Strategija denarne politike

Poglavitni cilj Evrosistema, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so sprejele evro, je ohranjanje stabilnosti cen. Tako Evrosistem prispeva k splošni blaginji, še zlasti k visoki gospodarski rasti in stopnji zaposlenosti. Če to ni v nasprotju s ciljem cenovne stabilnosti, Evrosistem podpira tudi splošne ekonomske politike v Evropski uniji, da bi prispeval k doseganju ciljev Unije; uravnotežena gospodarska rast, zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost, družbeni napredek, visoka raven varstva in izboljševanje kakovosti okolja. Evrosistem prispeva tudi k temu, da pristojni organi nemoteno izvajajo svoje politike na področju bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema.

Cilj Evrosistema je, da inflacijo evrskega območja v srednjeročnem obdobju ohranja pri 2 %. Zavezanost Sveta ECB temu cilju je simetrična. Za ohranjanje simetrije inflacijskega cilja je pomembno, da se denarna politika odločno in vztrajno odziva na velika in trajnejša odstopanja inflacije od ciljne ravni v obe smeri, saj s tem preprečuje, da bi se odstopanja zakoreninila zaradi odstiranja inflacijskih pričakovanj.

Primarni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Kadar so ključne obrestne mere blizu efektivne spodnje meje ali za ohranjanje nemotenega delovanja transmisije denarne politike, lahko Svet ECB uporablja tudi druge instrumente, kot so operacije dolgoročnejšega refinanciranja, nakupi vrednostnih papirjev, negativne obrestne mere in prihodnja usmeritev denarne politike.

Svet ECB sprejema odločitve o denarni politiki, vključno s presojo sorazmernosti odločitev in njihovih stranskih učinkov, na podlagi integrirane ocene vseh relevantnih dejavnikov. Pri presoji upošteva ne le najverjetnejše gibanje inflacije in gospodarstva, ampak tudi spremljajoča tveganja in negotovost, pri čemer ustrezno uporablja scenarije in analize občutljivosti. Pristop k urejanju, presojanju in medsebojnemu preverjanju informacij, ki so pomembne za oceno dejavnikov tveganj pri ohranjanju cenovne stabilnosti, temelji na dvostebrni strategiji: ekonomski analizi ter denarni in finančni analizi. V tem okviru se ekonomska analiza osredotoča na realna in nominalna gospodarska gibanja, medtem ko denarna in finančna analiza proučuje denarne in finančne kazalnike, s poudarkom na delovanju transmisijskega mehanizma denarne politike in možnih tveganjih za srednjeročno cenovno stabilnost, ki jih povzročajo finančna neravnovesja in denarni dejavniki.

Svet ECB je v okviru svojega mandata trdno odločen, da bo Evrosistem v skladu s cilji in prizadevanji EU v celoti upošteval posledice, ki jih imajo podnebne spremembe in degradacija narave za denarno politiko in centralno bančništvo.

Svet ECB o svojih odločitvah redno in transparentno obvešča javnost. S ključnimi odločitvami Sveta ECB na denarnih sejah, ki potekajo okvirno vsakih šest tednov, predsednica Sveta ECB javnost seznani na vnaprej napovedanih novinarskih konferencah. Seznanjanje javnosti z odločitvami poteka tudi lokalno prek nacionalnih centralnih bank. V Banki Slovenije javnost o sprejetih odločitvah obveščamo prek spletne strani, komunikacije z mediji in družabnih omrežij. Organiziramo in udeležujemo se tudi številnih javnih dogodkov doma in v tujini.

Izjava o strategiji denarne politike ECB, sprejeta 2025

Izjava ECB o strategiji denarne politike, sprejeta 2021

Stopnja inflacije v evrskem območju in Sloveniji (HICP)
medletna rast, %