Izvajanje denarne politike

Denarna politika se nanaša na tiste odločitve centralne banke, s katerimi ta vpliva na ceno in razpoložljivost denarja v gospodarstvu. Te odločitve spreminjajo naravnanost denarne politike, tj. kako ekspanzivna ali restriktivna je v določenem trenutku.

V evrskem območju je osnovna odločitev o naravnanosti denarne politike odločitev o ključnih obrestnih merah Evropske centralne banke (ECB). Njihova višina vpliva na obrestne mere, ki jih na primer poslovne banke zaračunavajo svojim strankam za posojeni denar oziroma varčevanje. Denar bank, tj. stanja na računih pri njih, je namreč zamenljiv v denar centralne banke. Banke si pri centralni banki izposojajo denar centralne banke, zato je cena tega denarja ključna za določanje obrestnih mer v gospodarstvu. Mehanizem, prek katerega denarna politika s svojimi odločitvami, predvsem glede obrestnih mer, vpliva na potrošnjo, varčevanje in investiranje ter na splošno raven cen v gospodarstvu, imenujemo transmisijski mehanizem.

Ključne obrestne mere denarne politike Evrosistema so obrestna mera mejnega depozita, s katero Svet ECB usmerja naravnanost denarne politike, ter obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in obrestna mera mejnega posojila.

Odločitve glede naravnanosti denarne politike sprejema Svet ECB na monetarnih sejah, ki so praviloma na vsakih šest tednov. Odločitve se javno objavijo na spletnih straneh ECB.

Odločitev o višini obrestne mere Evrosistem prenese v tržne obrestne mere z uporabo t. i. instrumentov denarne politike, ki jih ponujamo bankam in hranilnicam. Z instrumenti denarne politike uravnavamo likvidnost bančnega sistema. Temu rečemo izvajanje denarne politike. Običajno gre za kratkoročne operacije ponujanja oziroma odvzemanja likvidnosti (posojila oziroma depoziti), v primeru potrebe pa lahko Evrosistem poseže tudi po drugih instrumentih, vključno z nakupi vrednostnih papirjev.