Povzetek

Gospodarska rast v Sloveniji je v drugem četrtletju presegla pričakovanja kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram v svetu. Omejen nabor podatkov in ocene kažejo nadaljevanje rasti tudi v tretjem četrtletju. Inflacija ostaja povišana.

Gospodarska rast evrskega območja je v drugem četrtletju z 0,4 % presegla pričakovanja, kar kaže njegovo odpornost kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in visokim cenam energentov. Anketni kazalniki za julij in avgust nakazujejo nadaljevanje rasti, zlasti ob pospešku aktivnosti v predelovalnih dejavnostih. Tveganja za nadaljnjo rast ob tem ostajajo povečana zaradi vztrajajoče geopolitične negotovosti, kar se odraža v razmeroma šibkem zaupanju podjetij. Po ponovni zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu se je skupna inflacija julija okrepila na 2,9 %, k čemur je poleg cen energentov prispevala tudi višja osnovna inflacija (2,5 %), ki pa za zdaj ne kaže izrazitejših posrednih učinkov.

Svet ECB je na junijskem zasedanju ob povišanih inflacijskih pritiskih zvišal vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, na julijskem pa jih je ohranil nespremenjene. Svet ECB je julijsko odločitev utemeljil z oceno, da kljub tveganjem za višjo inflacijo raven obrestnih mer po junijskem zvišanju predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje ukrepanje. Fed je na junijskem in julijskem zasedanju ohranil ključno obrestno mero nespremenjeno zaradi negotovosti glede vpliva konflikta na Bližnjem vzhodu na dolgoročno gibanje inflacije v ZDA. Zaradi vztrajno višjih cen energentov vlagatelji letos pričakujejo eno zvišanje ključne obrestne mere Fed, medtem ko se za ECB pričakujeta eno do dve zvišanji ključnih obrestnih mer po 25 bazičnih točk.

Dogajanje na finančnih trgih so od začetka julija zaznamovali predvsem prekinitev premirja med ZDA in Iranom ter nadaljnje motnje v dobavi energentov. Zahtevane donosnosti ameriških in nemških državnih obveznic so se v tem obdobju zvišale ob okrepitvi pričakovanj, da bodo motnje v dobavi energentov pospešile rast cen. Obenem so se osrednji svetovni delniški indeksi večinoma zvišali zaradi spodbudnejših poslovnih rezultatov večjih delniških družb in obnovljenega optimizma glede rasti sektorja umetne inteligence. Vrednost ameriškega dolarja je ob objavah slabših ameriških makroekonomskih podatkov od začetka julija upadla, ceni nafte in zlata pa sta se zvišali.

Gospodarska rast v Sloveniji je v drugem četrtletju občutno presegla pričakovanja; BDP se je četrtletno povečal za 1,8 %, medletno pa za kar 5,0 %. Visoko rast sta še naprej podpirali predvsem domača potrošnja in investicije, zlasti v gradbeništvu, ki so jih nadalje pomembno spodbujali državni infrastrukturni projekti, povečalo pa se je tudi dolgoročno kreditiranje. Z nadaljnjo realno rastjo mase plač in ugodnimi razmerami v turizmu so se precej okrepile storitve, ob rasti izvoza je bila večja tudi aktivnost v logističnih dejavnostih. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se je opazno pospešila kljub zaostrenim razmeram v mednarodnem okolju, izboljšanje razmer pa je bilo zaznano v večini panog. Kazalniki gospodarske klime in drugi visokofrekvenčni podatki nakazujejo nadaljevanje rasti tudi v tretjem četrtletju, vendar naj bi bila ta bolj umirjena. Napovedni modeli trenutno ocenjujejo četrtletno rast BDP pri 0,5 %.

Mednarodna menjava se je v drugem četrtletju okrepila. Na rast nominalne blagovne menjave je močno vplivala povečana trgovina z nafto in naftnimi derivati. Poleg te sta medletno rast izvoza blaga poganjali predvsem farmacevtska in avtomobilska panoga. Rast blagovnega uvoza so podpirale zlasti surovine, kar povezujemo s predhodno nabavo in okrepljeno domačo proizvodno aktivnostjo, na nominalno rast pa so močno vplivale tudi podražitve. Izvoz storitev se je prav tako okrepil, še posebej transportnih storitev in potovanj. Prvi podatki o številu nočitev tujih turistov kažejo ugodno turistično sezono. Enoletni presežek tekočega računa je dosegel 3,6 % BDP, k njemu pa je prispevala izključno storitvena menjava, medtem ko je blagovna menjava znova izkazovala primanjkljaj.

Na trgu dela so se ob stabilnem številu delovno aktivnih tudi v poletnih mesecih ohranjale precejšnje razlike med dejavnostmi. Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih se je še naprej zmanjševala, v storitvah pa povečevala. Ob pospešku gospodarske aktivnosti so se okrepila zaposlitvena pričakovanja podjetij, vendar pomanjkanje delavcev ostaja izrazito, zato podjetja nadaljujejo z zaposlovanjem tujcev. Brezposelnost ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh. Rast plač se je junija okrepila na 8,3 %, k čemur je prispevalo predvsem nadaljevanje plačne reforme v javnem sektorju. Ob ugodnejši gospodarski rasti se je izboljšala produktivnost dela, realna rast plač pa ostaja visoka.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin, merjena s HICP, se je avgusta okrepila na 3,4 %. S tem že od aprila letos vztraja nad tremi odstotki. Gibanje cen so v zadnjih mesecih določale predvsem cene energentov, še posebej naftnih derivatov, katerih izrazito rast so deloma blažili državni ukrepi. Rast cen hrane za zdaj ostaja razmeroma nizka, precejšnje tveganje za njeno pospešitev pa predstavljajo dražji energenti in izredno sušno poletje. Posamezni cenovni pritiski se namreč že kažejo vzdolž proizvodnih verig, zlasti pri surovinah. Rast cen drugega blaga ostaja šibka, zato je osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, skoraj v celoti posledica rasti cen storitev. Avgusta se je ustalila pri 2,5 %, storitvena inflacija pa pri 4,3 %, podprta z visoko rastjo stroškov dela in robustno zasebno potrošnjo.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je kljub solidni rasti prihodkov medletno povečal in v prvih sedmih mesecih dosegel 1,3 mrd EUR, kar je približno 0,3 mrd EUR več kot lani. Visoko so rasli prispevki za socialno varnost, med odhodki pa izstopajo plače javnih uslužbencev, investicije in storitve dolgotrajne oskrbe. Največji delež primanjkljaja izhaja iz državnega proračuna, za katerega je v pripravi rebalans. Pripravljajo se tudi proračunski načrti za prihodnji dve leti, ključno pa bo zagotavljanje srednjeročne vzdržnosti dolga države in obvladovanje izdatkov. Javne finance so izpostavljene številnim tveganjem, povezanim z obrambnimi izdatki, cenami energentov, demografijo, zelenim prehodom in obnovo po poplavah. Dodatno negotovost prinaša tudi morebitna uveljavitev ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

   ***

V tokratni publikaciji podrobneje analiziramo energetske šoke in njihov vpliv na evropsko in domače gospodarstvo, ki sta obe močno odvisni od uvoza energentov. Energetski šoki se prek višjih stroškov energije prenašajo v inflacijo in zavirajo gospodarsko aktivnost zaradi pritiskov na stroškovno konkurenčnost, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev in dobičkonosnosti podjetij. Njihov prenos v inflacijo in gospodarstvo se med državami razlikuje glede na značilnosti trga, regulacijo, davčno politiko in energetsko intenzivnost proizvodnje. Energetski šoki tudi stopnjujejo pritiske konkurence tretjih držav, ki so v večji meri energetsko samozadostne, visoke cene energentov pa lahko zmanjšujejo privlačnost naložb za vlagatelje. Prilagajanje energetskim šokom zato zahteva vse večjo energetsko učinkovitost, prestrukturiranje gospodarstva in ustrezne vire financiranja zelenega prehoda. Analiza bančnega financiranja kaže, da energetski šoki ne spodbudijo bank, ki so bolj izpostavljene ogljično intenzivnim podjetjem, k financiranju investicij v večjo energetsko učinkovitost. To nakazuje prostor za nadaljnji razvoj pristopov k financiranju naložb, ki zmanjšujejo izpostavljenost podjetij nihanjem cen uvoženih energentov.

Prilagajanje na energetske šoke pa ni odvisno le od odziva podjetij in finančnega sistema, temveč tudi od ustrezne podpore ekonomskih politik. Denarna politika ne more v celoti izničiti neposrednih inflacijskih učinkov energetskih šokov, lahko pa omejuje njihovo vztrajnost in prispeva k zasidranju inflacijskih pričakovanj. Fiskalni ukrepi so v zadnjih dveh energetskih krizah prav tako pomagali blažiti cenovne pritiske, a so hkrati povečevali javnofinančni primanjkljaj. Večja fiskalna prožnost na ravni EU državam po novem omogoča več manevrskega prostora za podporo naložbam v energetsko odpornost in zeleni prehod. Ekonomske politike tako lahko prispevajo k blaženju kratkoročnih posledic energetskih šokov in ustvarjanju pogojev za dolgoročno prilagajanje gospodarstva.

1Mednarodno okolje

Aktivnost svetovnega gospodarstva je ostala kljub povečani geopolitični negotovosti in visoki rasti cen energentov v drugem četrtletju pozitivna, anketni kazalniki pa nakazujejo nadaljevanje njene rasti tudi na začetku tretjega četrtletja.

Gospodarska rast v pomembnejših gospodarstvih je v drugem četrtletju ostala pozitivna, čeprav so geopolitične napetosti in negotovost ostale povečane. V ZDA je gospodarstvo zraslo za 0,4 %, kar je sicer nekoliko pod tržnimi pričakovanji. Pozitivno je presenetila zasebna potrošnja, ki se je po šibkejšem prvem četrtletju okrepila. Investicije, predvsem v tehnologije umetne inteligence, so še naprej pomembno prispevale k rasti, medtem ko sta bila prispevka neto izvoza in državne potrošnje negativna. V Združenem kraljestvu se je rast gospodarstva nadaljevala (0,4 %), a je bila nekoliko počasnejša kot četrtletje prej (0,6 %). Poganjale so jo predvsem investicije v tehnologijo IT in zasebna potrošnja. Na Japonskem je gospodarska rast z 0,3 % presenetila navzdol. K šibkejši rasti so prispevali stroškovni pritiski, povezani z vojno na Bližnjem vzhodu, ki so zavirali domače povpraševanje. Ob povečani negotovosti je bil negativen tudi prispevek investicij, medtem ko je izvoz k rasti prispeval pozitivno. Na Kitajskem se je gospodarska rast upočasnila na 0,9 %. Glavno gonilo rasti je ostal neto izvoz, medtem ko je domače povpraševanje ostalo šibko.

Glede na anketne kazalnike se je rast svetovne gospodarske aktivnosti nadaljevala tudi na začetku tretjega četrtletja. Sestavljeni kazalnik PMI se je julija zvišal na 52,6 indeksne točke, predvsem zaradi močnejše rasti v storitvenih dejavnostih, kar nakazuje izboljšanje zaupanja potrošnikov ob nižjih cenah energentov in posledično večjem razpoložljivem dohodku (slika 1.1 levo). Nasprotno se je rast v predelovalnih dejavnostih rahlo umirila, med drugim zaradi izzvenevanja učinka prednaročanja in manjšega kopičenja zalog ob nižjih cenah energentov.[1] Stopnja rasti v teh dejavnostih kljub temu ostaja razmeroma visoka, saj jo podpira močno povpraševanje po informacijski tehnologiji, povezani z umetno inteligenco. Pritiski v svetovnih dobavnih verigah so se julija nadalje umirjali, kar se kaže v nižjih cenovnih pritiskih pri vhodnih proizvodih in nadaljnjem znižanju indeksa pritiskov v svetovnih dobavnih verigah (GSCPI; slika 1.1 desno).

Gospodarstvo evrskega območja je v drugem četrtletju ostalo odporno, anketni kazalniki pa nakazujejo nadaljevanje rasti v tretjem četrtletju.

Evrsko gospodarstvo se je v drugem četrtletju izkazalo za odpornejše od pričakovanj, saj se poslabšanje kratkoročnih gospodarskih obetov, ki so ga ob začetku vojne na Bližnjem vzhodu nakazovali anketni kazalniki, ni odrazilo v gospodarski aktivnosti. Brez upoštevanja Irske se je gospodarstvo enako kot v prvem četrtletju povečalo za 0,3 %, rast celotnega evrskega območja pa je bila še za 0,1 odstotne točke višja (slika 1.2, levo). Glede na mesečne kazalnike je rast izhajala predvsem iz storitvenih in predelovalnih dejavnosti, medtem ko je bila v gradbeništvu in trgovini na drobno šibka (slika 1.2, desno). Med večjimi gospodarstvi območja je bila rast najvišja v Španiji pri 0,7 %, medtem ko je bila v Nemčiji in Italiji 0,3- oziroma 0,2-odstotna, v Franciji pa je gospodarska aktivnost stagnirala.

Odpornost evrskega gospodarstva se glede na anketne kazalnike ohranja tudi v tretjem četrtletju. Ti so se julija in avgusta okrepili kljub ponovnemu zaostrovanju geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu in vnovični rasti cen energentov. Sestavljeni kazalnik PMI je avgusta dosegel 52,1 indeksne točke, ob najmočnejši rasti v predelovalnih dejavnostih po maju 2022 in nadaljevanju stabilne rasti v storitvah. Aktivnost v predelovalnih dejavnostih je podpiralo močnejše povpraševanje, povezano tudi s prednaročanjem in kopičenjem zalog ob ponovno višji geopolitični negotovosti. Dodatno so jo spodbujali povpraševanje po tehnoloških proizvodih, povezanih z umetno inteligenco, in povečani izdatki za obrambo. Na odpornost evrskega gospodarstva kaže tudi kazalnik gospodarskega razpoloženja ZEW, ki se je avgusta zvišal na najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih in presegel tržna pričakovanja. Kljub ugodnim tekočim gibanjem kazalnikov aktivnosti in razpoloženja tveganja za rast ostajajo manj ugodna, zlasti zaradi negotovosti glede nadaljnjega razvoja geopolitičnih razmer in posledično šibkejšega zaupanja podjetij.

Skupna inflacija v evrskem območju se je julija okrepila, potem ko so se razmere na Bližnjem vzhodu ponovno zaostrile.

Medletna rast cen v evrskem območju, merjena s HICP, se je julija okrepila za 0,1 odstotne točke, na 2,9 % (slika 1.3, levo). K rasti so prispevale cene energentov in osnovna inflacija, medtem ko se je rast cen hrane znižala. Cene energentov so bile medletno višje za 10,3 %, potem ko so se junija (pri 8,5 %) tekoče pocenile zaradi nižjih svetovnih cen nafte, ki so odražale ugodnejše obete glede razrešitve konflikta na Bližnjem vzhodu. Poleg višjih cen na svetovnih trgih k energetski inflaciji znova pomembneje prispevajo stroški in marže rafiniranja, junija pa so se iztekli tudi nekateri fiskalni ukrepi držav članic, namenjeni zajezitvi maloprodajnih cen goriv.[2]

Nasprotno se je medletna rast cen hrane nadalje znižala na 1,2 % (junija 1,5 %). Rast cen predelane hrane je pri 0,7 % nadaljevala večmesečni trend zniževanja pod vplivom preteklega umirjanja cen prehrambnih surovin na svetovnih trgih in medletno cenejših uvoženih izdelkov in proizvodov pri proizvajalcih (slika 1.3, desno). Podobno se je rast cen nepredelane hrane upočasnila na 2,4 %, tj. za 0,7 odstotne točke manj kot junija. K temu je prispevalo nadaljnje umirjanje medletnih rasti cen svežega sadja, zelenjave in mesa. V prihodnjih mesecih bi se lahko v cenah hrane odrazili višji stroškovni pritiski, povezani s tekočimi podražitvami energentov, dodatno tveganje navzgor pa predstavljajo tudi posledice poletnih vročinskih valov in pojava El Niño.

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je julija povišala za 0,1 odstotne točke, na 2,5 %. K temu je deloma prispevala storitvena inflacija, ki je bila pri 3,3 % za 0,1 odstotne točke višja kot mesec prej in že več kot leto ostaja v območju rahlo nad tremi odstotki. Omejeno gibanje še naprej spremljajo razmeroma stabilni domači cenovni pritiski, prav tako pa kazalniki ECB do vključno prvega četrtletja 2027 na trgu dela ne kažejo večjih sprememb. Medletna rast cen neenergetskega industrijskega (v nadaljevanju: drugega) blaga se je povišala na 0,9 % (junija 0,7 %). S tem se nadaljuje njihova rahlo višja rast, ki sovpada s povečanimi pritiski vzdolž cenovne verige (slika 1.3, desno).

Skupna inflacija v Sloveniji je bila julija za 0,1 odstotne točke višja od evrske. Razlika je bila za 0,8 odstotne točke nižja od junijske, predvsem zaradi umiritve sicer še vedno večjega prispevka energentov pri nas, ki je izhajala iz izpada učinka osnove pri elektriki in nadaljnje regulacije cen goriv. Razlika v osnovni inflaciji je bila enaka, in sicer 0,1 odstotne točke. Razpon skupne inflacije med članicami evrskega območja je znašal 3,4 odstotne točke. Najvišjo skupno inflacijo je drugič zapored dosegla Litva (5,4 %), najnižjo pa enako Estonija (2,0 %).

2Denarna politika, finančni trgi in pogoji financiranja

2.1Denarna politika in finančni trgi

Junija smo v Evrosistemu obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zvišali na 2,25 %, medtem ko je Fed na zadnjih dveh zasedanjih ključno obrestno mero ohranil v razponu med 3,50 % in 3,75 %.

Svet ECB je junija zvišal vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Ob tem so strokovnjaki Evrosistema ocenili, da vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je primerna tudi ob upoštevanju več scenarijev glede poteka cenovnega šoka in njegovega vpliva na srednjeročne obete v evrskem območju. Svet ECB je na julijskem zasedanju ohranil obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,25 %, 2,40 % in 2,65 %. Glede na to, da se inflacijski vpliv energetskega šoka še ni v celoti izrazil, Svet ECB posebno pozornost namenja spremljanju intenzivnosti in trajanja šoka ter njegovih posrednih in sekundarnih učinkov.

Fed je tako na junijskem kot tudi julijskem zasedanju zaradi negotovosti glede vpliva konflikta na Bližnjem vzhodu na dolgoročno gibanje inflacije v ZDA ključno obrestno mero ohranil v razponu med 3,50 % in 3,75 %. Ključne obrestne mere so na nedavnih zasedanjih ostale nespremenjene tudi v Združenem kraljestvu (3,75 %), Švici (0 %), Kanadi (2,25 %), na Švedskem (1,75 %) in v Avstraliji (4,35 %). Centralna banka Japonske je na junijskem zasedanju zaradi vztrajno povišanih inflacijskih pritiskov ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke, na 1,00 %, na julijskem zasedanju pa jo je ohranila nespremenjeno.

Od junija so se okrepila pričakovanja, da bodo motnje v dobavi energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu trajale dlje od prvotnih predvidevanj. Posledično vlagatelji pričakujejo, da bodo centralne banke zaostrile naravnanost svojih denarnih politik. Iz trenutnih vrednosti obrestnih zamenjav (OIS) namreč izhaja, da finančni trgi po novem do konca leta 2026 pričakujejo eno do dve zvišanji ključnih obrestnih mer ECB po 0,25 odstotne točke, s čimer bi obrestna mera mejnega depozita dosegla 2,75 % (slika 2.1.1, levo). Za Fed so se od začetka julija pričakovanja glede zaostrovanja denarne politike rahlo znižala predvsem zaradi nekoliko šibkejše gospodarske rasti od predhodnih pričakovanj. Kljub temu tržni udeleženci pričakujejo, da bo v letošnjem letu Fed ključno obrestno mero zvišal za 0,25 odstotne točke, na razpon med 3,75 % in 4,00 %.

Osrednji svetovni delniški indeksi ter zahtevane donosnosti nemških in ameriških državnih obveznic so se od začetka julija zvišali. Cene energentov se še vedno nahajajo na povišanih ravneh.

Ob okrepitvi pričakovanj trajnejšega zvišanja inflacije in bolj restriktivne denarne politike ECB in Fed so se zahtevane donosnosti nemških kratkoročnih državnih obveznic od začetka julija zvišale za 0,38 odstotne točke, dolgoročnih pa za 0,42 (slika 2.1.1, desno). Zahtevane donosnosti ameriških kratkoročnih državnih obveznic so se podobno zvišale za 0,14 odstotne točke, dolgoročnih pa za 0,24. Rast zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic je bila omejena zaradi nedavnih objav slabših gospodarskih podatkov od pričakovanj. Razmiki med zahtevanimi donosnostmi evrskih obveznic z višjim kreditnim tveganjem in nemškimi državnimi obveznicami so se zmanjšali kljub nadaljevanju vojne na Bližnjem vzhodu, predvsem zaradi spodbudnejših objav gospodarskih podatkov v evrskem območju. Posledično vlagatelji pričakujejo manj znižanj bonitetnih ocen evropskih podjetij.

Osrednji svetovni delniški indeksi so se od začetka julija zvišali kljub geopolitičnim negotovostim (slika 2.1.2, levo). K temu so prispevali predvsem objave spodbudnih poslovnih rezultatov delniških družb v drugem četrtletju in optimizem vlagateljev glede rasti sektorja umetne inteligence. Posledično se je indeks največjih sedmih ameriških tehnoloških družb (t. i. Magnificent Seven) od začetka julija zvišal za 6,8 %, medtem ko je osrednji ameriški indeks S&P 500 pridobil 2,8 % vrednosti in je trenutno blizu rekordne ravni, dosežene v prvi polovici avgusta. Podobno se je osrednji evropski indeks STOXX Europe 600 od začetka julija zvišal za 2,1 %, a se trenutno nahaja 0,8 % nižje od rekordne ravni iz prve polovice avgusta. Tehnološko usmerjeni hongkonški indeks Hang Seng je zaradi okrepljenega optimizma v tehnološkem sektorju v tem obdobju pridobil 11,3 % vrednosti.

Vrednost ameriškega dolarja se je v razmerju do evra od začetka julija znižala za 1,5 % predvsem zaradi objav manj ugodnih podatkov s trga dela v ZDA, intervencije ameriške vlade v podporo japonskemu jenu in napovedi finančnega ministrstva o programu nakupov ameriških dolgoročnih državnih obveznic, kar je med vlagatelji povzročilo skrbi glede fiskalne kredibilnosti ZDA. Podobno se je gibala vrednost dolarja v razmerju do košarice najpomembnejših svetovnih valut in je trenutno 1,6 % nižje kot v začetku julija (slika 2.1.2, desno). Cena zlata se je od začetka julija zvišala za 10,6 %, cena nafte Brent pa – po prekinitvi premirja med ZDA in Iranom ter nadaljnjih motnjah v dobavi energentov – za 24,1 %.

2.2Kreditna aktivnost in pogoji financiranja

Kreditna aktivnost v Sloveniji ostaja močnejša kot v evrskem območju, zlasti pri gospodinjstvih.

Medletna rast posojil gospodinjstvom je julija dosegla 8,5 %, v evrskem območju pa 3,1 %, pri čemer razlika izvira predvsem iz stanovanjskih posojil, katerih rast je v Sloveniji znašala 9,7 %, v evrskem območju pa 3 % (slika 2.2.1). Kljub visoki rasti posojil zadnji podatki ankete o bančnem posojanju (BLS; angl. Bank Lending Survey) kažejo zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih v obeh gospodarstvih, kar bi se lahko v prihodnjih mesecih odrazilo v postopnem umirjanju kreditne dinamike. Zmanjšanje povpraševanja odraža tudi višje stroške zadolževanja ob nedavnem obratu obrestnih mer navzgor in nakazuje možnost umirjanja aktivnosti na stanovanjskem trgu.

Tudi rast posojil nefinančnih družb (NFD) je v Sloveniji višja kot v evrskem območju (slika 2.2.1). Medletno je julija znašala 6,9 %, v evrskem območju pa 4,4 %. V Sloveniji so se dolgoročna posojila povečevala močneje (7,6 %) kot kratkoročna z ročnostjo do enega leta (0,4 %), medtem ko je bilo v evrskem območju razmerje obratno (3,9 % oziroma 7,3 %). Razlika deloma odraža bazne učinke, saj je bila v Sloveniji lani rast kratkoročnih posojil višja, pri dolgoročnih pa nizka oziroma negativna. Kljub krepitvi dolgoročnega kreditiranja tega ni mogoče neposredno povezovati z investicijsko aktivnostjo podjetij, saj pretekle analize za Slovenijo kažejo razmeroma šibko vzročno povezavo med investicijami in bančnim kreditiranjem.[8]

Po predhodnem zniževanju je pri posojilnih in depozitnih obrestnih merah v zadnjih mesecih opazen obrat navzgor, pri čemer ostajajo pogoji zadolževanja gospodinjstev v Sloveniji ugodnejši kot v evrskem območju.

Obrat pri posojilnih obrestnih merah odraža spremembo pričakovanj glede prihodnjega gibanja ključnih obrestnih mer ECB in njihov junijski dvig (slika 2.2.2, levo). Obrestna mera za nova stanovanjska posojila je v Sloveniji junija znašala 3,1 % in ostala nižja kot v evrskem območju (3,5 %), medtem ko je bila pri novih posojilih NFD s 3,9 % primerljiva z evrskim povprečjem (3,8 %). Kljub nedavnemu obratu tako ostajajo stroški novega zadolževanja v Sloveniji razmeroma ugodni, zlasti za gospodinjstva.

Obrat je v zadnjih mesecih opazen tudi pri depozitnih obrestnih merah, ki v Sloveniji ostajajo precej nižje kot v evrskem območju (slika 2.2.2, desno). Obrestna mera za nove vezane vloge gospodinjstev je znašala 1,3 %, v evrskem območju pa 2,1 %, medtem ko so bile vloge na vpogled obrestovane po 0,08 % oziroma 0,28 %. Ponovno zviševanje depozitnih obrestnih mer je, podobno kot pri posojilnih, povezano s spremembo pričakovanj glede denarne politike in junijskim dvigom ključnih obrestnih mer ECB. Nižje obrestovanje vlog v Sloveniji zmanjšuje spodbudo gospodinjstev za vezavo sredstev in bankam omogoča razmeroma ugodne stroške depozitnega financiranja. K temu pomembno prispeva tudi struktura vlog gospodinjstev, saj v Sloveniji vloge na vpogled predstavljajo 87 % vseh vlog gospodinjstev, v evrskem območju pa 56 %.

3Domača gospodarska aktivnost

Pospešek rasti BDP v drugem četrtletju je bil široko osnovan tako na strani povpraševanja kot ponudbe, kjer so glede na negotovo mednarodno okolje pozitivno presenetile predelovalne dejavnosti.

V drugem četrtletju so bile gospodarske razmere boljše od pričakovanj, zlasti ob upoštevanju zaostrenih geopolitičnih razmer. Rast BDP se je znova pospešila, četrtletno na 1,8 %, medletno pa na 5,0 %, s čimer je nadalje močno prehitela povprečje evrskega območja. V strukturi rasti so še naprej prevladovali domači dejavniki povpraševanja, ob okrepitvi izvoza pa so ugodne proizvodne rezultate dosegle tudi predelovalne dejavnosti.

K visoki rasti BDP so prispevali vsi dejavniki domačega povpraševanja, najmočneje ponovno investicije v osnovna sredstva. Te so bile drugo četrtletje zapored medletno višje za 13,2 %. Znotraj njih se je ohranila prevlada gradbenih investicij, večinoma povezanih z državnimi infrastrukturnimi projekti, na katere letos vplivajo lokalne volitve in zaključevanje črpanja sredstev EU iz načrta za okrevanje in odpornost. Kljub visoki negotovosti so se ob krepitvi dolgoročnega kreditiranja nadalje precej povečale tudi investicije v opremo in stroje, kar je skupaj z večjimi vlaganji v intelektualno lastnino ugodno z vidika razvojnega potenciala gospodarstva (glej tudi poglavje 2.2). Z ugodnimi razmerami na trgu dela in nadaljnjo realno rastjo mase plač se je še okrepila zasebna potrošnja, pri čemer so gospodinjstva opazno povečala zlasti nakupe trajnih proizvodov, med katerimi je bilo število registracij osebnih avtomobilov medletno večje za 12,7 %. Končno potrošnjo je še naprej opazno podpirala tudi država, k čemur sta prispevala uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe in dodatno zaposlovanje v tem sektorju. Ob robustni domači potrošnji je bila močna rast uvoza ključni dejavnik negativnega prispevka neto menjave s tujino k rasti BDP (slika 3.1, levo).

Z močnim domačim povpraševanjem in ugodnejšim izvozom je bila rast dodane vrednosti visoka v večini skupin dejavnosti (slika 3.1, desno). Še naprej je izstopalo gradbeništvo, kjer je bila dodana vrednost medletno večja za 15,9 %. Aktivnost se je okrepila v vseh njegovih segmentih, najbolj ponovno v gradnji inženirskih objektov. Pospešek so dosegle zasebne storitve, ob močnejši blagovni menjavi tudi logistične. Hkrati povpraševanje na domačem trgu nadalje povečuje rast turizma. Dodana vrednost se še naprej krepi tudi v javnih storitvah. V okolju zaostrenih mednarodnih razmer je presenetil močan odboj aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, saj se je medletna rast dodane vrednosti v primerjavi s prvim četrtletjem povišala za 3,5 odstotne točke, na 4,3 %, kar je največ po koncu leta 2024. V primerjavi z začetkom leta so bile razmere boljše v večini panog, tudi energetsko intenzivnih, pomemben prispevek k skupnemu pospešku proizvodnje pa je prispevala farmacevtska industrija (za dolgoročnejši pogled na predelovalne dejavnosti glej okvir 3.3).

Po prvih podatkih so se ugodne gospodarske razmere nadaljevale tudi julija in avgusta.

Zaupanje v gospodarstvu se je opazno izboljšalo, potem ko je ob izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu upadlo (slika 3.2, levo). Vrednost kazalnika gospodarske klime se je avgusta sicer malenkost znižala, a ostala nad letošnjim in lanskim povprečjem. Zaupanje se ohranja visoko v zasebnih storitvah, vključno s trgovino, kjer podjetja trenutno in pričakovano prodajo ocenjujejo zelo pozitivno. Stabilno ostaja tudi v gradbeništvu, kjer pa je v zadnjih mesecih opaziti več previdnosti v ocenah pričakovanih naročil. Razmere v predelovalnih dejavnostih so glede na zaostreno mednarodno okolje še naprej solidne. Avgusta se je zaupanje sicer nekoliko zmanjšalo zaradi večjih zalog in slabše ocene pričakovane proizvodnje, so se pa ocene izvoznih in skupnih naročil spet izboljšale.

Potrošniki so bili avgusta bolj zadržani pri ocenah prihodnjega finančnega in gospodarskega stanja ter večjih nakupov, vendar je njihovo zaupanje ostalo precej višje kot pred letom. Nadaljevanje robustnega trošenja na domačem trgu v poletnih mesecih nakazujeta tudi realni vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih ter davčno potrjenih računov v juliju (slika 3.2, desno). Prva je bila medletno višja za 4,0 %, druga pa za 5,1 %, kar je v obeh primerih močneje kot v povprečju drugega četrtletja. Za isti mesec solidne gospodarske razmere kažejo tudi povečanje prodaje v trgovini na drobno ter število turističnih nočitev in gradbenih dovoljenj.