1Povzetek gibanj v finančnih računih v zadnjem letu

Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec prvega četrtletja 2025 dosegle 417,4 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 14,8 mrd EUR. Najbolj so se povečale terjatve države (za 4,9 mrd EUR), tujine (za 3,7 mrd EUR) in nefinančnih družb (za 2,9 mrd EUR), medtem ko so se najbolj povečale obveznosti nefinančnih družb (za 5,7 mrd EUR), tujine (za 3,9 mrd EUR) in države (za 3,3 mrd EUR).

Nefinančne družbe so povečale najeta posojila za 460 mio EUR, pri čemer so nadaljevale z zadolževanjem znotraj lastnega sektorja in pri gospodinjstvih, pri domačih bankah pa so se po skoraj dveh letih razdolževanja ponovno rahlo zadolžile.

Centralna banka je izboljšala neto finančni položaj do bank (za 2,2 mrd EUR), poslabšala pa do države (za 1,9 mrd EUR).

Banke so zmanjšale vloge pri centralni banki, povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje (za 2,7 mrd EUR) in nadaljevale s posojanjem gospodinjstvom. Med obveznostmi so se povečali njihov kapital, dolžniški vrednostni papirji in prejete vloge.

Okrepila se je rast danih posojil drugih finančnih posrednikov, ki so se povečala za 189 mio EUR.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi so povečali naložbe v dolžniške (za 607 mio EUR) in lastniške vrednostne papirje (za 483 mio EUR).

Država je povečala vloge pri centralni banki ter obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev in posojil. Primanjkljaj države je v zadnjem letu znašal 847 mio EUR oziroma 1,3 % BDP.

Naložbe gospodinjstev v lastniški kapital so se povečale za 3,2 mrd EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 832 mio EUR.

Nadaljevalo se je slabšanje neto finančnega položaja tujine. V zadnjem letu se je primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti tujine povečal za 3,2 mrd EUR, na 7,2 mrd EUR, najbolj do finančnih družb in gospodinjstev, izboljšal pa se je položaj do države.

2Nefinančne družbe

Finančna sredstva nefinančnih družb so konec prvega četrtletja 2025 znašala 73,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 4,3 mrd EUR. Druge terjatve so dosegle 26,9 mrd EUR in so se povečale za 1,4 mrd EUR. Največ terjatev je bilo v obliki komercialnih kreditov in predujmov (82 %), od tega 52 % do tujine in 39 % v lastnem sektorju. Naložbe v lastniški kapital so se povečale za 1,4 mrd EUR in so znašale 25,3 mrd EUR, pri čemer je bilo 73 % naložb znotraj lastnega sektorja. Vloge so narasle za 764 mio EUR in dosegle 12,5 mrd EUR, od tega 84 % pri domačih bankah.

Obveznosti nefinančnih družb so znašale 124,6 mrd EUR in so se povečale za 7,6 mrd EUR. Obveznosti iz lastniškega kapitala so dosegle 72 mrd EUR in so narasle za 6,2 mrd EUR, od tega 1,4 mrd EUR zaradi transakcij. Največji lastniki so bili tujina (27 %), gospodinjstva (26 %), nefinančne družbe (26 %) in država (17 %). Nefinančne družbe so imele 26,5 mrd EUR drugih obveznosti, ki so se povečale za 1 mrd EUR. Največ obveznosti je bilo iz komercialnih kreditov in predujmov (73 %), od tega 46 % do tujine in 44 % znotraj lastnega sektorja. Najeta posojila so dosegla 25,5 mrd EUR, od tega 41 % pri domačih bankah in 29 % v tujini, in so se povečala za 460 mio EUR. Pri tem se je nadaljevalo zadolževanje znotraj lastnega sektorja in pri gospodinjstvih, pri domačih bankah pa so se po skoraj dveh letih zmanjševanja najeta posojila rahlo povečala (za 129 mio EUR).

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 50,7 mrd EUR in se je povečal za 3,3 mrd EUR, predvsem do gospodinjstev (za 1,6 mrd EUR) in države (za 1,4 mrd EUR). Medsebojne terjatve in obveznosti nefinančnih družb so predstavljale 45 % finančnih sredstev in 27 % obveznosti.

3Centralna banka

Finančna sredstva centralne banke so konec prvega četrtletja 2025 znašala 34,6 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 462 mio EUR. Centralna banka je imela naložbe v dolžniške vrednostne papirje (54 %) in vloge (40 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so dosegle 18,7 mrd EUR in so obsegale državne (66 %) in tuje vrednostne papirje (33 %), pri čemer so se naložbe v državne papirje zmanjšale, v tuje pa povečale. Centralna banka je imela 13,9 mrd EUR terjatev iz vlog (večino iz naslova terjatev v sistemu Target[1]).

Obveznosti centralne banke so znašale 34,7 mrd EUR in so se povečale za 471 mio EUR. Obveznosti iz gotovine so dosegle 7,3 mrd EUR, od tega največ do gospodinjstev. Obveznosti iz vlog so znašale 26,4 mrd EUR, od tega 43 % do tujine, 30 % do države in 27 % do bank. Povečale so se vloge države (za 1,3 mrd EUR) in tujine (za 1,2 mrd EUR, večinoma obveznosti do Evrosistema iz prilagoditve evrobankovcev[2]), zmanjšale pa so se vloge bank (za 2,3 mrd EUR).

Neto finančni položaj centralne banke se je izboljšal do bank (za 2,2 mrd EUR), poslabšal pa do države (za 1,9 mrd EUR).

4Druge denarne finančne institucije

Finančna sredstva bank[3] so konec prvega četrtletja 2025 znašala 55,9 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 2,3 mrd EUR. Vrednost danih posojil je dosegla 29,8 mrd EUR[4] oziroma 53 % naložb, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (35 %). Banke so povečale posojila za 2,1 mrd EUR, najbolj gospodinjstvom (za 827 mio EUR) in drugim finančnim posrednikom (za 806 mio EUR, predvsem zaradi posojila eni od lizinških družb), posojila nefinančnim družbam pa so ostala skoraj nespremenjena. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so znašale 13,6 mrd EUR, pri čemer je bilo 73 % naložb v tujih in 23 % v državnih vrednostnih papirjih. Naložbe so se povečale za 2,7 mrd EUR (predvsem kot posledica neto nakupov), najbolj v tuje vrednostne papirje. Terjatve iz gotovine in vlog so se zmanjšale za 2,6 mrd EUR, večina do centralne banke, in dosegle 9,8 mrd EUR.

Obveznosti bank so znašale 55,5 mrd EUR in so se povečale za 2,7 mrd EUR. Najpomembnejši vir sredstev bank so bile prejete vloge[5] v znesku 43 mrd EUR, predvsem gospodinjstev (64 %) in nefinančnih družb (24 %). Vloge so se povečale za 738 mio EUR, najbolj vloge gospodinjstev. Kapital bank se je povečal za 1,1 mrd EUR, predvsem prek vrednostnih sprememb, in je dosegel 7,3 mrd EUR. Največji delež v kapitalu sta imeli tujina (71 %) in država (18 %). Obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev so se ob novih izdajah povečale za 1 mrd EUR in dosegle 4,2 mrd EUR, od tega 80 % do tujine.

Neto finančni položaj bank se je izboljšal do tujine (za 1 mrd EUR) in drugih finančnih posrednikov (za 891 mio EUR), poslabšal pa do centralne banke (za 2,2 mrd EUR).

5Drugi finančni posredniki

Finančna sredstva drugih finančnih posrednikov so konec prvega četrtletja 2025 znašala 14,7 mrd EUR in so v zadnjem letu porasla za 1,7 mrd EUR. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 9,1 mrd EUR in so se povečale za 1,4 mrd EUR, predvsem zaradi vrednostnih sprememb (1,1 mrd EUR). Največ naložb so imeli v tujino (56 %) in nefinančne družbe (34 %). Okrepila se je rast danih posojil, ki so se povečala za 189 mio EUR in dosegla 3,6 mrd EUR, od tega največ gospodinjstvom (47 %) in nefinančnim družbam (42 %). Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 129 mio EUR in dosegle 1 mrd EUR, pri čemer je bilo 91 % naložb v tujih vrednostnih papirjih. Vloge so znašale 561 mio EUR, od tega 89 % pri domačih bankah.

Obveznosti drugih finančnih posrednikov so znašale 14,6 mrd EUR in so se povečale za 1,7 mrd EUR. Vrednost lastniškega kapitala je dosegla 10,7 mrd EUR in se je zvišala za 1,5 mrd EUR. Najpomembnejša postavka v lastniškem kapitalu so bile enote investicijskih skladov (59 %), predvsem v lasti gospodinjstev (64 %) ter zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (27 %). Vrednost investicijskih skladov se je povečala za 522 mio EUR in dosegla 6,4 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 399 mio EUR. Nadaljevalo se je umirjeno zadolževanje drugih finančnih posrednikov. Najeta posojila so se povečala za 183 mio EUR in dosegla 3,6 mrd EUR, od tega 54 % pri domačih bankah (povečanje za 804 mio EUR) in 30 % v tujini (zmanjšanje za 659 mio EUR).

6Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec prvega četrtletja 2025 znašala 14,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,1 mrd EUR. Največ finančnih sredstev so imeli naloženih v dolžniške vrednostne papirje (7,4 mrd EUR), predvsem v tuje (82 %) in državne (13 %). Terjatve so se povečale za 607 mio EUR, pretežno do tujine. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 5,5 mrd EUR in so se povečale za 483 mio EUR. Največ naložb so imeli v tujini (46 %), investicijskih skladih (33 %) in zavarovalnih družbah (12 %). Vloge so znašale 346 mio EUR, od tega 92 % pri domačih bankah.

Obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so znašale 14,7 mrd EUR in so se povečale za 1,4 mrd EUR. Zavarovanja in pokojninske sheme so predstavljali največji del obveznosti (10,7 mrd EUR) in so se povečali za 614 mio EUR. V njihovi strukturi je znašal delež pokojninskih pravic 52 %, življenjskih zavarovanj 31 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 17 %. Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 652 mio EUR in dosegle 3,4 mrd EUR. Najpomembnejši lastniki so bili država (40 %), tujina (24 %) ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (22 %).

7Država

Finančna sredstva države so konec prvega četrtletja 2025 znašala 46,9 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 5,1 mrd EUR. Država je imela 21 mrd EUR naloženih v lastniški kapital, največ v nefinančne družbe (58 %) in v lastni sektor (24 %). Naložbe so se zaradi pozitivnih vrednostnih sprememb povečale za 3,6 mrd EUR. Vloge so se povečale za 1,3 mrd EUR in dosegle 15,5 mrd EUR, od tega 51 % pri centralni banki, 26 % v tujini, 17 % v lastnem sektorju in 6 % pri domačih bankah. Druge terjatve so znašale 5,3 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (54 %) in znotraj lastnega sektorja (19 %). Terjatve iz posojil so dosegle 2,9 mrd EUR, od tega 53 % do tujine, 15 % do bank in 14 % do nefinančnih družb.

Obveznosti države so znašale 58,3 mrd EUR in so se povečale za 3 mrd EUR. Država je imela 36,2 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (52 %) in centralne banke (34 %). Obveznosti države so se najbolj povečale do tujine (za 609 mio EUR) in bank (za 377 mio EUR), zmanjšale pa do centralne banke (za 471 mio EUR). Najeta posojila so se povečala za 731 mio EUR in dosegla 6,9 mrd EUR, od tega 71 % v tujini in 22 % pri domačih bankah. Druge obveznosti so znašale 6,1 mrd EUR, največ do nefinančnih družb (44 %), tujine (17 %) in gospodinjstev (17 %), ter so se povečale za 221 mio EUR.

Primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti je znašal 11,3 mrd EUR in se je zmanjšal za 2,2 mrd EUR, primanjkljaj v transakcijah pa je dosegel 847 mio EUR oziroma 1,3 % BDP.

8Gospodinjstva

Finančna sredstva gospodinjstev so konec prvega četrtletja 2025 znašala 87,1 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 6 mrd EUR. Vloge so dosegle 30,8 mrd EUR, od tega 89 % v domačih bankah, ter so se povečale za 1,4 mrd EUR. Terjatve iz gotovine so znašale 8 mrd EUR. Naložb v lastniški kapital je bilo za 31,1 mrd EUR, največ v nefinančne družbe (61 %), tujino (21 %) in domače investicijske sklade (13 %). Naložbe so se povečale za 3,2 mrd EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 832 mio EUR. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle za 499 mio EUR, na 9,6 mrd EUR, pri čemer je bilo pokojninskih pravic 57 %, življenjskih zavarovanj 37 %, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 6 %. Druge terjatve so znašale 4,4 mrd EUR in so se povečale za 187 mio EUR.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 18,7 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 1 mrd EUR. Najeta posojila so narasla za 1,1 mrd EUR in dosegla 16,5 mrd EUR, od tega 84 % pri domačih bankah in 10 % pri drugih finančnih posrednikih.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev se je povečal za 5 mrd EUR, na 68,4 mrd EUR, presežek v transakcijah pa je dosegel 2,5 mrd EUR in je bil največji do tujine (1,2 mrd EUR).

9Tujina

Finančna sredstva tujine so konec prvega četrtletja 2025 znašala 89,1 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 5,4 mrd EUR. Največ naložb je imela tujina v lastniški kapital, ki se je povečal za 2,6 mrd EUR (od tega za 1,3 mrd EUR zaradi transakcij), na 26,4 mrd EUR, pri čemer je bilo 72 % naložb v nefinančne družbe in 20 % v banke. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje, med katerimi prevladujejo državni papirji, so dosegle 22,4 mrd EUR in so se povečale za 1,7 mrd EUR, predvsem zaradi transakcij. Terjatve iz vlog so se povečale za 779 mio EUR in dosegle 13,8 mrd EUR, od tega 81 % do centralne banke (predvsem iz naslova prilagoditve evrobankovcev) in 19 % do bank. Terjatve iz posojil so se zmanjšale za 329 mio EUR na 13,7 mrd EUR, od tega je bilo največ terjatev do nefinančnih družb in države.

Obveznosti tujine so znašale 96,3 mrd EUR in so se povečale za 8,6 mrd EUR. Obveznosti iz gotovine in vlog so se povečale za 1 mrd EUR ter dosegle 26,2 mrd EUR. Tujina je imela 24,6 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, ki so se močno povečale (za 3,8 mrd EUR, predvsem zaradi transakcij). Največji imetniki tujih dolžniških vrednostnih papirjev so bili banke (41 %), zavarovalne družbe in pokojninski skladi (25 %) ter centralna banka (25 %). Obveznosti iz lastniškega kapitala so se povečale za 2,2 mrd EUR (od tega za 1,4 mrd EUR zaradi transakcij) in znašale 22,3 mrd EUR, pri čemer je bilo 29 % obveznosti do gospodinjstev, 22 % do investicijskih skladov in 21 % do nefinančnih družb.

Tujina je imela primanjkljaj finančnih sredstev glede na obveznosti v znesku 7,2 mrd EUR, kar je posledica primanjkljaja do finančnih družb (25,8 mrd EUR) in gospodinjstev (11,7 mrd EUR) ter presežka do države (16,2 mrd EUR) in nefinančnih družb (14,1 mrd EUR). V zadnjem letu se je neto finančni položaj tujine poslabšal za 3,2 mrd EUR, najbolj do finančnih družb (za 2,3 mrd EUR) in gospodinjstev (za 1,6 mrd EUR), izboljšal pa do države (za 815 mio EUR). Z vidika finančnih instrumentov je imela tujina presežek pri posojilih (6,5 mrd EUR) in lastniškem kapitalu (4,1 mrd EUR), primanjkljaj pa pri gotovini in vlogah (12,4 mrd EUR), dolžniških vrednostnih papirjih (2,2 mrd EUR) ter drugih terjatvah (2,2 mrd EUR).

Tujina je imela do domačih sektorjev v zadnjem letu primanjkljaj v transakcijah (2,4 mrd EUR). Sektorsko gledano je tujina financirala državo (1,6 mrd EUR), medtem ko so tujino financirali predvsem finančne družbe (2,5 mrd EUR) in gospodinjstva (1,2 mrd EUR). Z vidika finančnih instrumentov so domači sektorji financirali tujino večinoma z dolžniškimi vrednostnimi papirji (1,4 mrd EUR) in posojili (575 mio EUR).