerka,

• mag. Milan Martin Cvikl, viceguverner,

• dr. Marko Pahor, viceguverner.

Do 8. januarja 2025 je Banko Slovenije vodil guverner Boštjan Vasle, od tega dne dalje pa namestnik guvernerja dr. Primož Dolenc.

Člani Sveta Banke Slovenije so neodvisni pri opravljanju nalog, določenih z Zakonom o Banki Slovenije, ter niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli drugih organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve. Od uvedbe evra 1. januarja 2007 člani Sveta Banke Slovenije pri uresničevanju nalog upoštevajo določila Statuta ESCB in ECB.

7.2Delovanje Sveta Banke Slovenije leta 2024

Svet Banke Slovenije odloča o zadevah v pristojnosti Banke Slovenije. Te pristojnosti določajo Zakon o Banki Slovenije in drugi zakoni, ki urejajo bančništvo, reševanje in prisilno prenehanje bank, plačilne storitve in plačilne sisteme, makrobonitetni nadzor, sistem jamstva za vloge, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, potrošnike kredite in devizno poslovanje.

V tem okviru Svet Banke Slovenije odloča o sprejetju podzakonskih aktov in drugih splošnih predpisov iz svoje pristojnosti. Poleg tega se opredeljuje do predlogov zakonov ter podzakonskih aktov in drugih splošnih predpisov, ki urejajo zadeve v pristojnosti Banke Slovenije, ki jih sam ne sprejema.

Na področju nadzora bank, hranilnic in drugih subjektov Svet Banke Slovenije izdaja in odvzema dovoljenja ter izreka ukrepe. Med drugim bankam in finančnim institucijam izdaja dovoljenja za opravljanje bančnih, finančnih in drugih storitev.

Na podlagi Zakona o Banki Slovenije lahko Svet Banke Slovenije odloča tudi o drugih zadevah, ki zadevajo poslovanje Banke Slovenije, in sicer predlaga zunanjega mednarodnega revizorja, ureja pravice in obveznosti iz delovnih razmerij za člane Sveta Banke Slovenije, ugotavlja nezdružljivost opravljanja funkcij članov Sveta Banke Slovenije in se opredeljuje do notranjih administrativnih vprašanj Banke Slovenije.

S Poslovnikom o delu Sveta Banke Slovenije so opredeljene naloge, pomembne za delovanje Banke Slovenije. Tako Svet Banke Slovenije odloča o strateški alokaciji finančnih naložb Banke Slovenije, povečanju osnovnega kapitala Banke Slovenije iz splošnih rezerv in delitvi presežka prihodkov nad odhodki v mejah in v obsegu, ki jih določa Zakon o Banki Slovenije, ter sprejema letno poročilo ter finančni in poslovni načrt. Te odločitve zagotavljajo neodvisnost Banke Slovenije pri vodenju denarne politike.

Svet Banke Slovenije je pristojen tudi za urejanje notranjih organizacijskih zadev Banke Slovenije, kot so imenovanja in razrešitve delavcev s posebnimi pooblastili, deluje pa tudi kot pritožbeni organ v ugovorih proti posamičnim pravnim aktom, ki jih je izdal guverner, kadar tako predvideva zakon. Sprejema notranje akte o pravicah, obveznostih in odgovornostih zaposlenih v skladu z Zakonom o Banki Slovenije in podzakonske predpise, ki določajo način in obseg evidentiranja, zbiranja, obdelave, izkazovanja ter prenosa podatkov in informacij, potrebnih za delovanje informacijskega sistema Banke Slovenije. Poleg tega se redno seznanja s poročili, ki mu jih pošiljajo delovna telesa oziroma strokovne službe glede izvrševanja pomembnejših nalog.

Svet Banke Slovenije odloča o zadevah s svojega področja na sejah, pri čemer je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani.

Leta 2024 so se člani Sveta Banke Slovenije sestali na 19 rednih sejah, opravili pa so tudi odločanja na štirih korespondenčnih sejah. Časovni razpored sej je vnaprej določen za tekoče koledarsko leto. Pri pripravi časovnega razporeda se upoštevajo predvsem seje različnih delovnih teles v evrskem območju. Zaradi zagotavljanja čim večje prisotnosti članov je včasih, sicer redko, treba datum seje premakniti. V okviru priprav na sejo člani sveta, kot področni vodje, posebno pozornost namenjajo pripravi gradiv, pojasnjevanju in usklajevanju stališč z drugimi člani sveta ter strokovnimi službami, kar se je odražalo v predlaganih odločitvah, ki so bile praviloma sprejete soglasno, redko pa s preglasovanjem ali vzdržanim glasom.

Skupno je Svet Banke Slovenije leta 2024 obravnaval 372 točk, od tega, kot vsako leto, največ s področja nadzora bančnega poslovanja in licenciranja, manj pa je bilo točk s področij finančne stabilnosti, reševanja bank, gotovinskega poslovanja ter področja plačilnih in poravnalnih sistemov. Točke s področij ekonomske in denarne politike so bile vezane na časovne okvire sej Sveta ECB ter razpoložljivosti podatkov.

7.3Poslovanje Banke Slovenije v letu 2024

Rezultati, predstavljeni v računovodskih izkazih Banke Slovenije, odražajo finančni učinek izvajanja njenih nalog in ciljev.

2024Gibanja v bilanci stanja leta

Bilančna vsota je na dan 31. decembra 2024 znašala 35,9 mrd EUR in je bila občutno nižja kot ob koncu leta 2023 (38,0 mrd EUR).

Na strani obveznosti so se znižale zlasti vloge poslovnih bank (za 3,7 mrd EUR). Za 1,2 mrd EUR pa se je povečala obveznost do Evrosistema iz prilagoditve evrskih bankovcev. Ta obveznost predstavlja razliko med vrednostjo bankovcev, ki pripada Banki Slovenije kot pravni izdajateljici v deležu 0,45 % vseh bankovcev v obtoku v Evrosistemu, in vrednostjo bankovcev, ki jih je Banka Slovenije dejansko dala v obtok. Znesek bankovcev v obtoku po kapitalskem ključu se je povečal za 0,3 mrd EUR.

Medtem ko so se na strani sredstev lastne naložbe v evrih in tuji valuti povečale za 1,2 mrd EUR, se je zaradi prenehanja reinvestiranja APP in PEPP portfelja za 0,8 mrd EUR zmanjšalo stanje vrednostnih papirjev za namene izvajanje denarne politike, kjer največjo izpostavljenost še vedno predstavljajo obveznice Republike Slovenije (14,1 mrd EUR). Aktiva pa se je znižala predvsem zaradi zmanjšanja terjatve Banke Slovenije iz čezmejnih transakcij z drugimi nacionalnimi centralnimi bankami in ECB prek sistema TARGET (za 2,5 mrd EUR), ki so odraz drugih omenjenih gibanj.

2024Finančni rezultati leta

Glavni vir naših prihodkov so obresti od instrumentov in portfeljev denarne politike ter od lastnih naložb v vrednostne papirje. Neto obrestni prihodki so bili v letu 2024 negativni v višini 165,1 mio EUR. Glavni razlog je bil dvig ključnih obrestnih mer s ciljem normalizacije denarne politike v obdobju 2022/2023, kar je zaradi neusklajenosti sredstev in obveznosti tudi še v letu 2024 negativno vplivalo na finančni rezultat, kljub postopnemu zniževanju ključnih obrestnih mer. Navedeno pomeni, da na večji del svojih kratkoročnih obveznosti plačujemo višje obresti, medtem ko se večji del naših dolgoročnejših sredstev obrestuje po bistveno nižjih obrestnih merah.

Realiziran prihodek pri prodaji vrednostnih papirjev in valutnih pozicij je znašal 87,7 mio EUR. Ob koncu leta Banka Slovenije prevrednoti svoje pozicije na tržne cene in tečaje ter negativne učinke vrednotenja izkazuje kot odhodek. V letu 2024 je bilo teh odhodkov za 5,0 mio EUR ter so bili posledica nižjih tržnih cen vrednostnih papirjev ob koncu leta glede na povprečno ceno pozicij. Neto rezultat združevanja denarnih prihodkov Evrosistema je v letu 2024 predstavljal odhodek v višini 69,9 mio EUR. Neto provizije (13,7 mio EUR), prihodki od lastniških deležev (9,8 mio EUR) in drugi prihodki (3,5 mio EUR) so skupaj znašali 27,0 mio EUR. Stroškov poslovanja je bilo v letu 2024 za 54,2 mio EUR.

V letu 2024 so se za kritje odhodkov, ki so bili posledica izpostavljenosti finančnim tveganjem, sprostile rezervacije v neto višini 180,8 mio EUR. Glede na izpostavljenost Banke Slovenije finančnim tveganjem se lahko oblikujejo splošne rezervacije za pokrivanje odhodkov iz sprememb obrestnih mer, tečajev in cen ter kreditnih dogodkov. V začetku leta smo imeli na podlagi preteklega poslovanja oblikovanih za 303 mio EUR splošnih rezervacij, ki smo jih delno sprostili.

Banka Slovenije je tako dosegla presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,2 mio EUR. Delitev rezultata bo izvedena v skladu z veljavno zakonodajo.

Stroški poslovanja

Poslovni stroški so posledica izvajanja naših zakonsko določenih nalog. Slika 36 prikazuje razdelitev stroškov po nalogah, ki poleg neposrednih stroškov vključujejo tudi pripisane posredne stroške podpornih funkcij (informacijske tehnologije, računovodstva, pravne službe in podobnih notranjih storitev).

Stroški poslovanja so v letu 2024 znašali 54,2 mio EUR in so bili za 6,2 mio EUR višji od predhodnega leta. Stroški dela predstavljajo večino stroškov našega poslovanja (65 %). Vključujejo stroške plač in druge stroške dela skupaj s pripadajočimi davki in prispevki. V letu 2024 so znašali 35,2 mio EUR (33,1 mio EUR v letu 2023). Povečanje je posledica zvišanja izhodiščne plače v skladu s Sporazumom o usklajevanju izhodiščne plače, uvedbe organizacijskih sprememb ter spremembe kvalifikacijske strukture zaposlenih prek fluktuacije in napredovanj. Med stroške dela je vključena tudi sprememba rezervacije za zaposlene v skladu z MRS 19 (Zaslužki zaposlencev). Drugi poslovni stroški, stroški tiskanja bankovcev, amortizacija osnovnih sredstev in drugi stroški so v skupni višini znašali 19,0 mio EUR in so bili za 4,1 mio EUR višji od stroškov iz leta 2023.

Zaposleni

Na kadrovskem in organizacijskem področju smo nadaljevali utečene dobre prakse delovanja, uvedli pa smo tudi nekaj novih pristopov. Že nekaj let je Banka Slovenije imetnica polnega certifikata Družini prijazno podjetje. V letu 2024 smo nadaljevali uvajanje novih ukrepov za izboljšanje možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Organizirali smo akcijo prostovoljstva znotraj projekta Božiček za en dan, v kateri so zaposleni sodelovali pri pripravi in odpravi daril otrokom in starostnikom.

Razpisali smo 46 prostih delovnih mest, na katere se je skupaj prijavilo 1217 kandidatk oziroma kandidatov. Največ interesa so iskalci zaposlitve izkazali za delo na področju delovanja bančnih operacij, kadrovske službe in informacijske tehnologije. Zaposlili smo 18 novih sodelavcev, dva sta se vrnila z začasnega dela v ECB. V preteklem letu nas je zapustilo 22 sodelavcev. Deset se jih je upokojilo, dvanajst sodelavcev svojo kariero nadaljuje zunaj Banke Slovenije. Povprečna starost zaposlenih v banki je bila lani 46 let in 11 mesecev. Od preteklega leta se je zvišala za dva meseca. Med zaposlenimi je malo več žensk (53 %) kot moških (47 %). Na vodstvenih položajih je zaposlenih 42 % žensk. V Banki Slovenije ima 81 % zaposlenih najmanj sedmo stopnjo izobrazbe.

V Banki Slovenije je bilo 31. decembra 2024 efektivno zaposlenih 456 oseb.[38]

7.4Odnosi z javnostmi

V Banki Slovenije si prizadevamo za jasno, vsebinsko in učinkovito komuniciranje z vsemi javnostmi. Tako poskrbimo, da naša sporočila dosežejo pravo javnost ob pravem trenutku. S transparentnim komuniciranjem gradimo prepoznavnost Banke Slovenije ter njen ugled v domačem in tujem okolju.

Mediji in pojasnila javnosti

Leta 2024 smo prejeli in odgovorili na več kot 550 novinarskih vprašanj, objavili 90 sporočil za javnost, 75 publikacij Banke Slovenije in štiri publikacije ECB. Naši predstavniki so sodelovali v številnih večjih intervjujih, dali smo 18 izjav za televizijo oziroma radio, organizirali pet novinarskih konferenc in številna neformalna srečanja za novinarje. Organizirali smo tudi štiri večje razprave, ki so se jih udeležili predstavniki stroke in medijev.

Novinarji so pogosto spraševali o stanju v slovenskem bančnem sistemu, naših napovedih, predvsem glede inflacije, in o gibanju obrestnih mer. Iskali so podatke o obsegu kreditov in nadzorniških ukrepih. V drugi polovici leta jih je zanimal tudi postopek imenovanja novega guvernerja.

Mediji so leta 2024 v povezavi z Banko Slovenije objavili več kot 1.990 medijskih objav. Teh je bilo največ v spletnih medijih – prevladovali so portali Sta.si, Bloombergadria.si in Delo.si. Po številu objav sledijo tiskani mediji, radio in televizija.

Poleg vprašanj medijev smo leta 2024 prejeli in odgovorili še na več kot 1.350 vprašanj splošne javnosti, od posameznikov do pravnih oseb. Med drugim smo obravnavali veliko pritožb potrošnikov, odgovorili na več vprašanj s področja numizmatike, izdaje dovoljenj in druge bančne regulative.

Publikacije

Leta 2024 smo izdali naslednje periodične publikacije:

• Pregled makroekonomskih gibanj je izšel osemkrat. V njem smo analizirali ključna makroekonomska gibanja. Junija in decembra so bile osrednji del publikacije srednjeročne napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji.

• Poročilo o finančni stabilnosti je izšlo maja in oktobra. V njem smo analizirali in pojasnili sistemska tveganja v slovenskem finančnem sistemu.

• Informacija o poslovanju bank s komentarjem je vsebovala ključne bilančne podatke bančnega sistema, aktualne podatke o obrestnih merah in nedonosnih posojilih ter podatke o poslovanju lizinških družb. Objavili smo jo junija in decembra.

Na področju statističnih periodičnih publikacij so izšli: Bilten (mesečno), Ekonomski odnosi Slovenije s tujino (mesečno), Finančni računi Slovenije (četrtletno), Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij (letno) in Neposredne naložbe (letno).

Na naših spletnih straneh so dostopne tudi razne periodične raziskave, ankete in poročila, na primer Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja (letno), Primerjava stroškov nekaterih bančnih storitev za prebivalstvo (letno) ter Družbeno odgovorno in trajnostno investiranje Banke Slovenije (letno).

Posebna kategorija publikacij so avtorske publikacije. V njih naši analitiki in strokovnjaki podrobneje obravnavajo različna aktualna strokovna področja, ki spadajo v širši okvir dela in nalog centralne banke s poudarkom na analizi denarne politike, bančnega sistema, finančnih trgov in plačilne bilance. Lani smo tako izdali tri Delovne zvezke, šest Prikazov in analiz ter enajst Kratkih ekonomsko-finančnih analiz.

Nagrade, javni dogodki, konference in seminarji

Maja 2024 smo v Portorožu v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) organizirali mednarodno konferenco Finančni sistemi v regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (več o tem v okviru 10). V sklopu dogodka smo gostili regionalno srečanje guvernerjev, ki se ga je udeležilo devet guvernerjev in dva viceguvernerja vabljenih centralnih bank. Pred konferenco je direktor oddelka za Evropo pri MDS Alfred Kammer v Banki Slovenije predstavil najnovejše izkušnje na področju makroekonomskega napovedovanja.

V Banki Slovenije smo gostili več bilateralnih srečanj z najvišjimi predstavniki centralnih bank in mednarodnih institucij, v sklopu katerih smo organizirali več dogodkov. Tako smo lahko prisluhnili predavanju guvernerja belgijske centralne banke Pierra Wunscha z naslovom Zelena agenda ter njen vpliv na denarno in makroekonomsko politiko. Predstavil je tehnološko izvedljivost in stroške podnebne nevtralnosti s poudarkom na področju fiskalne in denarne politike.

Tudi v letu 2024 smo nagradili najboljša doktorska in magistrska dela s področij ekonomije, bančništva, zavarovalništva, financ in finančnega prava. Nagrade dr. Ivana Ribnikarja smo podelili trem najbolje ocenjenim magistrskim delom in enemu najbolje ocenjenemu doktorskemu delu. V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo na Banki Slovenije izvedli deset seminarjev, namenjenih predvsem strokovni javnosti.

Na okrogli mizi Neposredne tuje naložbe se povečujejo: ali znamo izkoristiti priložnosti? smo predstavili aktualne podatke s področja in z gosti predstavili razvoj kapitalskih trgov, pogoje poslovanja in vidike relativnih prednosti posameznih trgov.

Knjižnica Banke Slovenije

Knjižnica Banke Slovenije je specialna knjižnica, ki z naborom informacijskih virov in literature podpira strokovne delovne procese matične organizacije. Gradivo je vneseno v bazo Cobiss in je tako na voljo za izposojo tudi zunanjim uporabnikom. Naši zunanji uporabniki so večinoma specifični in knjižnico uporabljajo kot vir raziskovanj različnih ekonomskih gradiv, ki jih drugje ni mogoče dobiti. Predvsem so to različna poročila in finančni podatki svetovnih denarnih organizacij in bank (MDS, OECD, Fed).

Knjižnica hrani okoli 16 tisoč bibliografskih enot, predvsem s področij bančništva oziroma centralnega bančništva, financ, gospodarstva, zakonodaje in informacijske tehnologije. V letu 2024 smo objavili 75 publikacij Banke Slovenije in štiri publikacije ECB. Posredovali smo 23 strokovnih elektronskih člankov in poročil različnih finančnih institucij, ki jih spremljamo. Kupili smo šest tiskanih knjig in 172 serijskih publikacij (znanstvene revije s področja financ ter tuje dnevno časopisje s področja financ in ekonomije). Za zaposlene smo si prek medknjižnične izposoje izposodili 45 knjig. Obnovili smo naročnine na 21 različnih baz podatkov, ki jih zaposleni uporabljajo za svoje strokovno delo.

Mala galerija Banke Slovenije

V Mali galeriji Banke Slovenije vsako leto načrtujemo in izvedemo serijo razstav, na katerih se med drugim predstavljajo umetniki in ustvarjalci z različnih fakultet Univerze v Ljubljani s področja likovne umetnosti, kiparstva, fotografije, oblikovanja, tekstila, arhitekture in krajinske arhitekture, glasbe, računalništva in igralstva. Sodelovali smo pri nekaterih odmevnih domačih in mednarodnih umetniških dogodkih, ki potekajo v prestolnici, pa tudi pri vseh pomembnejših kulturnih in muzejskih dogodkih v našem glavnem mestu. Razstave spremlja več dogodkov v obliki predavanj, okroglih miz, delavnic, literarnih in glasbenih večerov, dražb in drugih tovrstnih dogodkov.

Leta 2024 smo pripravili osem razstav ter en samostojni dogodek, ki si jih je, vključno z drugimi spremljevalnimi dogodki, ogledalo 2.432 obiskovalcev.

V sodelovanju z Univerzo v Ljubljani smo leta 2024 pripravili šest razstav z različnih umetniških področij in igralsko-pripovedovalski dogodek ter tako podprli delovanje mladih, še neuveljavljenih umetnikov. Svoja umetniška dela in projekte so tako v Mali galeriji predstavile študentke in študenti Fakultete za arhitekturo UL, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL, Naravoslovnotehniške fakultete UL ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo UL.

Gostili smo tudi samostojno razstavo mladega umetnika Jurija Hartmana v koprodukciji z Univerzo v Ljubljani.

V sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo UL smo pripravili umetniški igralsko-pripovedovalski dogodek, kjer so študentje pripovedovali osebne in družinske zgodbe.

Program galerije smo nadgradili s sodelovanjem z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Mala galerija Banke Slovenije je bila tako ena od številnih razstavnih prizorišč v našem glavnem mestu v sklopu 28. bienala oblikovanja – BIO28.

V Banki Slovenije imamo dolgoletno tradicijo sodelovanja s ključnimi kulturnimi ustanovami v državi. V sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti (KGLU) smo pripravili redno letno razstavo Banke Slovenije, in sicer razstavo del Bogdana Borčića z naslovom Nikamor od nikoder. Razstavo si je ogledalo 240 obiskovalcev.

7.5Upravljanje tveganj

V Banki Slovenije s tveganji upravljamo na podlagi strukturiranega sistemskega pristopa, ki je določen s krovnim okvirom za upravljanje tveganj. Krovni okvir opredeljuje glavne vrste tveganj, s katerimi se pri opravljanju nalog soočamo in jih upravljamo.

Delovanje sistema za upravljanje tveganj je usmerjeno v podporo organom odločanja Banke Slovenije pri upravljanju tveganj, predvsem z zagotavljanjem strukturirane in celovite informacije o tem, kakšna je v danem trenutku celotna izpostavljenost tveganjem ter kako lahko nenehno dejavno obvladujemo oziroma blažimo prepoznana tveganja v celoti. Upravljanje tveganj v Banki Slovenije ni samostojen poslovni proces, ločen od glavnih dejavnosti in poslovnih procesov Banke Slovenije, temveč je sestavni del odgovornosti poslovodenja in sestavni del vseh poslovnih procesov, vključno s strateškim načrtovanjem ter vsemi projekti in procesi upravljanja sprememb. Dejavnosti, ki zagotavljajo učinkovit proces upravljanja tveganj, so vključene v poslovne načrte vseh naših organizacijskih ravni.

Sistem upravljanja tveganj je zasnovan na trinivojskem modelu obrambnih linij pred tveganji, ki ga opisuje krovni okvir upravljanja tveganj. Delovanje sistema zagotavlja prepoznavanje tveganj, ki bi lahko ogrozila uresničevanje strateških in drugih ciljev banke. Okvir opredeljuje glavne strateške elemente sistema za upravljanje tveganj ter predstavlja izhodišče za podrejene akte, politike, metodologije in navodila za upravljanje prepoznanih vrst tveganj.

Prvo obrambno linijo predstavljajo organizacijske enote, ki s svojimi poslovnimi odločitvami dejavno upravljajo konkretna prepoznana tveganja in so predvsem odgovorne za implementacijo področnih politik upravljanja posameznih vrst tveganj.

Druga obrambna linija so odbori Banke Slovenije, služba Upravljanje tveganj in Služba za skladnost. Glavni namen odborov je podpora guvernerju ali Svetu Banke Slovenije pri rednem spremljanju, koordinaciji in informiranju o upravljanju tveganj.
Na podlagi enotno definiranega sistema služba Upravljanje tveganj usklajuje delovanje podsistemov za upravljanje finančnega, operativnega, strateškega, informacijskega, pravnega, projektnega in drugega tveganja ter načine našega odziva na izpade poslovanja zaradi morebitnih izrednih okoliščin (neprekinjeno poslovanje za različno dolga obdobja poslovanja v izrednih razmerah). Služba za skladnost pri ocenjevanju operativnega tveganja zagotavlja splošna mnenja o tveganjih skladnosti ter se po potrebi opredeljuje do samoocen in načrtov za obvladovanje tveganj skladnosti, ki jih pripravijo skrbniki poslovnih procesov.

S službo Upravljanje tveganj sta povezana dva odbora Banke Slovenije s pristojnostmi pri upravljanju tveganj: Odbor za tveganja in Investicijski odbor. Prvi deluje večinoma na področju nefinančnih tveganj, drugi pa ima na podlagi mandata Sveta Banke Slovenije pristojnosti na področju upravljanja finančnih tveganj finančnih naložb Banke Slovenije. V preteklem letu se je Odbor za tveganja sestal osemkrat in obravnaval 57 točk predvsem s področja operativnih tveganj in tveganj informacijske varnosti, Investicijski odbor pa se je sestal dvanajstkrat in obravnaval 111 točk, in sicer predvsem s področja upravljanja finančnih naložb Banke Slovenije.

Tretjo obrambno linijo tvorita Notranja revizija in Revizijski odbor. Služba Upravljanje tveganj poroča Revizijskemu odboru o delovanju integriranega sistema za upravljanje tveganj. Svet Banke Slovenije je zavezan k vzpostavitvi celovitega in učinkovitega sistema upravljanja tveganj, ki zmanjšuje nastanek za Banko Slovenije nepredvidljivih posledic. Svet Banke Slovenije redno letno pregleduje izvajanje krovnega okvira in razpravlja o aktualnih vprašanjih, povezanih z upravljanjem tveganj.

7.6Skladnost poslovanja in Kodeks Banke Slovenije

Banka Slovenije si prizadeva zgraditi in ohraniti zaupanje državljanov v dobro upravljanje Banke Slovenije pri izvajanju njenih javnih nalog. S tem ciljem je Banka Slovenije vzpostavila tudi funkcijo skladnosti poslovanja.

Služba za skladnost skrbi za uresničevanje učinkovitega sistema notranjega upravljanja, ki temelji na načelih etičnega, odgovornega in transparentnega delovanja. Služba za skladnost s svojim delovanjem dopolnjuje sistem kontrol in ravnovesij v banki tako, da spremlja skladnost poslovanja banke in ravnanj zaposlenih s predpisi, internimi akti, kodeksi in standardi, skrbi za širitev kulture skladnosti ter spodbuja zakonito, odgovorno, etično in transparentno delovanje banke in zaposlenih.

Služba za skladnost je pri svojem delovanju neodvisna od drugih organizacijskih enot ter poroča neposredno guvernerju. Pooblaščenec za skladnost poslovanja o svojem delu enkrat letno poroča Svetu Banke Slovenije, Revizijskemu odboru in Odboru za tveganja.

Kodeks Banke Slovenije določa pravila etičnega ravnanja za zaposlene v Banki Slovenije in druge osebe, ki za Banko Slovenije na podlagi pogodbe, dogovora ali sporazuma opravljajo delo ali storitev ali izvajajo dejavnost. Kodeks Banke Slovenije določa ključna načela na področju notranjega upravljanja ter uveljavlja visoke standarde etičnega ravnanja zaposlenih v skladu s skupnimi smernicami in vrednotami, ki se oblikujejo v okviru ESCB in ECB, v razmerju do zaposlenih in naših partnerjev. Kodeks zagotavlja podrobne usmeritve glede obravnave nasprotja interesov, prejema daril in koristi, opravljanja aktivnosti izven poklicnega delovanja ter nezdružljivost funkcij in nalog, javnih in nejavnih stikov z zunanjimi deležniki, varovanja nejavnih informacij, sklepanja finančnih poslov in prepovedi zlorabe notranjih informacij ter glede omejitev opravljanja pridobitnih dejavnosti po prenehanju dela v Banki Slovenije (mirovanje). Z zahtevami in prepovedmi, ki jih določa kodeks, se krepijo mehanizmi za neodvisno in nepristransko delovanje zaposlenih pri izvajanju nalog iz pristojnosti Banke Slovenije ter krepi zaupanje, da zaposleni pri svojem delovanju v Banki Slovenije upoštevajo izključno javne interese.

7.7Notranja revizija

Notranje revidiranje je neodvisna, nepristranska storitev dajanja zagotovil in svetovanja, namenjena dodajanju vrednosti in izboljšanju delovanja organizacije. Organizaciji pomaga pri doseganju njenih ciljev s sistematičnim, discipliniranim pristopom k ocenjevanju in izboljšanju uspešnosti upravljanja, obvladovanja tveganj in kontrolnih procesov.

Cilj delovanja Notranje revizije je pomagati vodstvu Banke Slovenije pri izboljševanju kakovosti, gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja v okviru veljavne zakonodaje, sprejete strategije, poslovnih politik in poslovnih načrtov Banke Slovenije. Notranja revizija pri delu namenja posebno pozornost preverjanju in ocenjevanju sistema notranjih kontrol in obvladovanja tveganj Banke Slovenije.

Notranja revizija je pri delovanju neodvisna od drugih organizacijskih enot ter je organizacijsko neposredno podrejena in odgovorna guvernerju. Izvaja revizijske posle funkcij, procesov, podatkov/informacij, projektov in sistemov na vseh področjih poslovanja Banke Slovenije ter pri vseh elementih poslovanja Evrosistema, ESCB in SSM, prisotnih v Banki Slovenije.

Notranja revizija je odgovorna za:

• pripravo in izvedbo svojega letnega načrta dela;

• poročanje o izidih izvedenih poslov, ki lahko vključuje oceno o tem, ali:

  • so tveganja, povezana z doseganjem strateških ciljev, ustrezno identificirana in obvladovana;

  • so ravnanja zaposlenih in pogodbenikov skladna z zakoni, predpisi, politikami in notranjimi akti;

  • vzpostavljeni procesi in sistemi omogočajo skladnost z zakoni, predpisi, politikami in notranjimi akti;

  • so rezultati aktivnosti skladni s postavljenimi cilji;

  • se aktivnosti izvajajo učinkovito;

• spremljanje in ocenjevanje izvajanja izdanih priporočil ter za poročanje o njihovi realizaciji;

• svetovanje glede dobrih poslovnih praks, korporativnega upravljanja, notranjih kontrol in na področju preprečevanja prevar;

• koordinacijo aktivnosti v zvezi z zunanjim revizorjem računovodskih izkazov Banke Slovenije in skladov, ki so v njenem upravljanju;

• izvajanje nalog v zvezi z obravnavo prijav kršitev zaposlenih (v skladu z notranjimi akti BS, ki urejajo to področje).

Notranja revizija o izidih izvedenih poslov, ugotovitvah, izvrševanju izdanih priporočil, drugih izvedenih aktivnostih in uspešnosti svojega dela obdobno poroča Revizijskemu odboru Banke Slovenije, guvernerju in Svetu Banke Slovenije.

7.8Revizijski odbor

Banka Slovenije ima poleg internih delovnih teles vzpostavljen tudi Revizijski odbor, katerega cilj je izboljševati upravljanje z izvajanjem dodatnega neodvisnega nadzora, ob notranji reviziji in zunanjem revizorju. Revizijski odbor Banke Slovenije, ki ga vodi zunanji strokovnjak, pomaga guvernerju in Svetu Banke Slovenije pri izvrševanju njunih pristojnosti v skladu z Zakonom o Banki Slovenije tako, da obravnava in jima poroča o zaključkih oziroma priporočilih.

Revizijski odbor zagotavlja podporo Svetu Banke Slovenije glede:

• celovitosti in zanesljivosti finančnih informacij ter

• izbire zunanjega revizorja, priprave računovodskih izkazov in izvedbe zunanje revizije računovodskih izkazov.

Revizijski odbor zagotavlja podporo guvernerju glede:

• delovanja notranje revizije ter

• postopkov in ugotovitev pregleda Računskega sodišča.

Revizijski odbor Banke Slovenije dopolnjuje že vzpostavljeno notranje in zunanje kontrolno okolje Banke Slovenije s ciljem izboljševati upravljanje prek izvajanja dodatnega neodvisnega nadzora.

Revizijski odbor se je leta 2024 sestal šestkrat. Med drugim je obravnaval poročilo zunanjega revizorja o revidiranih računovodskih izkazih in načinu poteka revizije Banke Slovenije, Sklada za reševanje bank, Sklada za jamstvo vlog in Sklada za reševanje in jamstvo vlog za leto 2023. Čeprav Banka Slovenije ni zavezanec na podlagi Uredbe 537/2014/EU in Direktive 2014/56/EU (revizija subjektov v javnem interesu), je zunanji revizor na zaprosilo Revizijskega odbora poročilo po opravljeni zaključni reviziji prilagodil v skladu z 11. členom navedene uredbe, ki predpisuje obvezne sestavine za dodatno poročilo revizijski komisiji.[39]

Revizijski odbor se je seznanil tudi s poročili o delu Notranje revizije, podajal mnenja glede izvedenih revizijskih poslov, spremljal izvrševanje priporočil Notranje revizije in aktivnosti zunanjega revizorja ter obravnaval poročila Komisije za preiskavo internih kršitev v Banki Slovenije.

Poleg tega se je Revizijski odbor v letu 2024 seznanil s poročili o tveganjih v Banki Slovenije, ki jih je pripravila služba Upravljanje tveganj, ter s poročilom o delu Službe za skladnost v preteklem letu.

7.9Upravljanje podatkov

Učinkovito upravljanje podatkov je naloga vseh zaposlenih v Banki Slovenije, saj so podatki strateškega pomena za Banko Slovenije in ključni sestavni del večine poslovnih procesov. Upravljanje podatkov (angl. data management) v Banki Slovenije obsega številne vidike: podatkovno arhitekturo, podatkovno modeliranje, podatkovna skladišča in orodja poslovnega obveščanja, metapodatke, šifrante, kakovost podatkov in upravljanje podatkov (angl. data governance).

V letu 2024 je prišlo do organizacijske spremembe in v letu 2025 do umestitve procesov, vezanih na upravljanje s podatki, znotraj oddelka Finančna statistika. Premik prednostno zasleduje cilj organizacijske racionalizacije procesa, a zahteva tudi kadrovsko popolnitev. Zato so se v letu 2024 prednostno izvajale naloge, vezane na spremljanje procesa upravljanja podatkov ter izpolnjevanje novih in spremenjenih podatkovnih zahtev mednarodnih institucij. Pri pripravi na izgradnjo ciljne podatkovne arhitekture v Banki Slovenije je bila v proučevanju nova možnost uporabe rešitve na ravni ECB, ki lahko predstavlja smiselno oziroma v določenih vidikih optimalnejšo alternativo lastnemu razvoju podatkovne arhitekture. Pomemben del aktivnosti je bil tudi ESCB projekt integracije statističnega poročanja bank IReF, ki bo narekoval velik del prihodnjih aktivnosti Banke Slovenije na področju upravljanja podatkov in oblikovanja ciljne podatkovne arhitekture ter prihodnjega poročevalskega okvira. V letu 2024 se je pri Združenju bank Slovenije dvakrat sestala Mešana delovna skupina za poročanje, kjer so predstavniki Banke Slovenije poslovnim bankam predstavili nove in spremenjene podatkovne zahteve.

7.10Postopki pred sodišči

Konec leta 2024 je bilo odprtih šest upravnih sporov, od tega je Banka Slovenije v treh sporih zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca stranska udeleženka, v treh primerih pa je bila Banka Slovenije tožena v zvezi z izdanimi upravnimi odločbami v dveh nadzorniških postopkih in enem postopku reševanja bank.

Banka Slovenije je bila konec leta 2024 kot tožena ali sotožena stranka ali kot stranska udeleženka udeležena v 168 odprtih pravdnih postopkih, ki se vsi nanašajo na odškodninske zahtevke imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so bile predmet izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014.

Glede izdanih odločb o prekršku sta bili konec leta 2024 po vložitvi zahtev za sodno varstvo odprti dve zadevi,kot stečajna upnica pa je Banka Slovenije udeležena v šestih stečajnih postopkih.  

V postopku pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije sta bili 31. decembra 2024 odprti dve zadevi, in sicer pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti akta Banke Slovenije in ustavna pritožba v pravnomočno končanem delovnem sporu.

8Računovodski izkazi

Računovodski izkazi so na voljo v samostojni PDF datoteki.

Seznam kratic

AIS alternativni investicijski skladi

AJPES Agencija RS za javnopravne evidence in storitve

AnaCredit baza podatkov Evropske centralne banke, ki vsebuje podrobne podatke in informacije o kreditih pravnim osebam in kreditnem tveganju kreditnih institucij v evrskem območju (iz angl. Analytical Credit Datasets)

APP program nakupov vrednostnih papirjev (iz angl. Asset Purchase Programme)

ATVP Agencija za trg vrednostnih papirjev

AZN Agencija za zavarovalni nadzor

BDP bruto domači proizvod

BIS Banka za mednarodne poravnave (iz angl. Bank for International Settlements)

BLS anketa o bančnih posojilih za evrsko območje (iz angl. Bank Lending Surey)

cCBA dodatna analiza stroškov in koristi pri projektu IReF (iz angl. Complementry cost benefit analysis)

CCyB proticiklični kapitalski blažilnik

CET1 količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (iz angl. common equity tier 1)

CPI indeks cen življenjskih potrebščin (iz angl. consumer price index)

CRD6 predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter o spremembi Direktive 2014/59/EU

CRR3 predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag

CSDB centralne baze vrednostnih papirjev (iz angl. centralized securities database)

CVA tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja

DPM podatkovni slovar s strukturirano shemo podatkov za nadzorniške potrebe EBA (iz angl. data point model)

DORA Uredba o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor

DSPB druge sistemsko pomembne banke

DSTI razmerje med stroški servisiranja dolga in dohodkom kreditojemalca ob sklenitvi kreditne pogodbe (iz angl. Debt Service-To-Income)

DZ Državni zbor Republike Slovenije

EBA Evropski bančni organ (iz angl. European Banking Authority)

ECB Evropska centralna banka

ECMS enotni sistem za upravljanje finančnega premoženja, ki se uporablja za zavarovanje kreditnih operacij Evrosistema (iz angl. Eurosystem Collateral Management System)

EFC Ekonomsko-finančni odbor EU (iz angl. Economic and Financial Committe)

EFDI Evropsko združenje jamstvenih shem (iz angl. European Forum of Deposit Insurers)

EGP Evropski gospodarski prostor

EIOPA Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (iz angl. European Insurance and Occupational Pensions Authority)

ELA posojilo v skrajni sili (iz angl. emergency liquidity assistance)

EO evrsko območje

EONIA povprečna obrestna mera čez noč (iz angl. euro overnight index average)

ESCB Evropski sistem centralnih bank

ESG okoljska, socialna in upravljavska tveganja (iz angl. Environmental, Social, Governance Risk)

ESMA Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge (iz angl. European Securities and Markets Authority)

ESRB Evropski odbor za sistemska tveganja (iz angl. European Systemic Risk Board)

€STR evrska obrestna mera za denar čez noč (iz angl. Euro short-term rate)

EUR evro

Fed ameriška centralna banka (iz angl. Federal Reserve System)

FTP mehanizem financiranja Mednarodnega denarnega sklada (iz angl. Financial Transaction Plan)

FURS Finančna uprava Republike Slovenije

GLTDF razmerje med spremembami stanja kreditov nebančnemu sektorju pred upoštevanjem oslabitev in stanja vlog nebančnega sektorja (iz angl. Gross Loans to Deposits Flows ratio)

HFCN skupina ESCB za raziskavo o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev

HHI Herfindahl-Hirshmanov indeks

HICP harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (iz angl. Harmonised Index of Consumer Prices)

ICAAP proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala (iz angl. Internal Capital Adequacy Assessment Process)

ILAAP proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti (iz angl. internal liquidity adequacy assessment process)

IRB pristop notranjih bonitetnih ocen (iz angl. Internal Ratings Based)

IReF projekt ESCB za uvedbo enotnega poročanja bančnih podatkov v evrskem območju (iz angl. Integrated Reporting Framework)

JBRC Odbor EBA in ESCB za razvoj skupnega bančnega poročanja statističnih in nadzornih podatkov (iz angl. Joint Bank Reporting Committee)

JST skupna nadzorniška skupina (iz angl. Joint Supervisory Team)

KDD Centralna klirinško depotna družba, d. d.

LCR količnik likvidnostnega kritja (iz angl. liquidity coverage ratio)

LSI manj pomembne banke in hranilnice (iz angl. Less Significant Institutions)

LTV razmerje med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano (iz angl. Loan-To-Value)

MDS Mednarodni denarni sklad

MFI monetarne finančne institucije

MiCAR Uredba o trgih kriptosredstev

MOS statistično poročilo o menjavi storitev po načinu dobave

MREL minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (iz angl. minimum requirement for own funds and eligible liabilities)

MSRP  Mednarodni standardi računovodskega poročanja

NFD nefinančne družbe

NGFS Mreža za ozelenitev finančnega sistema (iz angl. Network for Greening the Financial System)

NIS2 Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji

NPE nedonosne izpostavljenosti (iz angl. Non-performing Exposures)

NPL nedonosne terjatve (iz angl. Non-performing Loan)

NSFR količnik neto stabilnega financiranja (iz angl. net stable funding ratio)

NSP  Nacionalni svet za plačila

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (iz angl. Organisation for Economic Co-operation and Development)

OFATS statistično poročilo o poslovanju podružnic domačih podjetij v tujini

OFS Odbor za finančno stabilnost

OGR operacije glavnega refinanciranja (iz angl. Main refinancing operations, MRO)

ODR  operacije dolgoročnejšega refinanciranja (iz angl. Longer-term refinancing operations, LTRO)

PELTRO  izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (iz angl. Pandemic emergency longer-term refinancing operations)

PEPP izredni program nakupa vrednostnih papirjev (iz angl. Pandemic Emergency Purchase Programme)

PPDFT preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

PD/FT pranje denarja, financiranje terorizma

PSPP program nakupov vrednostnih papirjev javnega sektorja (iz angl. Public Sector Purchase Programme)

RIAD podatkovna baza referenčnih podatkov o pravnih osebah ESCB v podporo poslovnim procesom in politikam Evrosistema (iz angl. Register of Institutions and Affiliates Data)

ROE donosnost na kapital (iz angl. return on equity)

SDR posebne pravice črpanja oziroma finančni instrument, ki ga uporablja in njegovo vrednost objavlja Mednarodni denarni sklad (iz angl. special drawing rights)

SEPA enotno območje plačil v evrih (iz angl. Single Euro Payments Area)

SI Slovenija

SI pomembne banke (iz angl. Significant Institutions)

SISBIZ sistem izmenjave informacij o zadolženosti poslovnih subjektov in kreditnih tveganjih

SISBON sistem izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb iz naslova kreditnih poslov

SIUI Skupina za inovacije pri uporabi umetne inteligence

SPACE študija o plačilnih navadah potrošnikov v evrskem območju (iz angl. Study on the payment attitudes of consumers in the euro area)

SRB Enotni odbor za reševanje (iz angl. Single Resolution Board)

SREP proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (iz angl. Supervisory Review and Evaluation Process)

SRM Enotni mehanizem za reševanja (iz angl. Single resolution mechanism)

SSM Enotni mehanizem nadzora (iz angl. Single Supervisory Mechanism)

STEC statistično poročilo o menjavi storitev po lastnostih podjetij

STEP2-T vseevropski plačilni sistem za izvrševanje kreditnih plačil SEPA in direktnih obremenitev SEPA

SUCH študija o rabi gotovine v gospodinjstvih evrskega območja (iz angl. Study on the use of cash by households in the euro area)

SURS Statistični urad RS

TARGET vseevropski plačilni sistem za poravnavo plačil (večinoma) velikih vrednosti, poslov z vrednostnimi papirji in takojšnjih plačil v evrih (iz angl. Trans-European Automated Real-time Gross Settlement Express Transfer System)

TARGET2 Securities (T2S)

 storitev v okviru sistema TARGET za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji

T2 storitev v okviru sistema TARGET za poravnavo plačil (večinoma) velikih vrednosti v evrih, ki deluje po principu bruto poravnave v realnem času

TIPS storitev v okviru sistema TARGET za izvrševanje takojšnjih plačil v evrih (iz angl. TARGET Instant Payment Settlement)

TLPT penetracijsko testiranje na podlagi analize groženj (iz angl. Threat led penetration testing)

TLTRO in TLTRO-II in TLTRO-III

 ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (iz angl. Targeted Longer-Term Refinancing Operations)

UPPD Urad za preprečevanje pranja denarja

ZDP-2 Zakon o deviznem poslovanju

ZMbNFS-A Novela zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema

ZPlaSSIED Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih

ZBS Združenje bank Slovenije