Blažilnik za druge sistemsko pomembne banke

Na podlagi sklepa Sveta Banke Slovenije, sprejetega na 546. seji, dne 8. 12. 2015, je Banka Slovenija prvič uvedla makrobonitetni ukrep kapitalski blažilnik za druge sistemsko pomembne banke (v nadaljevanju DSPB). Banke, identificirane kot DSPB, pa so morale zahtevo iz naslova blažilnika prvič izpolniti s 1. 1. 2019.

Banka Slovenije v skladu z 242. členom Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 − ZBNIP; v nadaljevanju ZBan-3) najmanj enkrat na leto preverja izpolnjevanje meril za DSPB ter ustreznost določenih stopenj blažilnika za DSPB. Identifikacijo DSPB opravimo na podlagi Smernic EBA, katerih delno uporabo določa Sklep o uporabi Smernic o merilih za določitev pogojev uporabe člena 131(3) Direktive 2013/36/EU (CRD) v zvezi z oceno drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI) (Uradni list RS, št. 66/15, 68/17). V postopku identifikacije je Banka Slovenije v celoti uporabila obvezne kazalnike, ki jih predpisuje EBA in so razvidni iz tabele 1.

Tabela 1: Obvezna merila sistemske pomembnosti bank

Vir: Smernice EBA

Rezultat je bil izračunan v skladu z napotki iz 8. točke Smernic EBA:

1. vrednost kazalnika vsakega posameznega zadevnega subjekta se deli s skupnim zneskom ustreznih vrednosti kazalnikov, seštetih za vse banke v državi članici (imenovalci),

2. dobljeni odstotki se pomnožijo z 10.000 (rezultati kazalnika so tako izraženi v bazičnih točkah),

3. rezultat kategorije se izračuna za vsak zadevni subjekt, tako da se upošteva enostavno povprečje rezultatov kazalnikov v tej kategoriji,

4. izračuna se skupni rezultat za vsak zadevni subjekt, tako da se upošteva enostavno povprečje rezultatov štirih kategorij.

Banka Slovenije je pri identifikaciji DSPB sledila metodologiji EBA, z izjemo 9. točke Smernic EBA, ki določa, da lahko zadevni organi dvignejo prag za identifikacijo DSPB do največ 425 bazičnih točk. Banka Slovenije se je namreč v letu 2017 odločila za dvig praga za identifikacijo DSPB s 350 na 500 bazičnih točk.

Postopek določanja višine stopnje blažilnika za DSPB pa temelji na metodologiji, ki jo je SBS sprejel 18. julija 2023 ter spremenil 8. oktobra 2025. Banke se razvrščajo v posamezne razrede glede na doseženo oceno sistemske pomembnosti, pri čemer je za vsak razred določena minimalna stopnja blažilnika. Banka Slovenije v skladu s spremenjeno metodologijo za posamezno DSPB določi stopnjo blažilnika, ki je enaka ali presega minimalno stopnjo za največ 0,50 odstotne točke, če za to obstojijo utemeljeni razlogi. Banka Slovenije določitev višje stopnje blažilnika posebej obrazloži in pri tem navede dejstva, podatke in razloge, ki utemeljujejo višjo stopnjo blažilnika. Razredi in pripadajoče minimalne stopnje so prikazani v tabeli 2.

Tabela 2: Višina kapitalskega blažilnika

Vir: Sklep o določitvi blažilnika za druge sistemsko pomembne banke (Uradni list RS št. 78/25)

Identificirane banke za leto 2026 ter pripadajoče stopnje blažilnika, določene na podlagi navedenih metodologij, so prikazane v tabeli 3. Število identificiranih bank in blažilniki zanje ostajajo nespremenjeni.

Tabela 3: Dosežen rezultat pri oceni sistemske pomembnosti in višina kapitalskega blažilnika

Opomba: Banke zahteve izpolnjujejo na najvišji ravni konsolidacije v Republiki Sloveniji oziroma na posamični, subkonsolidirani ali konsolidirani ravni.

Vir: Banka Slovenije