Plačilni instrumenti
Denarna sredstva (bankovci, kovanci, knjižni in elektronski denar) se v plačilnem prometu prenašajo bodisi v obliki gotovine bodisi v obliki negotovinskih prenosov denarnih sredstev. Gotovinska plačila so povezana predvsem z manjšimi zneski pri vsakodnevnih nakupih fizičnih oseb, negotovinski prenosi denarnih sredstev pa predstavljajo preprost, varen, zanesljiv, hiter in poceni prenos denarnih sredstev ter razpolaganje z njimi pri ponudnikih plačilnih storitev, ki negotovinske prenose denarnih sredstev omogočajo na podlagi uporabe plačilnih instrumentov. Pojem plačilnega instrumenta je opredeljen v prvem odstavku 16. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED).
Poznamo papirne in elektronske plačilne instrumente. Papirni plačilni instrumenti so tisti, pri katerih je nalog za plačilo predložen ponudniku plačilnih storitev v papirni obliki. To so predvsem kreditna plačila, ki temeljijo na uporabi papirnega plačilnega naloga, ter ček in direktna obremenitev, kadar za njuno izvedbo niso uporabljeni elektronski zapis oziroma elektronske komunikacijske poti. Elektronski plačilni instrumenti pa uporabniku omogočajo (oddaljeni) dostop do sredstev na plačilnem računu z uporabo elektronske naprave in/ali elektronskih komunikacijskih poti. Mednje uvrščamo kreditna plačila, ki temeljijo na uporabi elektronskega plačilnega naloga, in plačilne kartice, pa tudi direktno obremenitev, kadar so za izvedbo plačila uporabljene elektronske komunikacijske poti.
Glede na to, kdo odredi plačilo, plačilne instrumente razvrščamo na kreditne plačilne instrumente, s katerimi plačilo odredi plačnik (običajno dolžnik) v breme svojega plačilnega računa ali položene gotovine (kreditna plačila), in na debetne plačilne instrumente, s katerimi plačilo odredi prejemnik plačila (upnik) v breme plačnikovega računa na podlagi pooblastila, ki ga predhodno prejme od plačnika (dolžnika). Pri debetnih plačilnih instrumentih iniciativa za izvedbo plačila torej prihaja z upnikove strani. Med debetne plačilne instrumente uvrščamo direktno obremenitev in ček.
Najbolj razširjen plačilni instrument so plačilne kartice, ki jih imetniki lahko uporabljajo za plačilo na POS-terminalu ali prek spleta ali pa za dvig gotovine na bankomatu. Glede na način poravnave obveznosti ločujemo med debetnimi in kreditnimi plačilnimi karticami. Debetna plačilna kartica imetniku omogoča opravljanje plačil tako, da izdajatelj kartice ob vsaki uporabi takoj obremeni njegov transakcijski račun za znesek opravljenih plačil, kreditna plačilna kartica pa omogoča nakupe ali dvige gotovine do vnaprej dogovorjene zgornje meje odobrenega posojila. Poznamo posojilne kreditne kartice, kjer imetnik tovrstne kartice poravna del obveznosti na koncu obračunskega obdobja, in kartice z odloženim plačilom, kjer imetnik poravna obveznosti v celoti na koncu obračunskega obdobja.