Instrumenti denarne politike
V Evrosistemu prek rednih instrumentov denarne politike zagotavljamo potreben centralnobančni denar (likvidnost), prek dodatnih pa poskušamo doseči dodatne spremembe, potrebne v določenih razmerah, npr. zmanjšanje negotovosti, znižanje nivoja dolgoročnih obrestnih mer ali spodbujanje posojanja denarja prebivalstvu in podjetjem.
Instrumente denarne politike nacionalne centralne banke, tudi Banka Slovenije, izvajamo pod enotnimi pogoji v vseh državah evrskega območja. Pravna podlaga zanje so smernice in sklepi Evropske centralne banke (ECB) o izvajanju denarne politike, ki so javno objavljeni. Pravna podlaga v Sloveniji so Splošni pogoji o izvajanju okvira denarne politike, ki implementirajo smernice ECB, ter sklepi ECB, ki veljajo v Sloveniji neposredno, brez uvedbe v slovenski pravni red s predpisi Banke Slovenije. K splošnim pogojem banke pristopijo tako, da z Banko Slovenije podpišejo Pogodbo o pristopu k Splošnim pogojem o izvajanju okvira denarne politike.
Instrumenti denarne politike Evrosistema so:
operacije odprtega trga,
odprti ponudbi in
obvezne rezerve.
Izvedba denarne politike je oblikovana tako, da pri instrumentih zagotavlja udeležbo širokega kroga bank (t. i. nasprotnih strank) pod enakimi pogoji. Nasprotne stranke dostopajo do instrumentov pri domači nacionalni centralni banki. Nasprotne stranke Banke Slovenije so banke in hranilnice, ustanovljene v Republiki Sloveniji, ter podružnice tujih bank v Sloveniji. Morajo biti obvezniki obveznih rezerv, finančno trdne, podvržene bančnemu nadzoru in imeti odprt t. i. glavni denarni račun v sistemu TARGET-Slovenija.
Operacije odprtega trga
Z operacijami odprtega trga običajno vzdržujemo potreben obseg likvidnosti. Operacijo odprtega trga najavimo s sporočilom nasprotnim strankam. Na voljo imamo pet vrst operacij odprtega trga:
kreditne operacije v obliki zavarovanih posojil ali repo poslov; zanje morajo nasprotne stranke zagotoviti zadostno primerno zavarovanje,
dokončne transakcije, kjer dokončno kupimo/prodamo finančno premoženje, običajno vrednostni papir,
dolžniške certifikate ECB,
valutne zamenjave,
vezane depozite, zbrane od bank.
Glede na cilje, frekvenco in postopke se operacije odprtega trga delijo na štiri kategorije:
Operacije glavnega refinanciranja so kreditne operacije, ponujene enkrat tedensko, njihova ročnost znaša praviloma en teden. Ponujene so v skladu s koledarjem, objavljenim vnaprej (koledar avkcij).
Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so dodatne kreditne operacije, ponujene enkrat mesečno, njihova ročnost znaša tri mesece (koledar avkcij). Po potrebi imajo lahko tudi daljšo ali krajšo ročnost.
Operacije finega uravnavanja se izvedejo občasno, če je treba kratkoročno uravnavati likvidnost in obrestne mere. So predvsem v obliki kreditnih operacij in vezanih depozitov, lahko pa tudi v obliki valutnih zamenjav.
Strukturne operacije se uporabijo, če se želi spremeniti strukturni položaj denarnega trga, npr. zmanjšati likvidnostni presežek, ki ga imajo banke nasproti Evrosistemu. Sem spadajo izdaja dolžniških certifikatov ECB, kreditne operacije in dokončne transakcije.
Odprti ponudbi
Z odprtima ponudbama dajemo bankam možnost, da svoj dnevni presežek oziroma primanjkljaj likvidnosti naložijo oziroma si ga izposodijo prek dveh instrumentov z ročnostjo čez noč, po obrestnih merah mejnega depozita oziroma mejnega posojila. Obrestna mera mejnega depozita je v razmerah, ko ima bančni sistem nasproti Evrosistemu znaten presežek, obrestna mera, ki najbolj določa višino obrestne mere za denar čez noč.
Za mejno posojilo morajo banke zagotoviti primerno zavarovanje.
Obvezne rezerve
Evrosistem skladno z Uredbo ECB o uporabi obveznih rezerv bankam predpisuje, da morajo imeti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv (ki običajno traja šest tednov) na denarnem računu pri svojih nacionalnih centralnih bankah stanje, ki je v povprečju tega obdobja najmanj enako obveznosti banke. Izpolnjevanje obveznih rezerv v povprečju obdobja bankam omogoča, da izravnajo učinke začasnih nihanj likvidnosti brez posledic za prevladujočo tržno obrestno mero za denar čez noč. Denar na teh računih banke sicer lahko prosto uporabljajo za plačevanje in se je do višine obveznosti do 20. decembra 2022 obrestoval po obrestni meri glavnega refinanciranja, med 21. decembrom 2022 in 19. septembrom 2023 po obrestni meri mejnega depozita, od 20. septembra 2023 pa se ne obrestuje.
Obvezne rezerve banke se določijo glede na njene določene obveznosti do prebivalstva, podjetij in države. Za obveznosti z ročnostjo do 2 let je določena stopnja obveznih rezerv v višini 1 %, za obveznosti z daljšo ročnostjo je stopnja 0 %.
Koledar obdobij izpolnjevanja obveznih rezerv za določeno leto objavimo vnaprej. Obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv se začne na dan poravnave prve operacije glavnega refinanciranja, ki sledi seji Sveta ECB, kjer ta odloča o višini obrestnih mer ECB.
Drugi instrumenti denarne politike
Pred globalno finančno in gospodarsko krizo smo denarno politiko vodili predvsem z določanjem obrestnih mer ECB, v času krize pa smo nabor operacij odprtega trga razširili. Dodatne instrumente smo uporabili v obdobjih oslabljene transmisije denarne politike ter ko so ključne obrestne mere ECB dosegle efektivno dno, tj. ko z dodatnim zniževanjem obrestnih mer ECB ne bi bilo mogoče dodatno razrahljati naravnanosti denarne politike v obdobjih, ko je bilo to potrebno za preprečitev deflacijskih pritiskov. To je bilo zlasti v obdobju krize državnega dolga nekaterih držav evrskega območja v začetku 2010-ih in ob pandemiji covida-19 leta 2020. Ti instrumenti so zajemali polno dodelitev pri standardnih kreditnih operacijah, razširitev nabora primernega zavarovanja zanje, ciljno usmerjene in večletne kreditne operacije ter programe nakupov dolžniških vrednostnih papirjev. Nekateri izmed teh ukrepov ostajajo v veljavi in smo jih vključili v nabor orodij, ki jih imamo na voljo za ohranjanje stabilnosti cen.
Vse kreditne operacije denarne politike so ponujene v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, kjer je znesek izposoje omejen le z zneskom primernega zavarovanja, ki ga lahko zagotovijo nasprotne stranke. Poleg rednih trimesečnih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je bilo bankam prek avkcij ponujeno tudi več izrednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Med njimi ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (t. i. TLTRO, angl. targeted longer-term refinancing operations) z ročnostjo do štirih let, pri katerih sta bila maksimalni obseg izposoje in obrestna mera določena v odvisnosti od rasti posojanja banke prebivalstvu in podjetjem. Dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (t. i. PELTRO, angl. pandemic emergency longer-term refinancing operations) smo bankam ponudili z namenom zagotavljanja likvidnostnega varovala. Likvidnost v tujih valutah je bankam na voljo od decembra 2007 v obliki operacij v ameriških dolarjih (nekaj časa tudi v švicarskih frankih).
Nakupe vrednostnih papirjev (APP, angl. asset purchase programme) smo v Evrosistemu uvedli oktobra 2014. Program je bil razdeljen v tri faze: (i) aktivno fazo neto nakupov ter dve fazi postopnega izteka programa, tj. (ii) reinvestiranja ob zapadlosti papirjev in (iii) ustavitve nakupov. Neto nakupe, ki so se v času trajanja programa izvajali z različno hitrostjo, smo zaključili julija 2022. S ponovnim reinvestiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, smo prenehali julija 2023. To pomeni, da se bo portfelj APP postopno zmanjševal z dospevanjem vrednostnih papirjev. V okviru APP smo kupovali naslednje naložbene razrede: obveznice javnega sektorja, podjetniške obveznice, krite obveznice in listinjene vrednostne papirje.
Več informacij o posameznih programih je na voljo na spletnih straneh ECB.
Izredne nakupe vrednostnih papirjev (PEPP, angl. pandemic emergency purchase programme) smo uvedli marca 2020 z namenom ohranjanja ugodnega financiranja in preprečevanja negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije. Nakupi so vključevali vse primerne naložbene razrede APP, dodatno pa še določene kratkoročne dolžniške vrednostne papirje ter vrednostne papirje, ki jih je izdala grška država. Neto nakupi v okviru PEPP so se izvajali do konca marca 2022. Dospele glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, smo ponovno reinvestirali do konca leta 2024. Od julija 2022 smo reinvestiranje po potrebi izvajali fleksibilno glede jurisdikcij, naložbenih razredov in ročnosti z namenom ohranitve delovanja transmisijskega mehanizma denarne politike.
Vrednostne papirje iz portfeljev APP in PEPP v Banki Slovenije posojamo tržnim udeležencem. Več informacij najdete na povezavi. Več o izvajanju programa PEPP pa v sporočilu za javnost.
Instrument za zaščito transmisije (TPI, angl. transmission protection instrument) smo uvedli julija 2022. Namenjen je ohranjanju enotne in homogene transmisije naravnanosti denarne politike v celotnem evrskem območju, kar je prvi pogoj za doseganje inflacijskega cilja. Instrument bo aktiviran v primeru neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala transmisijo denarne politike v evrskem območju. Ob aktivaciji bodo nakupi vrednostnih papirjev v začetku osredotočeni na vrednostne papirje javnega sektorja s preostalo zapadlostjo od enega do deset let. Nakupi bodo možni samo v državah, ki bodo izpolnjevale določene pogoje. Obseg nakupov ne bo vnaprej omejen in bo odvisen od resnosti tveganj za transmisijo denarne politike. Nakupovali bomo tako, da ne bomo vplivali na naravnanost denarne politike. Več informacij o TPI je na voljo v sporočilu za javnost na spletnih straneh ECB.
Program dokončnih denarnih transakcij (OMT, angl. outright monetary transactions) je omogočen od avgusta 2012. Namen programa je zaščititi transmisijo denarne politike in ohraniti njeno enotnost. Nakupi na sekundarnih trgih državnih obveznic so pogojeni z vključenostjo države v program makroekonomskih prilagoditev ali preventivni program Evropskega mehanizma za stabilnost (ESM). Program do zdaj ni bil uporabljen.
Več o OMT v sporočilu za javnost na spletnih straneh ECB.
Več informacij o posameznih operacijah je na voljo na spletnih straneh ECB.