Pogosta vprašanja in odgovori vezani na Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22)

2. člen (opredelitve pojmov)

• točka (d): Tržimo produkt stanovanjski kredit, ki je zavarovan pri zavarovalnici, skladno s pravili zavarovalnice in plačilom premije; razumemo, da se le-ti krediti lahko štejejo/upoštevajo pod zapisano točko. Ali je naše razumevanje pravilno?

  Vaše razumevanje je pravilno. Čeprav opisani produkt ni zavarovan z zastavno pravico na stanovanjski nepremičnini, spada pod kreditno pogodbo za stanovanjsko nepremičnino (stanovanjski kredit), če je namen predstavljenega produkta pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani stanovanjski nepremičnini (vključujoč obnovo).

• točka (k): Kaj je namen spremembe definicije in na kakšen način se v praksi izračuna strošek servisiranja kredita?

  Gre za nomotehnično prilagoditev, ki razlikuje med definicijo in načinom izračuna stroška servisiranja kredita. Način izračuna stroška servisiranja kredita se ne spreminja.

• točka (l): Kaj je namen spremembe definicije? Vsebinska razlika v primerjavi s staro določbo iz spremembe ni razvidna.

  Gre za nomotehnično prilagoditev, ki razlikuje med definicijo in načinom izračuna stroška servisiranja celotnega dolga. V četrtem odstavku 6. člena sklepa je tudi izrecno določeno, da se v strošek servisiranja celotnega dolga ne štejejo stroški servisiranja premostitvenih kreditov, premostitvenih kreditov, zavarovanih s finančnimi instrumenti, in kreditov z odobrenim moratorijem, razen če je dolžina moratorija krajša kot ročnost na novo odobrene kreditne pogodbe.

• točka (q)–1: Kako upoštevamo ročnost v primeru, da je kreditojemalec sklenil potrošniški kredit 20. 5. 2022 s končnim rokom za koriščenje 31. 5. 2022 in za obdobje 84 mesecev ter končno zapadlostjo 31. 5. 2029 (dan zapadlosti zadnje anuitete)? Kreditojemalec se je odločil črpati kredit na dan sklenitve pogodbe 20. 5. 2022 in je od dneva črpanja do končnega roka za črpanje poravnal interkalarne obresti, kredit pa preide v odplačevanje 1. 6. 2022.

  Skladno s točko (q) 2. člena sklepa je ročnost definirana kot obdobje med datumom (prvega) črpanja kredita in datumom zapadlosti zadnjega obroka kredita. Če potrošnik kredit prvič črpa 20. 5. 2022, je ročnost kredita obdobje med tem datumom in datumom zapadlosti zadnjega obroka ali anuitete kredita. V tem primeru potrošniški kredit presega omejitev ročnosti iz prvega odstavka 9. člena sklepa.

• točka (q)–2: Kaj pomeni datum odobritve kreditne pogodbe? Ali to pomeni datum sklenitve kreditne pogodbe?

  Za namen točke (q) 2. člena sklepa se kot datum odobritve kreditne pogodbe šteje datum sklenitve kreditne pogodbe.

• točka (q): Prosimo za pojasnilo, kaj natančno pomeni datum sklenitve kreditne pogodbe? Ali je to datum podpisa kreditne pogodbe s strani vseh udeležencev? Ali je to datum sklenitve notarskega sporazuma?

  Za datum sklenitve kreditne pogodbe se šteje datum podpisa kreditne pogodbe s strani vseh udeležencev.

4. člen (vrednost stanovanjske nepremičnine v posebnih primerih)

• 1. odstavek: Ali prav razumemo, da pri hipotekarnem kreditu ne upoštevamo sedanje vrednosti oziroma upoštevamo vedno prihodnjo vrednost nepremičnine, ki je skladna s cenitvenim poročilom?

  Kadar je stanovanjska nepremičnina predmet obnove ali gradnje, se za namen izračuna LTV uporabi pričakovana vrednost nepremičnine. Banka lahko v internem procesu ocene kreditne sposobnosti uporabi tudi strožje omejitve.

• 2. odstavek: Razumemo, da moramo vrednost nepremičnine v primeru obstoječih hipotek zmanjšati za celotno stanje dolga in ne za celoten najeti znesek kredita (pogodbena vrednost)?

  Drži, kadar je nepremičnina že obremenjena s hipotekami, se vrednost zavarovanja zmanjša za trenutno stanje dolga, zavarovanega s hipotekami na tej nepremičnini (in ne za pogodbeno vrednost tega dolga). Podatke se pridobi iz SISBON-a ali na drug zanesljiv način.

• 3. odstavek: Ali se ta točka navezuje izključno na poročanje (članice poročajo podatek po uradni cenitvi)?

  Ta točka se navezuje na vrednost nepremičnine, ki se uporabi pri izračunu razmerja LTV za namen izpolnjevanja zahtev iz sklepa. Ta vrednost se mora poročati v polje 308. Znesek pričakovane vrednosti zavarovanja s stanovanjsko nepremičnino v poročilu BSMAP.

5. člen (način izračuna celotnega dolga potrošnika) in 6. člen (način izračuna stroška servisiranja kredita in stroška servisiranja celotnega dolga)

• Splošno vprašanje: Prosimo za pojasnilo, kaj je namen spreminjanja definicij pojmov? Se te prenesejo na poročanje BSMAP?

  Kot navedeno zgoraj, gre za nomotehnično prilagoditev, ki razlikuje med definicijami in načinom izračuna ter hkrati pri določenih pojmih vključuje manjše vsebinske spremembe. Nekatere prilagoditve bodo prenesene tudi na poročanje BSMAP, kot je razvidno iz osnutka sprememb navodila za poročanje, ki je priložen temu dopisu.

6. člen (način izračuna stroška servisiranja kredita in stroška servisiranja celotnega dolga)

• 1. odstavek: Kako bo banka izračunala anuiteto za obročni kredit pri drugi banki, če ji ni znana obrestna mera? Poročanje v Sisbon (iz katerega banka upošteva obveznosti potrošnika pri drugih finančnih institucijah) se namreč ne spreminja. Pri načinu izračuna stroška servisiranja dolga gre za seštevek stroškov vseh kreditov.

  Zahteva, da se pri izračunu stroška servisiranja dolga upošteva predpostavka anuitetnega načina odplačevanja kredita, ni nova. Anuiteto za kredite pri drugih bankah izračunajte na podlagi razpoložljivih podatkov. Če to ni mogoče, lahko uporabite podatke iz SISBON-a.

• 4. odstavek: Razumemo, da se v primeru odobritve potrošniškega kredita z dobo odplačevanja 2 leti in ob obstoječem kreditu z moratorijem, ki je daljši od obdobja 2 let, obveznost tega kredita z moratorijem ne upošteva?

  Vaše razumevanje je pravilno.

7. člen (izračun letnega dohodka potrošnika)

• 2. odstavek, točka (a): Ali lahko banka pri izračunu letnega dohodka potrošnika upošteva tudi vračilo dohodnine?

  Da, skladno s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22) lahko banka v dohodek potrošnika upošteva vračilo dohodnine.

• 2. odstavek, točka (a): Razumemo, da je upoštevanje vračila dohodnine (stranke prejmejo 1x letno) dovoljeno?

  Vaše razumevanje je pravilno.

• 4. točka: Kaj je mišljeno pod: če kreditojemalec pred tem ni bil zaposlen? Je tu mišljena prva zaposlitev?

  Mišljeni so tako primeri, ko kreditojemalec še nikoli ni bil zaposlen, kot tudi primeri, ko je kreditojemalec že bil zaposlen, vendar je bil v dvanajstih mesecih pred datumom kreditne vloge brezposeln.

• 4. odstavek – 1: Ali je pravilno, da napredovanje razumemo v finančnem smislu? Primer: Zaključena porodniška in vrnitev na delovno mesto (dohodki kreditojemalca se spet »vrnejo v normalo«).

  Napredovanja je treba tolmačiti v ožjem smislu, zato vrnitev s porodniškega dopusta ne šteje kot napredovanje. Bistvo dopolnitve sklepa je, da se izenači obravnava v primeru menjave službe in napredovanja. Pri možnosti upoštevanja dohodka za zadnje tri mesece gre za izjemo, zato pričakujemo, da boste banke pri njeni uporabi konservativne.

• 4. odstavek – 2: Kako bo banka v praksi preverjala višino osebnega dohodka glede napredovanja v zadnjih treh mesecih? Ali bodo kreditojemalci morali priložiti novo pogodbo oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi? Če je kreditojemalec napredoval pred šestimi meseci, ali torej upoštevamo v izračunu kreditne sposobnosti povprečje za tri mesece ali šest mesecev, ki ga nato apliciramo na letno raven?

  Način preverjanja napredovanja je v domeni banke. Tudi v primeru, ko je kreditojemalec napredoval pred šestimi meseci, lahko banka upošteva dohodek v preteklih treh mesecih, preračunan na letno raven, pri čemer dohodke, značilne za posamezna četrtletja (božičnica, trinajsta plača, regres ipd.), upošteva le enkrat. Ne glede na napisano lahko banke pri izračunu dohodka upoštevate tudi strožja merila oz. tudi v primeru napredovanja upoštevate dohodek za zadnjih 12 mesecev.

• 5. točka: Zakaj priporočilo za tri najnižje mesečne dohodke in omejitev na najvišji znesek kredita? Je to v povezavi s 1. točko 12. člena?

  Peti odstavek 7. člena bankam omogoča, da pri kreditih nižjih vrednosti (do 5.000 EUR) uporabijo poenostavljen postopek izračuna dohodka kreditojemalca. Dohodek lahko tako izračunajo na podlagi treh najnižjih prilivov (preračunanih na letno raven) na TRR iz naslova delovnega razmerja ali pokojnine in ne nujno na podlagi 12 plačilnih list. Med omenjenim odstavkom in prvim odstavkom 12. člena ni neposredne povezave. Banka lahko kredite, kjer je dohodek izračunan skladno s petim odstavkom 7. člena, uvrsti med dovoljene izjeme, če so izpolnjeni vsi pogoji iz 12. člena.

• 6. točka: Kaj je mišljeno pod računovodskimi izkazi? Uradna bilanca stanja in izkaz poslovnega izida, ki ga je treba oddati na AJPES?

  Da.

• 6. odstavek: Banke kot verodostojen dokument lahko upoštevamo izkaz poslovnega izida, bilanco stanja ali izpis prihodkov in stroškov, ki jih potrdi nosilec dejavnosti ali njegov računovodja. Prosimo za potrditev.

  Banke lahko pri uporabi alternativne metodologije upoštevajo le izkaz poslovnega izida, ki je bil za namen objave oddan na AJPES. Samostojnih podjetnikov, pri katerih se za ugotavljanje davčne osnove upoštevajo normirani odhodki, zakonodaja sicer ne zavezuje k objavi izkaza poslovnega izida.

• Splošno vprašanje: V povezavi z ugotavljanjem kreditne sposobnosti za upokojence bi vas prosili za pojasnilo. Zanima nas, ali je tudi za upokojence treba pridobiti odrezke/izpise za vseh 12 mesecev oziroma pridobiti potrdilo iz ZPIZ o izplačilih po mesecih. Na mesečni ravni sicer pokojnine bistveno ne odstopajo oziroma so približno enake vsak mesec.

  Letni dohodek potrošnika je dohodek potrošnika v obdobju enega leta pred datumom sklenitve nove kreditne pogodbe. Podrobnejši izračun dohodka potrošnika je opredeljen v 7. členu Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov. Iz tega izhaja, da je treba tudi za upokojence pridobiti odrezke/izpise za vseh 12 mesecev oziroma pridobiti potrdilo ZPIZ o izplačilih po mesecih, razen v primerih, ki so opredeljeni v 4. in 5. odstavku omenjenega člena.

10. člen (dovoljena odstopanja)

• 2. odstavek: Prosimo vas za pojasnilo drugega odstavka 10. člena Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (v nadaljevanju: Sklep), in sicer glede določitve kvote za prvo četrtletje po uveljavitvi novega Sklepa. Kvota se določi glede na realizacijo preteklega četrtletja. Do razlike pri izračunu kvote lahko pride zaradi definicije ročnosti kredita iz q točke 2. člena Sklepa, na podlagi katere kredit z odplačilno dobo 84 mesecev ne sodi več med kredite, ki so skladni z 9. členom Sklepa. Prosimo za pojasnilo, ali se pri izračunu kvote lahko upošteva realizacija preteklega četrtletja in pri tem za ročnost kredita uporabi definicija ročnosti, ki je bila tedaj upoštevana (krediti z odplačilno dobo 84 mesecev sodijo med kredite, ki so skladni z 9. členom Sklepa)?

  Skladno z 2. odstavkom 15. člena Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22) lahko banka pri izračunu skupnega zneska dovoljenih izjem v tretjem četrtletju 2022 (torej v prehodnem obdobju) izbere enega od spodnjih pristopov:

  1. banka upošteva posle, odobrene v tekočem četrtletju (tretje četrtletje 2022) ali
  2. upošteva posle, odobrene v prejšnjem četrtletju (drugo četrtletje 2022),

  pri čemer v obeh primerih glede izpolnjevanja pogoja ročnosti upošteva definicijo ročnosti iz Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov. Dodatno poudarjamo, da ta fleksibilnost velja le za izračun skupnega zneska dovoljenih izjem v prehodnem obdobju (v tretjem četrtletju 2022). Vsi posli, odobreni od (vključno) 1. julija 2022, pa morajo biti skladni s Sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov.

• Prosimo za pregled in mnenje glede ustreznosti obrazca za oceno kreditne sposobnosti.

  Banka Slovenije ne more podati opredelitve glede ustreznosti posameznih obrazcev bank. Če se obrazec uporablja za oceno kreditne sposobnosti potrošnikov, je pomembno, da vsebuje vse potrebne informacije za potrditev, da je kreditna pogodba skladna z določbami Sklepa o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov (Uradni list RS, št. 60/22).

12. člen (dovoljena odstopanja (DSTI))

• 1. točka: Je v tem delu res mišljeno, da lahko odobravamo kredite strankam, ki prejemajo dohodke, nižje od minimalne plače?

  Prvi odstavek 12. člena bankam omogoča, da pri dovoljenih odstopanjih od ukrepa omejevanja DSTI ne upošteva omejitev iz drugega odstavka 11. člena. To pomeni, da lahko med dovoljene izjeme uvrstijo tudi kredite, kjer potrošniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ne ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače. Poudarjamo pa, da morajo banke same določiti svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj v skladu s sklepom, ki ureja ureditev notranjega upravljanja, upravljalni organ in proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, ki ga Banka Slovenije izda na podlagi zakona, ki ureja bančništvo.

14. člen (omejitev razmerja LTV)

• 3. točka: Kako je mišljeno, da banka to evidentira? Kako je mišljeno, da obrazloži odstopanja? Na kakšen način obrazložitev? Ali točka govori o vsakem posameznem primeru ali na ravni portfelja?

  Banka mora za vsak posel evidentirati razloge za odstopanja, kar pomeni, da mora utemeljiti razloge, zakaj je višje razmerje LTV utemeljeno s stališča obvladovanja kreditnega tveganja.