Blažilnik sistemskih tveganj
Blažilnik sistemskih tveganj v veljavi od 1. januarja 2025
Svet Banke Slovenije zahtevo po vzdrževanju sektorskega blažilnika sistemskih tveganj prvič sprejel na 61. korespondenčni seji 29. aprila 2022 (Uradni list RS št. 60/22). Na svoji 713. seji 21. novembra 2023 je sklep spremenil (Uradni list RS, št. 131/23) in stopnjo blažilnika sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, znižal z 1,0 % na 0,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem.
Zahteva po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za vse banke v zvezi s sektorskimi izpostavljenostmi v Republiki Sloveniji iz prve in druge alineje 4. točke prvega odstavka 247. člena ZBan-3 od 1. januarja 2025 tako znaša:
0,5 % za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami,
0,5 % za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb.
Svet Banke Slovenije je na 767. seji dne 16. junija 2026 potrdil rezultate rednega pregleda kalibracije sektorskega blažilnika sistemskih tveganj (sSyRB). Ocenjujemo, da stopnji blažilnika ostajata ustrezni in se ohranita nespremenjeni.
Presoja kalibracije temelji na izbranem naboru kazalnikov, ki zajemajo ranljivosti v segmentu kreditiranja prebivalstva in na nepremičninskem trgu, ter na strokovni presoji. Analiza kaže, da so tveganja trenutno obvladljiva in ne zahtevajo spremembe trenutne kalibracije sSyRB, čeprav se nekatere ranljivosti postopno povečujejo. Pri makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki jih sSyRB dopolnjuje kot kapitalski instrument, delež posojil, odobrenih z uporabo dovoljenih izjem od omejitve DSTI, ostaja nizek in pod dovoljenim pragom. Kreditna kakovost portfelja prebivalstva je dobra, realizirane izgube pri stanovanjskih nepremičninah pa ostajajo nizke. Hkrati pa so se tveganja na nepremičninskem trgu v zadnjem obdobju nekoliko povečala, predvsem zaradi pospešene rasti stanovanjskih posojil in še vedno prisotne precenjenosti stanovanjskih nepremičnin.
Banka Slovenije ocenjuje, da sSyRB še naprej predstavlja pomemben preventivni instrument, ki prispeva h krepitvi odpornosti bank na morebitno materializacijo sektorsko koncentriranih tveganj. Banka Slovenije bo tudi v prihodnje redno spremljala razvoj tveganj in po potrebi prilagodila kalibracijo instrumenta.
Pogosta vprašanja in odgovori
Med zadevne sektorske izpostavljenosti, za katere se skladno s 1. točko 2. člena sklepa uporabi stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 %, se vključijo vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami (gledano z vidika produkta), ne glede na razvrstitev in obravnavo teh izpostavljenosti za namen izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po standardiziranem (SA) pristopu. Za ta namen se upoštevata opredelitev stanovanjske nepremičnine iz točke (75) prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR) in opredelitev fizične osebe iz odstavka 2.118 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/301 (fizična oseba pomeni gospodinjstvo in vključuje tudi fizične osebe, ki opravljajo poklicno ali pridobitno dejavnost).
Kot izhaja že iz odgovora na vprašanje št. 1, pri razvrščanju izpostavljenosti v kategorijo sektorskih izpostavljenosti iz 1. točke 2. člena sklepa ni treba razlikovati med zavarovanim in nezavarovanim delom izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino.
Kot je pojasnjeno v odgovoru na vprašanje št. 1, pri razvrščanju izpostavljenosti v kategorijo sektorskih izpostavljenosti iz 1. točke 2. člena sklepa nista pomembni razvrstitev in obravnava teh izpostavljenosti za namen izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje. To je pomembno samo pri izračunu zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti (RWEA) za zadevne sektorske izpostavljenosti (upoštevajo se vse kategorije izpostavljenosti po pristopu SA, v katere se razvrstijo zadevne sektorske izpostavljenosti).
Da, v kategorijo »vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb« (2. točka 2. člena sklepa) se vključijo vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki se ne vključijo med »izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami« (1. točka 2. člena sklepa), tudi izpostavljenosti iz naslova kartic in osebnih računov, vključno z nečrpanimi deli limitov.
Za namen uporabe blažilnika sistemskih tveganj se upošteva naslednje:
če je izpostavljenost zavarovana s hipoteko na stanovanjsko nepremičnino, se upošteva lokacija nepremičnine (upoštevajo se izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki so na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na prebivališče/sedež dolžnika oziroma nasprotne stranke),
pri drugih izpostavljenostih do fizičnih oseb se upošteva prebivališče/sedež dolžnika oziroma nasprotne stranke (upoštevajo se samo izpostavljenosti do fizičnih oseb s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji).
Blažilnik sistemskih tveganj se izračuna v skladu z 248. členom ZBan-3. Stopnja blažilnika, določena za posamezno kategorijo sektorskih izpostavljenosti, se aplicira na znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (RWEA), izračunan za zadevno kategorijo sektorskih izpostavljenosti v skladu s tretjim odstavkom 92. člena CRR (po uporabi dejavnikov za podporo MSP in infrastrukturnim projektom). Blažilnik sistemskih tveganj (oziroma znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki je potreben za izpolnitev zahtev po blažilniku sistemskih tveganj) se poroča v vrstici 0780 COREP obrazca C 04.00 – Pojasnjevalne postavke (CA4).
Za to področje niso bila sprejeta posebna navodila, ker za zdaj ni predvideno posebno poročanje bank za ta namen (samo poročanje COREP).