Nadzor nebančnih ponudnikov plačilnih storitev in infrastruktur finančnega trga
Nadzor plačilnih institucij
Plačilne institucije lahko posamezne plačilne storitve opravljajo le, če so zanje predhodno pridobile dovoljenje Banke Slovenije v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), poleg tega pa zakon ureja tudi plačilne institucije z opustitvijo. Plačilne storitve zagotavljanja informacij o računih lahko v Republiki Sloveniji opravljajo tudi ponudniki storitev zagotavljanja informacij o računih, ki so v skladu z ZPlaSSIED registrirani pri Banki Slovenije.
Plačilne institucije lahko plačilne storitve ob predhodnem obvestilu opravljajo tudi na območju druge države članice Evropske unije ali države podpisnice Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali tretje države, in sicer prek podružnice, zastopnika ali neposredno. Plačilne storitve v Republiki Sloveniji pa lahko opravljajo tudi plačilne institucije držav članic, in sicer prek podružnice, zastopnika ali neposredno. Banka Slovenije vodi naslednje sezname v registru plačilnih institucij:
Seznam plačilnih institucij, ki imajo veljavno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev, vključno z njihovimi zastopniki in podružnicami,
Seznam plačilnih institucij z opustitvijo, ki imajo veljavno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitve izvrševanja denarnih nakazil, vključno z njihovimi zastopniki in podružnicami,
Seznam registriranih ponudnikov storitev zagotavljanja informacij o računih,
Seznam aktualnih obvestil o spremembah v registru (vpis ali izbris iz registra, sprememba vnosa v registru),
Seznam notifikacij plačilnih institucij, ki jih je Banka Slovenije prejela od pristojnih organov držav sedeža plačilne institucije.
Pogoji, postopki in dokumentacija v zvezi z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot (hibridna) plačilna institucija in kot plačilna institucija z opustitvijo, ter pogoji, postopki in dokumentacija v zvezi z registracijo ponudnika storitev zagotavljanja informacij o računih, vključno z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža, so določeni v ZPlaSSIED in Sklepu o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja ter za pridobitev kvalificiranega deleža v plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, višina taks za odločanje o posamezni zahtevi pa v Sklepu o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
Vse navedene zahteve vložniki pri Banki Slovenije vložijo na za to predpisanih obrazcih, ki so dostopni na naslednjih povezavah:
Nadzor družb za izdajo elektronskega denarja
Družbe za izdajo elektronskega denarja lahko izdajajo elektronski denar in opravljajo plačilne storitve le, če so zanje predhodno pridobile dovoljenje Banke Slovenije v skladu z ZPlaSSIED, poleg tega pa zakon ureja tudi družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo.
Družbe za izdajo elektronskega denarja lahko storitve ob predhodnem obvestilu opravljajo tudi na območju druge države članice Evropske unije ali države podpisnice Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali tretje države, in sicer prek podružnice ali neposredno. Storitve izdajanja elektronskega denarja v Republiki Sloveniji pa lahko opravljajo tudi družbe za izdajo elektronskega denarja držav članic, in sicer neposredno ali prek podružnice, distribucijo in unovčevanje elektronskega denarja pa lahko te družbe opravljajo tudi prek zastopnika. Banka Slovenije vodi naslednje sezname v registru družb za izdajo elektronskega denarja:
Seznam družb za izdajo elektronskega denarja, ki imajo veljavno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja, vključno z njihovimi zastopniki in podružnicami,
Seznam družb za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, ki imajo veljavno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja, vključno z njihovimi zastopniki in podružnicami,
Seznam aktualnih obvestil o spremembah v registru (vpis ali izbris iz registra, sprememba vnosa v registru),
Seznam notifikacij družb za izdajo elektronskega denarja, ki jih je Banka Slovenije prejela od pristojnih organov držav sedeža družbe za izdajo elektronskega denarja.
Pogoji, postopki in dokumentacija v zvezi z dovoljenjem Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja in plačilnih storitev kot (hibridna) družba za izdajo elektronskega denarja ter kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, vključno z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža, so določeni v ZPlaSSIED in Sklepu o vsebini zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija, za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja ter za pridobitev kvalificiranega deleža v plačilni instituciji ali družbi za izdajo elektronskega denarja, višina taks za odločanje o posamezni zahtevi pa v Sklepu o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.
Vse navedene zahteve vložniki pri Banki Slovenije vložijo na za to predpisanih obrazcih, ki so dostopni na naslednjih povezavah:
Nadzor plačilnih in poravnalnih sistemov
Plačilni sistemi in sistemi za poravnavo vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: plačilni in poravnalni sistemi) predstavljajo nabor instrumentov, postopkov, pravil in tehnološke podpore za prenos informacij in poravnavo denarnih sredstev oziroma finančnih instrumentov med njihovimi udeleženci. Plačilni in poravnalni sistemi v modernem gospodarstvu predstavljajo osnovno infrastrukturo, ki omogoča prenos denarnih sredstev in finančnih instrumentov med subjekti na trgu.
Varno in nemoteno delovanje plačilnih in poravnalnih sistemov je zato nujna osnova za varno in učinkovito delovanje finančnega sistema, ki s svojim zanesljivim delovanjem prispeva k splošni stabilnosti gospodarstva. Zaradi navedenega imajo centralne banke v svoji splošni vlogi zagotavljanja finančne stabilnosti poseben interes za njihovo nemoteno delovanje.
Vloga Banke Slovenije na področju nadzora plačilnih in poravnalnih sistemov je splošno določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije, Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter Zakonu o Banki Slovenije, konkretizirana pa v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ter Uredbi o izvajanju Uredbe (EU) o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah. Na podlagi navedenih predpisov je Banka Slovenije pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora plačilnih in poravnalnih sistemov.
Po slovenskem pravu trenutno deluje pet plačilnih sistemov in en sistem poravnave vrednostnih papirjev.
Zadevni plačilni sistemi so TARGET-Slovenija, ki ga upravlja Banka Slovenije, in štirje plačilni sistemi, namenjeni poravnavi plačil malih vrednosti, ki jih upravlja družba Bankart:
BIPS, v okviru katerega se izvršujejo domača (i) kreditna plačila in (ii) takojšnja kreditna plačila,
SIMP-PS, v okviru katerega se izvajata obračun in poravnava denarnih terjatev in obveznosti udeležencev iz naslova domačih direktnih obremenitev,
Poravnava kartic, v okviru katere se izvajata obračun ter poravnava denarnih terjatev in obveznosti iz naslova domačih kartičnih transakcij na POS-terminalih in bankomatih, ter
Poravnava bankomatov, v okviru katere se izvajata obračun ter poravnava denarnih terjatev in obveznosti le iz naslova transakcij z domačimi debetnimi karticami Maestro na bankomatih, kadar imetnik kartice opravi dvig na bankomatu pri drugem udeležencu plačilnega sistema, ne pa pri udeležencu, pri katerem ima odprt račun.
Izračun terjatev in poravnava poslov z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje v okviru Ljubljanske borze, ter poravnava izvenborznih poslov se v Sloveniji izvajajo v sistemu za poravnavo vrednostnih papirjev (Centralni register vrednostnih papirjev) v upravljanju KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. o. o.
Nadzor menjalniškega poslovanja
V skladu z Zakonom o deviznem poslovanju je menjalec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja menjalniške posle na podlagi dovoljenja Banke Slovenije. Menjalniške posle lahko poleg menjalcev opravljajo tudi banke in hranilnice, ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, opravljajo storitve trgovanja s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli. Pri tem omenjeni zakon še določa, da so menjalniški posli nakup in prodaja tuje gotovine (bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih izda centralna banka ali država) ter nakup čekov, ki se glasijo in so unovčljivi v tujem denarju.
Način opravljanja menjalniških poslov ter izdajo, odvzem in prenehanje dovoljenja, ki ga Banka Slovenije izda menjalcu za opravljanje menjalniških poslov, prav tako ureja Zakon o deviznem poslovanju. Pogoji in način opravljanja menjalniških poslov pa so, skupaj s postopki in dokumentacijo v zvezi z dovoljenjem za opravljanje menjalniških poslov, podrobneje opredeljeni v Sklepu o opravljanju menjalniških poslov. Višina takse za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja je določena v Sklepu o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije.
Banka Slovenije vodi seznam menjalcev in njihovih posameznih menjalnih mest.
Menjalci ter banke in hranilnice morajo na podlagi Zakona o deviznem poslovanju in Sklepa o opravljanju menjalniških poslov Banki Slovenije pošiljati redna in izredna poročila v zvezi s svojim poslovanjem. Redno morajo na polletni ravni poročati o skupnem prometu vseh blagajn na vseh menjalnih mestih, in sicer najpozneje petnajsti dan v mesecu, ki sledi zaključku posameznega polletja. Vsebino, obliko in način poročanja podrobneje določa Sklep o opravljanju menjalniških poslov. Izredno poročanje se nanaša na sporočanje sprememb podatkov v zvezi z odgovornimi osebami in kvalificiranimi lastniki, podatkov o številu zaposlenih, ki opravljajo menjalniške posle, ter vseh sprememb, ki vplivajo na statusni ustroj ali poslovanje menjalca. Podrobnejša navodila v zvezi z elektronskim poslovanjem z Banko Slovenije so relevantna tudi za poročanje o menjalniškem poslovanju. Pri tem se v skladu s Prilogo Sklepa o opravljanju menjalniških poslov uporabljajo digitalna potrdila Banke Slovenije.