Pogosta vprašanja in odgovori vezani na Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22)

2. člen (opredelitve pojmov)

• točka (k) : Kaj je namen spremembe definicije in na kakšen način se v praksi izračuna strošek servisiranja kredita?

  Gre za nomotehnično prilagoditev, ki loči med definicijo in načinom izračuna stroška servisiranja kredita. Način izračuna stroška servisiranja kredita se ne spreminja.

• točka (l) : Kaj je namen spremembe definicije? Vsebinska razlika v primerjavi s staro določbo iz spremembe ni razvidna.

  Gre za nomotehnično prilagoditev, ki loči med definicijo in načinom izračuna stroška servisiranja celotnega dolga. V četrtem odstavku 6. člena sklepa je tudi izrecno določeno, da se v strošek servisiranja celotnega dolga ne štejejo stroški servisiranja premostitvenih kreditov, premostitvenih kreditov, zavarovanih s finančnimi instrumenti, in kreditov z odobrenim moratorijem, razen če je dolžina moratorija krajša kot ročnost na novo odobrene kreditne pogodbe.

• točka (q) – 1: Kako upoštevamo ročnost v primeru, da je kreditojemalec sklenil potrošniški kredit 20.05.2022, s končnim rokom za koriščenje 31.05.2022 in za obdobje 84 mesecev ter končno zapadlostjo 31.05.2029 (dan zapadlosti zadnje anuitete). Kreditojemalec se je odločil kredit črpati na dan sklenitve pogodbe 20.05.2022 in je od dneva črpanja do končnega roka za črpanje poravnal interkalarne obresti, kredit pa preide v odplačevanje 01.06.2022.

  Skladno s točko (q) 2. člena sklepa je ročnost definirana kot obdobje med datumom (prvega) črpanja kredita in datumom zapadlosti zadnjega obroka kredita. Če potrošnik kredit prvič črpa 20. 5. 2022, je ročnost kredita obdobje med tem datumom in datumom zapadlosti zadnjega obroka ali anuitete kredita. V tem primeru potrošniški kredit presega omejitev ročnosti iz prvega odstavka 9. člena sklepa.

• točka (q) – 2: Kaj pomeni datum odobritve kreditne pogodbe. Ali pod to smatramo datum sklenitve kreditne pogodbe?

  Za namen točke (q) 2. člena sklepa se kot datum odobritve kreditne pogodbe šteje datum sklenitve kreditne pogodbe.

4. člen (vrednost stanovanjske nepremičnine v posebnih primerih)

• 1. odstavek: Razumemo, da pri hipotekarnem kreditu ne upoštevamo sedanje vrednosti oziroma upoštevamo vedno bodočo vrednost nepremičnine, ki je skladna s cenitvenim poročilom?

  Kadar je stanovanjska nepremičnina predmet obnove ali gradnje, se za namen izračuna LTV uporabi pričakovana vrednost nepremičnine. Banka lahko v internem procesu ocene kreditne sposobnosti uporabi tudi strožje omejitve.

• 2. odstavek: Razumemo, da moramo vrednost nepremičnine v primeru obstoječih hipotek zmanjšati za celotno stanje dolga in ne za celotni najeti znesek kredita (pogodbena vrednost).

  Drži, kadar je nepremičnina že obremenjena s hipotekami, se vrednost zavarovanja zmanjša za trenutno stanje dolga, zavarovanega s hipotekami na tej nepremičnini (in ne za pogodbeno vrednost tega dolga). Podatke se pridobi iz SISBON-a ali na drug zanesljiv način.

• 3. odstavek: Ali se ta točka navezuje izključno na poročanje (članice poročajo podatek po uradni cenitvi)?

  Ta točka se navezuje na vrednost nepremičnine, ki se uporabi pri izračunu razmerja LTV za namen izpolnjevanja zahtev iz sklepa. Ta vrednost se mora poročati v polje 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino v poročilu BSMAP.

5. člen (način izračuna celotnega dolga potrošnika) in 6. člen (način izračuna stroška servisiranja kredita in stroška servisiranja celotnega dolga)

• Splošno vprašanje: Prosimo za pojasnilo kaj je namen spreminjanja definicij pojmov? Se te prenesejo na poročanje BSMAP?

  Kot navedeno zgoraj, gre za nomotehnično prilagoditev, ki loči med definicijami in načinom izračuna ter hkrati pri določenih pojmih vključuje manjše vsebinske spremembe. Nekatere prilagoditve bodo prenesene tudi na poročanje BSMAP, kot je razvidno iz osnutka sprememb navodila za poročanje, ki je priložen temu dopisu.

6. člen (način izračuna stroška servisiranja kredita in stroška servisiranja celotnega dolga)

• 1. odstavek: Kako bo banka izračunala anuiteto za obročni kredit pri drugi banki, če ji ni znana obrestna mera? Poročanje v Sisbon (iz katerega banka upošteva obveznosti potrošnika pri drugih finančnih institucijah) se namreč ne spreminja. Pri načinu izračuna stroška servisiranja dolga gre za seštevek stroškov vseh kreditov.

  Zahteva, da se pri izračunu stroška servisiranja dolga upošteva predpostavka anuitetnega načina odplačevanja kredita, ni nova. Anuiteto za kredite pri drugih bankah izračunajte na podlagi razpoložljivih podatkov. V kolikor to ni mogoče, lahko uporabite podatke iz SISBON-a.

• 4. odstavek: Razumemo, da se v primeru odobritve potrošniškega kredita z dobo odplačevanja 2 leti in ob obstoječem kreditu z moratorijem, ki je daljši od obdobja 2 let, obveznost tega kredita z moratorijem ne upošteva.

  Vaše razumevanje je pravilno.

7. člen (izračun letnega dohodka potrošnika)

• 2. odstavek, točka (a): Ali lahko banka pri izračunu letnega dohodka potrošnika upošteva v izračun tudi vračilo dohodnine?

  Da, skladno s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22) lahko banka v dohodek potrošnika upošteva vračilo dohodnine.

• 2. odstavek, točka (a): Razumemo, da je upoštevanje vračila dohodnine (stranke prejmejo 1x letno) dovoljeno.

  Vaše razumevanje je pravilno.

• 4. točka: Kaj je mišljeno pod: če kreditojemalec pred tem ni bil zaposlen? Je tu mišljena prva zaposlitev?

  Mišljeni so tako primeri, ko kreditojemalec še nikoli ni bil zaposlen kot tudi primeri ko je kreditojemalec že bil zaposlen vendar je bil v dvanajstih mesecih pred datumom kreditne vloge brezposeln.

• 4. odstavek - 1: Napredovanje razumemo v finančnem smislu. Primer: Zaključena porodniška in vrnitev na delovno mesto (dohodki kreditojemalca se spet »vrnejo v normalo«).

  Napredovanja je potrebno tolmačiti v ožjem smislu, zato vrnitev s porodniškega dopusta ne šteje kot napredovanje. Bistvo dopolnitve sklepa je, da se izenači obravnavo v primeru menjave službe in napredovanja. Pri možnosti upoštevanja dohodka za zadnje tri mesece gre za izjemo, zato pričakujemo, da boste banke pri njeni uporabi konservativne.

• 4. odstavek - 2: Kako bo banka v praksi preverjala višino osebnega dohodka glede napredovanja v zadnjih treh mesecih? Ali bodo kreditojemalci morali priložiti novo pogodbo oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi? Ali to pomeni, da v kolikor je kreditojemalec napredoval pred 6 meseci upoštevamo v izračun kreditne sposobnosti povprečje za 3 mesece ali 6 mesecev, ki ga nato aplicira na letno raven?

  Način preverjanja napredovanja je v domeni banke. Tudi v primeru, ko je kreditojemalec napredoval pred šestimi meseci, lahko banka upošteva dohodek v preteklih treh mesecih, preračunan na letno raven, pri čemer dohodke, značilne za posamezna četrtletja (božičnica, trinajsta plača, regres ipd.), upošteva le enkrat. Ne glede na napisano lahko banke pri izračunu dohodka upoštevate tudi strožja merila oz. tudi v primeru napredovanja upoštevate dohodek za zadnjih 12 mesecev.

• 5. točka: Zakaj priporočilo za 3 najnižje mesečne dohodke in omejitev na max znesek kredita? Je to v povezavi z 12. členom 1. točko?

  Peti odstavek 7. člena bankam omogoča, da pri kreditih nižjih vrednosti (do 5.000 EUR) uporabijo poenostavljen postopek izračuna dohodka kreditojemalca. Dohodek lahko tako izračunajo na podlagi treh najnižjih prilivov (preračunanih na letno raven) na TRR iz naslova delovnega razmerja ali pokojnine in ne nujno na podlagi dvanajstih plačilnih list. Med omenjenim odstavkom in prvim odstavkom 12. člena ni neposredne povezave. Banka lahko kredite, kjer je dohodek izračunan skladno s petim odstavkom 7. člena uvrsti med dovoljene izjeme če so izpolnjeni vsi pogoji iz 12. člena.

• 6. točka: Kaj je mišljeno pod računovodske izkaze? Uradna bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, ki ga je treba oddati na Ajpes?

  Da.

• 6. odstavek: Banke kot verodostojen dokument lahko upoštevamo izkaz poslovnega izida, bilanco stanja ali izpis prihodkov in stroškov, ki jih potrdi nosilec dejavnosti ali njegov računovodja. Prosimo za potrditev.

  Banke lahko pri uporabi alternativne metodologije upoštevajo le izkaz poslovnega izida, ki je bil za namen objave oddan na AJPES. Samostojnih podjetnikov, pri katerih se za ugotavljanje davčne osnove upoštevajo normirani odhodki, zakonodaja sicer ne zavezuje k objavi izkaza poslovnega izida.

12. člen (dovoljena odstopanja (DSTI))

• 1. točka: Je v tem delu res mišljeno da lahko odobravamo kredite strankam pod minimalno plačo?

  Prvi odstavek 12. člena bankam omogoča, da pri dovoljenjih odstopanjih od ukrepa omejevanja DSTI ne upošteva omejitev iz drugega odstavka 11. člena. To pomeni, da lahko med dovoljene izjeme uvrstijo tudi kredite kjer potrošniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ne ostane najmanj znesek v višini 76% minimalne bruto plače. Poudarjamo pa, da morajo banke same določiti svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj v skladu s sklepom, ki ureja ureditev notranjega upravljanja, upravljalni organ in proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki ga Banka Slovenije izda na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.

14. člen (omejitev razmerja LTV)

• 3. točka: Kako je mišljeno da banka to evidentira? Kako je mišljeno da obrazloži odstopanja? Na kakšen način obrazložitev? Ali točka govori o vsakem posameznem primeru ali na ravni portfelja?

  Banka mora za vsak posel evidentirati razloge za odstopanja, kar pomeni da mora utemeljiti razloge zakaj je višje razmerje LTV utemeljeno iz stališča obvladovanja kreditnega tveganja.