Digitalni evro

Digitalizacija je v zadnjih letih močno posegla v naša življenja, ob tem pa je velike spremembe prinesla tudi na področje finančnih storitev. Področje plačevanja je eno od tistih, ki se s pojavom in razpoložljivostjo novih tehnologij izjemno hitro razvijajo in posledično tudi spreminjajo. To narekujejo tudi potrebe in pričakovanja uporabnikov, ki gotovino pri plačevanju postopno zamenjujejo z digitalnimi plačilnimi instrumenti. Na razvoj, ki ga prinaša digitalizacija, se aktivno odzivamo tudi centralne banke Evrosistema, ki ob spodbujanju finančnega sektorja k razvoju varnih in učinkovitih plačilnih rešitev zagotavljamo tudi razvoj lastnih sistemov in rešitev. Tako v okviru projekta Digitalni evro proučujemo možnost izdaje centralnobančne digitalne valute – digitalnega evra, ki bi potrošnikom in podjetjem omogočil digitalni dobi prilagojeno priročno plačevanje na varen, hiter in stroškovno učinkovit način.

Razlogi za izdajo digitalnega evra

Poleg podpore digitalizaciji je razlogov, ki bi upravičili izdajo digitalnega evra, več. Zmanjšanje uporabe gotovine za plačevanje bi pomenilo večjo odvisnost od (zasebnih) digitalnih rešitev za plačevanje. Digitalni evro bi lahko predstavljal dodatno in – zaradi dejstva, da bi ga izdala institucija, terjatve do katere so netvegane – varnejšo obliko plačevanja. Ob tem ne bi zamenjal gotovine, ki je enakovredna terjatev do centralne banke, temveč bi bil izdan kot njen komplement in omogočal uporabo v digitalnem svetu.

Digitalni evro bi lahko naslavljal tudi vse večjo priljubljenost kriptosredstev, vključno s stabilnimi kovanci, ter razvoj centralnobančnih digitalnih valut tretjih držav, ki bi lahko v prihodnosti v evrskem območju postali alternativa pri vsakodnevnem plačevanju. V takšnih okoliščinah bi evropska centralnobančna digitalna valuta omogočila ohraniti evropsko strateško suverenost in stabilnost tudi v digitalni dobi.

Ob tem je možnost izdaje lastne centralnobančne digitalne valute za Evrosistem pomembna tudi zaradi ohranjanja mednarodne vloge evra, sploh če bi bil dostop do digitalnega evra omogočen tudi prebivalcem zunaj evrskega območja.

Poleg omenjenih razlogov pa digitalni evro pomeni dobro priložnost za poglobitev sodelovanja med centralnimi bankami in zasebnim sektorjem ter razvoj plačil nasploh, saj bi lahko njegova izdaja še dodatno spodbudila inovacije na področju plačil malih vrednosti.

Cilji, ki jim pri digitalnem evru sledimo

Centralne banke danes zagotavljamo oskrbo z gotovino in sprejemamo depozite od poslovnih bank (t. i. javni oziroma centralnobančni denar). Zasebni sektor pa zagotavlja svoje plačilne rešitve – plačila med plačilnimi računi, plačila s karticami itd. – ki temeljijo na denarju poslovnih bank (t. i. zasebni denar).

Končni uporabniki (potrošniki in podjetja) bi z digitalnim evrom dobili možnost, da z javnim denarjem plačujejo kadarkoli in kjerkoli v državah evrskega območja, v različnih situacijah (tako plačila v (spletnih) trgovinah kot tudi neposredno med uporabniki). Možnost plačevanja z denarnim sredstvom, ki ga izdajamo centralne banke, ohranja t. i. vlogo denarnega sidra. Ta vloga pomeni ohranjanje zaupanja uporabnikov v evro, ki je podprto z zamenljivostjo različnih (zasebnih) oblik denarnih sredstev v gotovino oziroma v primeru izdaje tudi v digitalni evro.

Z digitalnim evrom bi končni uporabniki dobili dodatno možnost za plačevanje, ki bi bila zares evropska. S tem bi se okrepila strateška avtonomija Evrope, saj danes pri elektronskem plačevanju na prodajnih mestih med kartičnimi plačili prevladujejo plačilne kartice, katerih delovanje temelji na plačilnih shemah v lasti neevropskih podjetij.

Digitalni evro kot enotno plačilno sredstvo evrskega območja bi lahko pripomogel tudi k večji učinkovitosti celotnega evropskega plačilnega ekosistema, saj bi se lahko znižali stroški plačevanja in sprejemanja plačil (na strani trgovcev). Ne nazadnje pa bi z digitalnim evrom evropska plačila postala odpornejša, saj bi bilo z njim mogoče plačevati tudi brez internetne povezave.

Potek projekta

V Evrosistemu smo z analizo centralnobančnih digitalnih valut začeli leta 2017, od takrat pa se aktivnosti na tem področju stopnjujejo. Po objavi Poročila o digitalnem evru v letu 2020 smo izvedli javni posvet s strokovno in splošno javnostjo glede pričakovanih lastnosti in funkcionalnosti digitalnega evra. Julija 2021 je Svet ECB potrdil začetek dvoletne faze proučevanja projekta Digitalni evro, ki se je začela oktobra 2021 in je bila namenjena analizi potencialne zasnove digitalnega evra. Na podlagi zaključkov faze proučevanja je bila jeseni 2023 sprejeta odločitev o prehodu projekta v pripravljalno fazo, ki se je zaključila oktobra 2025. Tekom pripravljalne faze se je Evrosistem premaknil od teoretične zasnove k praktičnim aspektom digitalnega evra, kot so razvoj tehničnega pravilnika plačilne sheme in izbira razvijalcev tehnične rešitve digitalnega evra, pa tudi izvedba eksperimentov s tržnimi deležniki, podpora so-zakonodajalcema pri zakonodajnem procesu in raziskovanje umestitve digitalnega evra v evropski ekosistem plačil. S koncem pripravljalne faze je projekt Digitalni evro vstopil v naslednjo fazo, s katero želi Evrosistem zagotoviti pripravljenost na morebitno izdajo digitalnega evra v letu 2029, ob predpostavki, da bosta so-zakonodajalca pravno podlago za digitalni evro sprejela v letu 2026. Odločitev o izdaji digitalnega evra za zdaj sicer še ni bila sprejeta.

Naslednja faza projekta Digitalni evro se bo osredotočala na tehnično pripravljenost na razvoj digitalnega evra, interakcijo s tržnimi deležniki in podporo zakonodajnemu postopku za sprejem pravne podlage za digitalni evro. Potekala bo tudi priprava na morebitni pilot digitalnega evra, v okviru katerega bi lahko bile prve transakcije izvršene že v letu 2027.