Po visoki rasti v lanskem letu se je gospodarska aktivnost v začetku letošnjega leta po pričakovanjih umirila, a ostala ugodna. Gospodarsko rast še naprej pomembno podpira domače povpraševanje, kar se odraža predvsem v storitvah (brez trgovine) in gradbeni aktivnosti. K rasti BDP je pozitivno prispevala tudi neto izvozna aktivnost, povezana zlasti z uresničevanjem preteklih naročil in posledičnem močnem upadu zalog.

V prvih treh mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,8 mrd EUR, kar je izboljšanje v primerjavi z 0,3 mrd EUR primanjkljaja v enakem obdobju 2022. Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki je iz primanjkljaja prešla v presežek (izboljšanje za 0,8 mrd EUR) in za 0,2 mrd EUR večji presežek storitvene menjave.

Zaradi hitre dinamike sprememb, ki v zadnjem obdobju krepijo negotovost, v Banki Slovenije ocenjujemo kot povišana naslednja tveganja: (i) obrestno tveganje, (ii) kreditno tveganje in (iii) tveganje, povezano s trgom nepremičnin. Ob tem odpornost bančnega sistema na morebitno uresničitev tveganj ostaja robustna – v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti je ocenjena kot srednja, v segmentu likvidnosti pa visoka.