Blažilnik sistemskih tveganj
Blažilnik sistemskih tveganj v veljavi od 1. januarja 2025
Svet Banke Slovenije je na svoji 713. seji 21. novembra 2023 sprejel Sklep o spremembi Sklepa o določitvi zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 131/23), v nadaljevanju Sklep.
S Sklepom se stopnja blažilnika sistemskih tveganj za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, znižuje z 1,0 % na 0,5 % zneska skupne izpostavljenosti tveganjem. Novo stopnjo blažilnika bodo lahko banke upoštevale od 1. januarja 2025.
Znižanje sektorskega blažilnika za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, je rezultat naših rednih ocen sistemskih tveganj, v katerih ugotavljamo, da se razmere na slovenskem nepremičninskem trgu umirjajo, kar zmanjšuje potrebo po uporabi tega blažilnika. Po naši oceni se obdobje visoke rasti cen stanovanjskih nepremičnin in visoke rasti stanovanjskih posojil ob visoki inflaciji in višjih obrestnih merah namreč končuje.
Zahteva po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za vse banke v zvezi s sektorskimi izpostavljenostmi v Republiki Sloveniji iz prve in druge alineje 4. točke prvega odstavka 247. člena ZBan-3 od 1. januarja 2025 torej znaša:
0,5 % za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami,
0,5 % za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb.
Redni pregled kalibracije sektorskega blažilnika sistemskih tveganj
Svet Banke Slovenije je na 767. seji dne 16. junija 2026 potrdil rezultate rednega pregleda kalibracije sektorskega blažilnika sistemskih tveganj (sSyRB). Na podlagi izvedene presoje je bilo ocenjeno, da trenutni stopnji blažilnika ostajata ustrezni in se ohranita nespremenjeni.
Presoja kalibracije temelji na izbranem naboru kazalnikov, ki zajemajo ranljivosti v segmentu kreditiranja prebivalstva in na nepremičninskem trgu, ter na strokovni presoji. Analiza kaže, da so tveganja trenutno obvladljiva in ne zahtevajo spremembe trenutne kalibracije sSyRB, čeprav se nekatere ranljivosti postopno povečujejo. Pri makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva, ki jih sSyRB dopolnjuje kot kapitalski instrument, delež posojil, odobrenih z uporabo dovoljenih izjem od omejitve DSTI, ostaja nizek in pod dovoljenim pragom. Kreditna kakovost portfelja prebivalstva je dobra, realizirane izgube pri stanovanjskih nepremičninah pa ostajajo nizke. Hkrati pa so se tveganja na nepremičninskem trgu v zadnjem obdobju nekoliko povečala, predvsem zaradi pospešene rasti stanovanjskih posojil in še vedno prisotne precenjenosti cen stanovanjskih nepremičnin.
Banka Slovenije ocenjuje, da sSyRB še naprej predstavlja pomemben preventivni instrument, ki prispeva h krepitvi odpornosti bank na morebitno materializacijo sektorsko koncentriranih tveganj. Banka Slovenije bo tudi v prihodnje redno spremljala razvoj tveganj in po potrebi prilagodila kalibracijo instrumenta.
Povezani podzakonski predpisi:
· Sklep o določitvi zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za banke in hranilnice (Uradni list RS št. 60/22).
· Sklep o spremembi Sklepa o določitvi zahteve po vzdrževanju blažilnika sistemskih tveganj za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 131/23)
Pogosta vprašanja in odgovori
Med zadevne sektorske izpostavljenosti, za katere se skladno s 1. točko 2. člena sklepa uporabi stopnja blažilnika sistemskih tveganj v višini 1 %, se vključijo vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami (gledano z vidika produkta), ne glede na razvrstitev in obravnavo teh izpostavljenosti za namen izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje po standardiziranem (SA) pristopu. Za ta namen se upoštevata opredelitev stanovanjske nepremičnine iz točke (75) prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 (CRR) in opredelitev fizične osebe iz odstavka 2.118 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/301 (fizična oseba pomeni gospodinjstvo in vključuje tudi fizične osebe, ki opravljajo poklicno ali pridobitno dejavnost).
Kot izhaja že iz odgovora na vprašanje št. 1, pri razvrščanju izpostavljenosti v kategorijo sektorskih izpostavljenosti iz 1. točke 2. člena sklepa ni treba razlikovati med zavarovanim in nezavarovanim delom izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjsko nepremičnino.
Kot je pojasnjeno v odgovoru na vprašanje št. 1, pri razvrščanju izpostavljenosti v kategorijo sektorskih izpostavljenosti iz 1. točke 2. člena sklepa nista pomembni razvrstitev in obravnava teh izpostavljenosti za namen izračuna kapitalskih zahtev za kreditno tveganje. To je pomembno samo pri izračunu zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti (RWEA) za zadevne sektorske izpostavljenosti (upoštevajo se vse kategorije izpostavljenosti po pristopu SA, v katere se razvrstijo zadevne sektorske izpostavljenosti).
Da, v kategorijo »vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb« (2. točka 2. člena sklepa) se vključijo vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki se ne vključijo med »izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami« (1. točka 2. člena sklepa), tudi izpostavljenosti iz naslova kartic in osebnih računov, vključno z nečrpanimi deli limitov.
Za namen uporabe blažilnika sistemskih tveganj se upošteva naslednje:
če je izpostavljenost zavarovana s hipoteko na stanovanjsko nepremičnino, se upošteva lokacija nepremičnine (upoštevajo se izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, ki so na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na prebivališče/sedež dolžnika oziroma nasprotne stranke),
pri drugih izpostavljenostih do fizičnih oseb se upošteva prebivališče/sedež dolžnika oziroma nasprotne stranke (upoštevajo se samo izpostavljenosti do fizičnih oseb s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Republiki Sloveniji).
Blažilnik sistemskih tveganj se izračuna v skladu z 248. členom ZBan-3. Stopnja blažilnika, določena za posamezno kategorijo sektorskih izpostavljenosti, se aplicira na znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti (RWEA), izračunan za zadevno kategorijo sektorskih izpostavljenosti v skladu s tretjim odstavkom 92. člena CRR (po uporabi dejavnikov za podporo MSP in infrastrukturnim projektom). Blažilnik sistemskih tveganj (oziroma znesek navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki je potreben za izpolnitev zahtev po blažilniku sistemskih tveganj) se poroča v vrstici 0780 COREP obrazca C 04.00 – Pojasnjevalne postavke (CA4).
Za to področje niso bila sprejeta posebna navodila, ker za zdaj ni predvideno posebno poročanje bank za ta namen (samo poročanje COREP).