Povzetek

Spodbudna gospodarska gibanja v Sloveniji so se ohranila tudi v tretjem četrtletju kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in višjim cenam energentov. Obenem robustno domače povpraševanje in dražji energenti krepijo inflacijo.

Gospodarstvo evrskega območja je po anketnih kazalnikih ostalo odporno tudi v tretjem četrtletju. Gospodarska aktivnost se je nadalje krepila, kar nakazuje sestavljeni kazalnik PMI, ki je septembra dosegel najvišjo raven po marcu 2023. Rast aktivnosti je bila široko osnovana, ugodnejše razmere v storitvenih in predelovalnih dejavnostih pa so se odrazile tudi v septembrskem izboljšanju razpoloženja podjetij. Pri potrošnikih se je razpoloženje nasprotno poslabšalo zaradi znova okrepljenih cenovnih pritiskov. Skupna inflacija evrskega območja se je septembra zvišala na 3,8 %, tako zaradi višjih cen energentov kot pospešitve rasti cen hrane. Ta bi že lahko odražala učinke izrazito sušnega poletja. Rahlo se je zvišala tudi evrska osnovna inflacija, tj. rast cen brez energentov in hrane, in sicer na 2,5 %.

Svet ECB je na septembrskem zasedanju ob vztrajnih inflacijskih pritiskih zvišal vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Svet je odločitev utemeljil z oceno, da vojna na Bližnjem vzhodu še vedno ustvarja inflacijske pritiske, inflacija pa naj bi daljše obdobje ostala precej nad ciljno ravnijo denarne politike. Ob podobni argumentaciji je tudi Fed na septembrskem zasedanju prvič letos zvišal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke. Zaradi vztrajno višjih cen energentov, ki bi se lahko prelivale v druge cenovne skupine, vlagatelji do konca leta pričakujejo še eno zvišanje ključnih obrestnih mer ECB in Fed za 0,25 odstotne točke.

Dogajanje na finančnih trgih je od začetka septembra zaznamovala krepitev pričakovanj, da bodo motnje v dobavi energentov z Bližnjega vzhoda dolgotrajnejše od prvotnih predvidevanj. Posledično so se zahtevane donosnosti državnih obveznic v številnih gospodarstvih v tem obdobju zvišale, pri čemer so izraziteje porasle v državah, kjer so se pojavila tveganja, povezana s fiskalno vzdržnostjo. Osrednji delniški indeksi so se v istem obdobju večinoma znižali, v Evropi dodatno zaradi politične negotovosti v Franciji. Cena zlata je od začetka septembra upadla ob močnejšem ameriškem dolarju, cena nafte pa je ponovno znatneje porasla.

Gospodarske razmere v Sloveniji so po razpoložljivih podatkih ostale ugodne tudi v tretjem četrtletju, gospodarska rast pa naj bi bila še naprej široko osnovana. Kljub močno zaostrenim geopolitičnim razmeram in ponovnemu naraščanju cen energentov se proizvodnja v predelovalnih dejavnostih letos povečuje v večini panog, razen v delu energetsko intenzivne industrije, kjer razmere ostajajo zahtevne. Gradbena aktivnost je ostala na visokih ravneh tudi avgusta, a se pričakovano umirja ob zaključevanju projektov, povezanih z evropskimi sredstvi in lokalnimi volitvami. Ugodna medletna gibanja storitvenega sektorja še naprej spodbujata zasebna potrošnja in močan mednarodni turizem. Zaupanje v gospodarstvu je tudi septembra ostalo razmeroma solidno, čeprav se krepijo skrbi glede pospešitve inflacije. Kratkoročni napovedni modeli trenutno kažejo na 0,7-odstotno četrtletno rast BDP v tretjem četrtletju.

Izvoz blaga se je po naših ocenah julija in avgusta medletno realno povečal za skoraj 7 %, medtem ko je bila realna rast na uvozni strani znatno šibkejša. Nominalna rast izvoza blaga je temeljila predvsem na farmacevtski in avtomobilski industriji, pomemben dejavnik pa je ostalo tudi trgovanje z nafto in naftnimi derivati. Uvoz blaga je prav tako še naprej zaznamoval izrazit vpliv energentov, katerih dobava se je povečala tudi iz držav zunaj EU. V menjavi storitev, ki ostaja glavni dejavnik plačilnobilančnega presežka, se je rast ob povečani blagovni menjavi opirala predvsem na transportne storitve. Obeti za izvoz se sicer nadalje izboljšujejo, saj sta se v ključnih izvoznih partnericah septembra ponovno izboljšala kazalnika izvoznih naročil in gospodarske klime.

Razmere na trgu dela ostajajo razmeroma stabilne. Število delovno aktivnih se ohranja na podobnih ravneh kot lani, pri čemer se zaposlenost v pretežno zasebnih dejavnostih nadalje zmanjšuje, v pretežno javnih pa povečuje. Registrirana brezposelnost je bila septembra ponovno nižja kot pred letom in ostaja blizu zgodovinsko najnižje ravni. Medletna rast plač se je julija nekoliko znižala, vendar ostala visoka. Nominalno je znašala 7,6 %, realno pa 4,4 % in je bila močnejša v javnem kot zasebnem sektorju. Robustna rast plač še naprej podpira kupno moč gospodinjstev, a obenem krepi tudi domače cenovne pritiske.

Rast cen življenjskih potrebščin, merjena s HICP, se postopno krepi. Septembra je dosegla 3,7 %, predvsem zaradi izrazite rasti cen energentov oziroma naftnih derivatov, na katere poleg zaostrenih geopolitičnih razmer vplivajo tudi okrnjene rafinerijske zmogljivosti. Ti vplivi se za zdaj pri nas še ne odražajo v rasti cen hrane, ki ostaja šibka, vendar tekoče gibanje cen nepredelane hrane in gibanja v evrskem območju nakazujejo postopno krepitev cenovnih pritiskov. Osnovna inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je septembra znižala na 2,3 % in je v nasprotju s skupno inflacijo v preteklih mesecih ostala razmeroma stabilna. To kaže, da je prenos energetskega šoka v osnovno inflacijo še naprej zelo omejen. Vendar se pri tem nadaljuje razhajanje med komaj zaznavno rastjo cen drugega blaga in povišano storitveno inflacijo, ki so jo v poletnih mesecih poganjale podražitve počitniških paketov in nastanitev.

Primanjkljaj države se je v prvi polovici leta povečal, podatki po denarnem toku pa nakazujejo, da se je njegovo naraščanje v tretjem četrtletju ustavilo. Kljub temu javnofinančna tveganja ostajajo okrepljena. Po vladnih ocenah naj bi primanjkljaj letos in prihodnje leto ostal pod 3 % BDP. Letos ga povečujejo zlasti socialni transferji, investicije in plače. Učinki ukrepov za blažitev visokih cen energije so za zdaj zmerni. Ob zviševanju zahtevanih donosnosti na finančnih trgih se postopoma povečujejo stroški refinanciranja dolga, kar ob demografskih in okoljskih izzivih ter izpolnjevanju zavez glede obrambnih izdatkov ustvarja pritiske na javne finance. Poleg tega kratkoročno negotovost predstavljajo ukrepi, predvideni v Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, in napovedani, a za zdaj še nesprejeti, ukrepi javnofinančne konsolidacije za upočasnitev močne rasti izdatkov. Slednje je bistveno za ohranjanje fiskalnega prostora, ki je ključen za blaženje morebitnih novih makroekonomskih šokov in strukturnih izzivov gospodarstva.

***

Tokrat smo podrobneje analizirali predelovalne dejavnosti in strukturo novega kreditiranja podjetij v Sloveniji in evrskem območju. Razmere v predelovalnih dejavnostih so med članicami precej heterogene, predvsem zaradi razlik v ravneh industrijske aktivnosti, energetski intenzivnosti proizvodnje in cenah energentov; morebitne podražitve teh pa bi lahko razlike v industrijski aktivnosti članic še poglobile. Višji stroški podjetij, vključno s stroški energije, povečujejo potrebe po financiranju obratnega kapitala, kar se v evrskem območju kaže v rasti kratkoročnega kreditiranja, predvsem večjih in manj tveganih podjetij, h katerim se premika tudi ponudba bank. Takšne preusmeritve kreditiranja pri nas za zdaj še ni zaznati. V Sloveniji sicer rast aktivnosti predelovalnih dejavnosti v zadnjem obdobju podpira ugodnejša produktivnost, a ta, kot kažejo naše analize, ne pomeni nujno splošnega izboljšanja razmer, ampak lahko odraža tudi krčenje manj produktivnih panog in s proizvodnjo spet bolj usklajeno gibanje zaposlenosti po obdobju njenega kopičenja.

1Mednarodno okolje

Svetovna gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju nadalje okrepila, napovedi IMF kažejo krepitev rasti tudi v prihodnjem letu.

Svetovno gospodarstvo ostaja odporno na povečano geopolitično negotovost in visoke cene energentov. Sestavljeni kazalnik PMI se je septembra okrepil na 54,3 indeksne točke (s 53,5 v avgustu) in dosegel najvišjo raven v zadnjih treh letih (slika 1.1). V povprečju tretjega četrtletja je znašal 53,5 indekse točke (v primerjavi z 51,9 v drugem četrtletju), kar potrjuje nadaljnjo krepitev rasti gospodarske aktivnosti. Septembrska rast je bila široko osnovana, saj se je okrepila tako v storitvah kot v predelovalnih dejavnostih. Med storitvenimi dejavnostmi je bila rast najizrazitejša v finančnih storitvah, nekoliko šibkejša pa pri potrošniških.[1] V predelovalnih dejavnostih je bila rast najvišja v zadnjih štirih letih, k čemur so prispevali močna rast novih naročil, povečani izdatki za umetno inteligenco in obrambo ter nadaljnje kopičenje zalog zaradi negotovosti glede cen in dobavnih verig. Močno se je okrepilo tudi zunanje povpraševanje, saj so nova izvozna naročila rasla najhitreje v zadnjih petih letih. Hkrati so se okrepili inflacijski pritiski in pritiski v dobavnih verigah (GSCPI).

Med večjimi gospodarstvi je bila septembra rast aktivnosti po anketnih podatkih PMI najizrazitejša v ZDA in Indiji. V ZDA se je sestavljeni kazalnik PMI zvišal na 58,4 indeksne točke in dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih, močna rast pa se je nadaljevala tudi v Indiji, kjer je kazalnik znašal 55,9 indeksne točke. V obeh gospodarstvih je bila rast široko osnovana, saj se je aktivnost močno povečala v storitvah in predelovalnih dejavnostih. Zmernejša rast je bila prisotna na Kitajskem, Japonskem in v Združenem kraljestvu, kjer so sestavljeni kazalniki PMI znašali 52,4, 52,3 oziroma 52,0 indeksne točke.

Oktobrske napovedi IMF predvidevajo 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast za letos, pri čemer odpornost zasebnega sektorja in močna vlaganja v umetno inteligenco blažijo negativne učinke povišanih cen energentov. Prihodnje leto naj bi se rast nekoliko okrepila, na 3,4 %, ob postopnem popuščanju učinkov energetskega šoka. Tveganja za svetovno gospodarsko rast ostajajo usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in morebitnega obrata v pričakovanjih glede učinkov umetne inteligence. Rast v ZDA bo letos znašala 2,3 %, v Združenem kraljestvu 1,3 %, na Kitajskem 4,5 %, v Rusiji 0,9 %, medtem ko bo v Indiji dosegla 7,0 %.

Anketni kazalniki kažejo, da je gospodarstvo evrskega območja tudi v tretjem četrtletju ostalo odporno, rast pa je bila široko osnovana.

Gospodarstvo evrskega območja se je v drugem četrtletju okrepilo za 0,6 % glede na prejšnje četrtletje. Rast sta podpirala predvsem neto izvoz in zasebna potrošnja, ki sta prispevala 0,9 oziroma 0,2 odstotne točke, medtem ko so spremembe zalog rast BDP zmanjšale za 0,5 odstotne točke. Gledano po proizvodni strani je bila rast široko osnovana, saj so jo poganjale tako zasebne storitve kot industrija.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v tretjem četrtletju nadalje krepila, kar kaže sestavljeni kazalnik PMI, ki se je septembra zvišal na 53,1 indeksne točke (z avgustovskih 52,0) in dosegel najvišjo raven po marcu 2023 (slika 1.2, levo). Septembrska rast je bila široko osnovana in podprta predvsem z večjimi izdatki za umetno inteligenco in obrambo. Rast v storitvenih dejavnostih se je opazno okrepila, zlasti v informacijskih in komunikacijskih storitvah. Spodbudna gibanja so se nadaljevala tudi v predelovalnih dejavnostih, ob močni rasti novih naročil in ponovnem povečevanju izvoznih naročil pa so se znova okrepili tudi cenovni pritiski.

Ugodnejše razmere v storitvenih in predelovalnih dejavnostih so se septembra odrazile tudi v izboljšanju razpoloženja podjetij v teh dejavnostih (slika 1.2, desno). Skupni indeks gospodarskega razpoloženja Evropske komisije se je kljub temu nekoliko znižal, predvsem zaradi poslabšanja razpoloženja med potrošniki. Nekoliko nižji je bil tudi septembrski in oktobrski kazalnik gospodarskega razpoloženja ZEW za evrsko območje.

Glede na septembrske napovedi ECB bo gospodarska rast v evrskem območju letos znašala 0,9 %, kar je za 0,1 odstotne točke več kot v junijskih napovedih, predvsem zaradi izboljšanih kratkoročnih obetov za investicije, močnejše zasebne potrošnje in ugodnejšega mednarodnega okolja. V letu 2027 naj bi se rast okrepila na 1,4 %, ob postopnem zmanjševanju negotovosti, izboljševanju zaupanja in normalizaciji cen energentov. Oktobrske napovedi IMF za letos za evrsko območje predvidevajo za 0,2 odstotne točke višjo rast kot napovedi ECB, za prihodnje leto pa za 0,2 odstotne točke nižjo.

Skupna inflacija v evrskem območju se je septembra močno okrepila ob nadaljnjih podražitvah energentov, povezanih z zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu.

Medletna rast cen v evrskem območju, merjena s HICP, se je septembra okrepila za 0,6 odstotne točke na 3,8 % (slika 1.3, levo). K rasti so ponovno najbolj prispevali energenti, povišali pa sta se tudi osnovna in prehrambna inflacija. Cene energentov so bile medletno višje za 18,9 % (avgusta 14,3 %) zaradi pospeška cen nafte na svetovnih trgih in še naprej visokih stroškov in marž rafiniranja (slika 1.3, desno). Manj obsežni so bili tudi davčni ukrepi vlad, ki so od začetka vojne skupno inflacijo najbolj znižali maja, in sicer za 0,3 odstotne točke, septembra pa zgolj za 0,1 odstotne točke.

Medtem se je medletna rast cen hrane po večmesečnem zniževanju znova okrepila in dosegla 1,3 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot avgusta. K obratu so prispevale zgolj cene nepredelane hrane, ki so bile medletno višje za 4,0 % ob nadpovprečni mesečni rasti za september. Ta je izhajala predvsem iz podražitev zelenjave. Tekoča gibanja v zadnjih dveh mesecih bi s tem že lahko odražala učinke izrazito sušnega poletja. Nasprotno je bila medletna rast cen predelane hrane pri 0,4 % znova nižja predvsem zaradi preteklega umirjanja cen kakava na svetovnih trgih. Zmanjšal se je tudi prispevek cen mesa, hkrati pa še naprej medletno upadajo cene pri proizvajalcih.

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je septembra povišala za 0,1 odstotne točke na 2,5 % izključno zaradi storitvene inflacije. Ta je bila pri 3,2 % za 0,2 odstotne točke višja kot mesec prej in ostaja v območju rahlo nad 3 %. Omejeno gibanje še naprej spremljajo razmeroma stabilni domači cenovni pritiski, tudi kazalniki ECB pa do konca prve polovice prihodnjega leta ne nakazujejo večjih sprememb. Nasprotno se je medletna rast cen neenergetskega industrijskega (v nadaljevanju: drugega) blaga rahlo znižala, z 1,2 % avgusta na 1,1 %. Kljub temu ostaja višja kot pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, kar sovpada s povečanimi pritiski vzdolž celotne cenovne verige. Ob vnovičnih podražitvah energentov se je septembra pospešila tudi rast vhodnih in prodajnih cen PMI v predelovalnih in storitvenih dejavnostih.

Skupna inflacija v Sloveniji je bila septembra od evrske nižja za 0,1 odstotne točke, osnovna pa za 0,2 odstotne točke. Razpon skupne inflacije med članicami evrskega območja se je zmanjšal na 3,7 odstotne točke. Najvišjo skupno inflacijo je četrtič zapored dosegla Litva (6,1 %), najnižjo pa Malta (2,4 %).

2Denarna politika, finančni trgi in pogoji financiranja

2.1Denarna politika in finančni trgi

Septembra smo v Evrosistemu obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita zvišali na 2,50 %, Fed pa je ključno obrestno mero zvišal na razpon med 3,75 % in 4,00 %.

Svet ECB je septembra drugič letos zvišal vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila so se tako zvišale na 2,50 %, 2,65 % in 2,90 %. Vojna na Bližnjem vzhodu namreč še vedno ustvarja inflacijske pritiske, inflacija pa naj bi daljše obdobje ostala precej nad ciljno ravnijo. Svet ECB je ocenil, da ECB ostaja v dobrem položaju, da prebrodi negotovost, ki jo je povzročil konflikt. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej.

Fed je na septembrskem zasedanju prvič letos zvišal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, na razpon med 3,75 % in 4,00 %, predvsem zaradi vztrajne inflacije, ki že dalj časa ostaja nad 2-odstotnim ciljem. Odločitev so podpirali vztrajno visoke cene energentov zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu, močno investicijsko povpraševanje, povezano z umetno inteligenco, ter avgustovska osnovna inflacija, ki je presegla pričakovanja. Ključne obrestne mere sta na nedavnih zasedanjih za 0,25 odstotne točke zvišali tudi centralni banki Avstralije (na 4,60 %) in Japonske (na 1,25 %), medtem ko so te ostale nespremenjene v Združenem kraljestvu (3,75 %), Švici (0 %), Kanadi (2,25 %) in na Švedskem (1,75 %).

Od začetka septembra so se okrepila pričakovanja, da bodo motnje v dobavi energentov zaradi vojne na Bližnjem vzhodu trajale dlje od prvotnih predvidevanj. To krepi tveganja trajnejših inflacijskih pritiskov in podpira pričakovanja vlagateljev, da bodo centralne banke dodatno zaostrile naravnanost denarnih politik. Iz trenutnih vrednosti obrestnih zamenjav (OIS) izhaja, da finančni trgi do konca leta 2026 pričakujejo še eno zvišanje ključnih obrestnih mer ECB in Fed za 0,25 odstotne točke, s čimer bi obrestna mera mejnega depozita v Evrosistemu dosegla 2,75 %, ključna obrestna mera Fed pa razpon med 4,00 % in 4,25 % (slika 2.1.1, levo). Za prihodnje leto tržni udeleženci z visoko verjetnostjo pričakujejo še dva dodatna dviga ključnih obrestnih mer ECB in Fed v višini 0,25 odstotne točke.

Zahtevane donosnosti nemških in ameriških državnih obveznic so se od začetka septembra zvišale, tudi zaradi višjih cen energentov. Ameriški delniški indeksi se niso bistveno spremenili, vrednosti delnic v Evropi pa so upadle.

Ob okrepitvi pričakovanj trajnejšega zvišanja inflacije in bolj restriktivne denarne politike ECB in Fed, so se zahtevane donosnosti nemških kratkoročnih državnih obveznic od začetka septembra zvišale za 0,18 odstotne točke, dolgoročnih pa za 0,13 (slika 2.1.1, desno). Zahtevane donosnosti ameriških kratkoročnih državnih obveznic so se medtem zvišale za 0,43 odstotne točke, dolgoročnih pa za 0,39. Rast zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic je bila izrazitejša zaradi soglasne odločitve članov Odbora za odprti trg ameriške centralne banke glede zvišanja ključne obrestne mere in vse večjih skrbi vlagateljev glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti ZDA. Razmiki med zahtevanimi donosnostmi evrskih obveznic z višjim kreditnim tveganjem in nemškimi državnimi obveznicami so se v opazovanem obdobju povečali ob okrepitvi političnih tveganj v Evropi. K temu so prispevali zastoj pri sprejemanju proračuna in splošna politična negotovost v Franciji ter razpis predčasnih volitev v Španiji.

Osrednji svetovni delniški indeksi so od začetka septembra večinoma upadli (slika 2.1.2, levo). Osrednji evropski indeks STOXX Europe 600 se je znižal za 1,8 %, predvsem zaradi politične negotovosti v Franciji in znižanja njene bonitetne ocene. Tehnološko usmerjeni hongkonški indeks Hang Seng je od začetka septembra izgubil 6,7 % zaradi šibkejših kitajskih makroekonomskih podatkov in splošnega poslabšanja razpoloženja vlagateljev glede rasti kitajskega sektorja umetne inteligence. Delnice ameriških družb se po drugi strani niso bistveno spremenile (osrednji ameriški indeks S&P 500 se je okrepil za 0,1 %), saj so skrbi glede visoke inflacije in vzdržnosti izdatkov za infrastrukturo umetne inteligence v večji meri izničile pozitiven vpliv objav spodbudnejših poslovnih rezultatov tehnoloških družb v tretjem četrtletju. Izjemo je predstavljal indeks največjih sedmih ameriških tehnoloških družb (t. i. Magnificent Seven), ki je kljub oktobrskemu padcu od začetka septembra pridobil 5,2 %.

Vrednost ameriškega dolarja se je v razmerju do evra od začetka septembra zvišala za 3,6 % predvsem zaradi porasta zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic in pričakovanj nadaljnjega zviševanja ključne obrestne mere Fed. Dodatno je k temu prispeval upad vrednosti evra, predvsem zaradi skrbi glede francoskega fiskalnega položaja in politične negotovosti v državi. Podobno se je gibala vrednost dolarja v razmerju do košarice najpomembnejših svetovnih valut in je trenutno 2,6 % višje kot v začetku septembra (slika 2.1.2, desno). Cena zlata se je od začetka septembra znižala za 6,7 % zaradi močnejšega ameriškega dolarja in višjih zahtevanih donosnosti ameriških državnih obveznic, cena nafte Brent pa je porasla za 21,1 % zaradi nadaljnjih motenj v dobavi nafte skozi Hormuško ožino.

2.2Kreditna aktivnost in pogoji financiranja

Kreditna aktivnost v Sloveniji ostaja močnejša kot v evrskem območju, zlasti pri gospodinjstvih, k čemur prispevajo tudi nižje obrestne mere za posojila gospodinjstvom.

Medletna rast posojil nefinančnim družbam (NFD) se je avgusta v Sloveniji nekoliko znižala, na 6,2 %, vendar ostala višja kot v evrskem območju, kjer je znašala 4,2 % (slika 2.2.1, levo). V Sloveniji rast izhaja predvsem iz dolgoročnih posojil, ki so se medletno povečala za 7,0 %, medtem ko se je obseg kratkoročnih posojil z ročnostjo do enega leta rahlo zmanjšal. V evrskem območju je bilo gibanje obratno, saj je rast kratkoročnih posojil (7,4 %) precej presegala rast dolgoročnih (3,7 %). To bi lahko odražalo večje potrebe podjetij po financiranju obratnega kapitala, povezane z nekoliko višjimi stroški energije kot v Sloveniji (glej okvirja 1.1 in 2.2.1).

Kreditiranje gospodinjstev v Sloveniji ostaja močno, z 8,4-odstotno medletno rastjo. K temu prispevajo tako stanovanjska kot potrošniška posojila, katerih medletna rast presega 9 %.

Povprečna obrestna mera za nova posojila NFD se je avgusta v Sloveniji zvišala na 4,3 % (v juliju je znašala 4,0 %), medtem ko je v evrskem območju ostala nespremenjena pri 3,8 % (slika 2.2.1, desno). Rahel dvig obrestnih mer je opazen tudi pri stanovanjskih posojilih, vendar so te v Sloveniji avgusta s 3,2 % ostale nižje kot v evrskem območju (3,6 %). Še izrazitejša je razlika pri potrošniških posojilih, kjer je povprečna obrestna mera v Sloveniji znašala 5,9 %, v evrskem območju pa 7,9 %. Stroški novega zadolževanja gospodinjstev v Sloveniji tako kljub zategovanju denarne politike ostajajo razmeroma ugodni.

3Domača gospodarska aktivnost

V domačem gospodarstvu se je septembra ohranila razmeroma solidna raven zaupanja podjetij, ponovno pa so se okrepila inflacijska pričakovanja.

Gospodarska klima je septembra ostala ugodna ne glede na močno zaostrene razmere v mednarodnem okolju (slika 3.1, levo). Kljub visoki negotovosti in okrepljeni rasti cen energentov je bilo zaupanje v predelovalnih dejavnostih v zadnjih mesecih razmeroma visoko in stabilno, pri čemer so podjetja poročala o rasti proizvodnje in naročil. Ob robustni zasebni potrošnji, ki jo podpira rast plač, in nadaljnji rasti mednarodnega turizma so podjetja v zasebnih storitvah ostala optimistična, njihove ocene povpraševanja pa so bile ponovno dokaj ugodne. Razmeroma visoka je ostala tudi anketna ocena obsega gradbenih del, vendar zmanjševanje novih naročil nakazuje umirjanje aktivnosti v prihodnjih mesecih (slika 3.1, desno). To je pričakovano tudi zaradi zaključevanja gradbenih projektov, povezanih s črpanjem sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost ter z letošnjimi lokalnimi volitvami. Zaupanje potrošnikov se je po juliju nekoliko poslabšalo, med drugim zaradi precejšnjega povišanja inflacijskih pričakovanj. Ta so se nekoliko zvišala tudi v zasebnih storitvah in gradbeništvu.

Poleg anketnih kazalnikov ugodne gospodarske razmere v tretjem četrtletju nakazuje tudi širok nabor kazalnikov aktivnosti.

Razmere v predelovalnih dejavnostih so letos spodbudne. Proizvodnja je bila avgusta medletno večja za 8,5 %, v prvih osmih mesecih skupaj pa za 3,0 %. Rast je bila široko osnovana, saj so k njej prispevale vse skupine tehnološke zahtevnosti, med večjimi panogami pa so še posebej izstopale živilska, avtomobilska in strojna industrija, industrija gradbenih materialov ter proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov. Po šibkem začetku leta se je začela krepiti tudi farmacija, medtem ko ostajajo razmere zahtevne v nekaterih segmentih energetsko intenzivnih panog (slika 3.2, levo). Z večanjem proizvodnje se krepi tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, ki je bila v tretjem četrtletju s 83,1 % največja po letu 2023. Anketna kazalnika konkurenčnega položaja na trgih znotraj in zunaj EU kljub izboljšanju poslovanja ostajata precej nižja kot pred začetkom energetske in geopolitične krize leta 2022.

Gradbena aktivnost se je medletno povečala tudi v poletnih mesecih, čeprav višja osnova zavira njeno rast, tekoča dinamika pa je bila v zadnjih mesecih precej šibka. Avgusta je bil obseg opravljenih gradbenih del za 3,6 % večji kot pred letom. V prvih osmih mesecih je rast dosegla 18,8 %, pri čemer so se krepili vsi segmenti gradbeništva. Okrevala je tudi stanovanjska gradnja, kjer pa ponudba že daljše obdobje ne zadošča potrebam trga, gradbeni stroški in cene stanovanjskih nepremičnin pa še naprej hitro rastejo.[20] Delež nominalne dodane vrednosti gradbeništva v BDP je bil v zadnjem letu do letošnjega drugega četrtletja s 6,3 % največji po letu 2009. Če sklepamo po novih gradbenih dovoljenjih, se je povpraševanje po gradbenih delih v zadnjih mesecih sicer nekoliko umirilo. Omejitveni dejavniki, ki otežujejo nadaljnjo rast gradbeništva, so precejšnji, saj podjetja poročajo o velikem pomanjkanju delavcev in visoki rasti stroškov gradnje.

Po razpoložljivih podatkih je potrošnja na domačem trgu ostala robustna tudi v tretjem četrtletju. Realna vrednost kartičnih plačil in dvigov na bankomatih je bila medletno večja za 3,0 %, kar je za 0,9 odstotne točke več kot v drugem četrtletju. Še bolj spodbudno je bilo povečanje realne vrednosti davčno potrjenih računov, ki je doseglo 4,6 % (slika 3.2, desno). Takšna gibanja sovpadajo z obsegom prodaje v storitvah, ki je bil julija za 5,7 % večji kot pred letom. Medletno povečanje prometa je bilo doseženo v skoraj vseh skupinah storitev, kar odraža preplet vplivov močnega gradbeništva, boljših razmer v predelovalnih dejavnostih, tesnega trga dela, ugodne turistične sezone in nadaljnjega povečevanja državne potrošnje. Še posebej močno je izstopala rast v poslovanju z nepremičninami, ki je bila 66,1-odstotna.[21] Prvi podatki za avgust nakazujejo nadaljevanje medletne rasti prodaje v trgovini, kjer naj bi se okrepil predvsem segment trošenja trajnejših proizvodov.

4Trg dela

Število delovno aktivnih oseb je avgusta ostalo podobno kot pred letom.

Avgusta je bilo delovno aktivnih 938.185 oseb, kar je skoraj enako kot lani (slika 4.1, levo). Pri tem se ohranjajo izrazite razlike med dejavnostmi zasebnega in javnega sektorja. V prvih ostaja medletni upad največji v predelovalnih dejavnostih in trgovini, v drugih pa rast najvišja v zdravstvu in socialnem varstvu ter v izobraževanju. Razlike je opaziti tudi glede na zaposlitveni status. Medtem ko število zaposlenih oseb ostaja medletno manjše, je pri samozaposlenih večje.

Zaposlitvena pričakovanja podjetij ostajajo pozitivna, z izjemo trgovine. Najugodnejša so še naprej v gradbeništvu, v zadnjih mesecih pa so se nekoliko okrepila tudi v predelovalnih dejavnostih. Po podatkih ZRSZ je bilo septembra za 5,6 % več prostih delovnih mest kot pred letom. Največ jih je bilo v zdravstvu in socialnem varstvu, predelovalnih dejavnostih, izobraževanju in gradbeništvu, med poklicnimi skupinami pa so bili najbolj iskani čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, delavci za preprosta dela ter strokovnjaki za zdravstveno nego. Zaposlovanje še naprej omejuje pomanjkanje delavcev, zato podjetja vrzeli na trgu dela zapolnjujejo predvsem z zaposlovanjem tujih državljanov. Med delovno aktivnimi osebami[25] jih je bilo avgusta medletno za 3,4 % več, njihov delež pa je dosegel novo najvišjo vrednost, 16,7 %.

Registrirana brezposelnost se je septembra nadalje skrčila in tako ostaja na zgodovinsko najnižjih ravneh.

Konec septembra je bilo registriranih 42.439 brezposelnih oseb, kar je 3,4 % manj kot v istem obdobju lani in le 0,5 % več kot ob zgodovinsko najnižji ravni junija letos (slika 4.1, levo). Med posameznimi skupinami brezposelnih je bilo septembra medletno manj predvsem starejših od 50 let in oseb brez izobrazbe ali z dokončano osnovno šolo. V prvih devetih mesecih je bilo odjav iz evidence brezposelnih več kot pred letom, vendar predvsem zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve (npr. kršitev obveznosti, prehod v neaktivnost in odjava iz evidence na lastno pobudo), med novoprijavljenimi pa je bilo manj zlasti presežnih delavcev in oseb, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. Stopnje brezposelnosti ostajajo nizke; registrirana je julija znašala 4,4 %, anketna pa je bila v drugem četrtletju 3,8-odstotna.

Medletna rast plač se je julija nekoliko umirila, razlika v rasti med javnim in zasebnim sektorjem pa povečala.

Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila julija 7,6-odstotna, kar je 0,7 odstotne točke manj kot junija (slika 4.1, desno). Glede na mesec prej je bila rast nižja v obeh sektorjih, vendar je ostala višja v javnem. Tam je znašala 8,4 %, k čemur je prispevalo nadaljnje izvajanje prenove plačnega sistema, vključno s tretjim dvigom osnovnih plač, ki se je odrazil že junija. V zasebnem sektorju je bila rast 7,0-odstotna in še naprej podprta z razmeroma tesnim trgom dela, pomanjkanjem ustreznih kadrov in zvišanjem minimalne plače z začetka leta. V prvih sedmih mesecih je bila povprečna bruto plača medletno višja za 7,3 %, pri čemer je bila rast v zasebnem sektorju 7,2-odstotna, v javnem pa 7,1-odstotna. K nekoliko višji skupni rasti plač glede na oba sektorja je po naši oceni prispevala tudi sprememba strukture zaposlenosti v korist javnega sektorja, za katerega je značilna višja raven povprečnih plač. Ob še vedno povišani inflaciji ostaja realna rast plač razmeroma visoka. Julija je bila povprečna bruto plača medletno realno višja za 4,4 %, kar še naprej podpira kupno moč gospodinjstev, obenem pa krepi domače stroškovne in povpraševalne pritiske na cene, zlasti pri storitvah (glej poglavje 6).

5Tekoči račun plačilne bilance

Blagovni saldo se je kljub poslabšanju pogojev menjave medletno izboljšal.

Izvoz blaga se je julija in avgusta skupaj medletno povečal za 10,0 % (slika 5.1, levo), realni izvoz blaga pa se je po naših ocenah[26] okrepil za 6,7 %. K rasti nominalnega izvoza blaga so največ prispevali farmacevtska in avtomobilska panoga ter ponovni izvoz (reeksport) nafte in naftnih derivatov, ki so skupaj dodali polovico skupne rasti. Manjši prispevek je imel tudi izvoz materialov, kot so železo, jeklo in barvne kovine, pri čemer so v proizvodnji kovin uvozne in izvozne cene medletno močno narasle. Po trgovinskih partnericah je rast temeljila predvsem na izvozu v države EU, zlasti v Nemčijo, Madžarsko in Hrvaško. Pri izvozu v Hrvaško so glavnino rasti predstavljali energenti.

Uvoz blaga se je julija in avgusta skupaj medletno povečal za 9,8 %, realni uvoz blaga pa je bil po naših ocenah[27] večji za 1,4 %. Razliko med nominalno in realno rastjo deloma pojasnjuje močan vpliv energentov. Uvoz teh je nominalno zrasel za 32,1 %, realno pa je upadel za 5,9 %.[28] Poleg energentov sta k povečanju uvoza pomembno prispevala tudi uvoz farmacevtskih izdelkov in električnih strojev. Nadpovprečno se je povečal uvoz iz držav zunaj EU, predvsem uvoz nafte in naftnih derivatov iz ZDA. Brez energentov je bila medletna nominalna rast uvoza 6,9-odstotna, k njej pa sta največ prispevali Nemčija in Kitajska.

Saldo blagovne menjave je znašal 102 mio EUR, kar je za 24 mio EUR več kot v istem obdobju lani, pokritost izvoza z uvozom pa je bila 101,4-odstotna. Presežek je bil dosežen kljub medletnemu poslabšanju pogojev menjave za 4,8 %, ki je bilo izrazitejše kot v evrskem območju (slika 5.1, desno). Od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu se Slovenija od evrskega območja razlikuje predvsem po počasnejši medletni rasti izvoznih cen. Tudi septembrska cenovna pričakovanja industrijskih podjetij ne nakazujejo izboljšanja relativnih pogojev menjave Slovenije. V evrskem območju, zlasti v najpomembnejših slovenskih uvoznih partnericah, so se namreč ta pričakovanja povišala, v Sloveniji pa ostala približno nespremenjena.

Obeti za izvoz nakazujejo nadaljevanje njegove rasti, saj so se septembra ocene izvoznih naročil pri predelovalnih podjetjih izboljšale na najvišjo raven po letu 2022. Ocene konkurenčnosti na tujih trgih se v tej dejavnosti v tretjem četrtletju niso bistveno spremenile, medtem ko se je gospodarska klima na ključnih izvoznih trgih vrnila na raven z začetka leta.[29]

Storitveno menjavo so poganjale predvsem transportne storitve.

Storitvena menjava je s presežkom v višini 903 mio EUR julija in avgusta ostala glavni dejavnik plačilnobilančnega presežka. Nominalni izvoz storitev se je medletno povečal za 2,7 %, predvsem zaradi rasti izvoza transportnih storitev, zlasti cestnega prevoza blaga, ki se je ob povečani blagovni menjavi okrepil za 11,9 % (slika 5.2, levo). Prispevek potovanj je bil skromen, saj se je njihov izvoz medletno okrepil le za 1,7 %, čeprav se je število nočitev tujih turistov povečalo za 8,8 %. Število nočitev sicer še naprej močno narašča, septembra in v začetku oktobra jih je bilo medletno več za 14,1 %. Rast izvoza storitev je zaviral močan medletni upad izvoza zavarovalniških storitev, ki je vplival tudi na skupen izvoz storitev v Italijo. Izvoz storitev se je najbolj povečal v države zunaj EU, zlasti v Švico in Združeno kraljestvo. V enoletnem obdobju do avgusta so glavni del presežka storitvene menjave ohranjale transportne storitve (slika 5.2, desno).

Uvoz storitev je bil v juliju in avgustu medletno večji za 4,5 %. Podpirale so ga transportne storitve, katerih uvoz se je povečal za 27,1 %, zlasti zaradi pomorskega in cestnega blagovnega prevoza. Po državah je k rasti največ prispeval uvoz iz Irske, predvsem poslovnih storitev. Pomemben prispevek k skupni rasti uvoza so imele tudi druge poslovne storitve, zlasti oglaševanje in raziskovanje trga, medtem ko je manjši uvoz zavarovalniških storitev skupno medletno rast uvoza storitev nekoliko zaviral.

Primanjkljaj primarnih dohodkov je julija in avgusta skupaj znašal 173 mio EUR, kar je 113 mio EUR manj kot pred letom. Zmanjšanje je izhajalo predvsem iz večjih neto prejemkov od dividend in dohodkov podružnic pri nefinančnih družbah. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je znašal 166 mio EUR, kar je 59 mio EUR več kot lani. Njegovo povečanje je temeljilo predvsem na globljem primanjkljaju države pri mednarodnem sodelovanju z institucijami EU (brez ECB) in drugih transakcijah z EU.

Enoletni presežek tekočega računa se je medletno zmanjšal.

Presežek tekočega računa je v zadnjih 12 mesecih do avgusta dosegel 2,7 mrd oziroma približno 3,7 % BDP, kar je 484 mio EUR manj kot v istem obdobju lani.[30] Največ je k njemu prispeval saldo storitvene menjave, ki se je medletno še nekoliko povečal, na 4,3 mrd EUR, kar je zelo blizu najvišje zgodovinske ravni. Saldo blagovne menjave se je kljub presežku v juliju in avgustu medletno zmanjšal za 917 mio EUR in tako izkazal primanjkljaj v višini 616 mio EUR. Primanjkljaj primarnih dohodkov se je zmanjšal za 243 mio EUR, predvsem zaradi večjih neto reinvestiranih dobičkov in dividend nefinančnih družb. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov se je nasprotno nekoliko povečal in dosegel 744 mio EUR, predvsem zaradi višjih vplačil v proračun EU.

6Inflacija

Skupna inflacija se je septembra znova okrepila, predvsem zaradi cen naftnih derivatov.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin, merjena s HICP, se je septembra okrepila na 3,7 %, potem ko je bila avgusta 3,4‑odstotna (slika 6.1, levo). K temu še naprej pomembno prispevajo cene energentov, ki so visoke že od aprila, tj. od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu. Te so bile septembra medletno višje za 18,3 %, rast pa so poganjale zlasti podražitve naftnih derivatov.[31] Ti so k skupni inflaciji prispevali 1,7 odstotne točke, kar je največ po septembru 2022. Na trgih se sicer krepijo tudi cene elektrike in plina, vendar se te za zdaj še niso prenesle do cen za potrošnike (slika 6.1, desno).

Visoka energetska inflacija se za zdaj še ne odraža v cenah hrane. Njihova medletna rast je tretji mesec zapored ostala skromna, septembra je bila 0,6-odstotna. Brez cen alkohola in tobaka pa so bile cene hrane v istem obdobju medletno celo nižje, nazadnje septembra za 0,8 %, z opaznejšim znižanjem cen mlečnih izdelkov. To je skladno z gibanjem cen pri pridelovalcih na evropskem in domačem trgu, kjer upadajo tudi cene mesnih izdelkov. Znižanje cen pri mesu se še ne odraža v cenah za potrošnike, saj so se te od začetka leta rahlo zvišale. Kljub temu je bila septembra opaznejša tekoča rast cen nepredelane hrane. K njej so poleg cen mesa prispevale zlasti cene zelenjave, ki so se zvišale precej bolj kot običajno za september. Čeprav medletna rast cen hrane ostaja šibka, se je v preteklih mesecih nekoliko okrepil njen inflacijski zagon,[32] kar ob posledicah izredno sušnega poletja nakazuje stopnjevanje cenovnih pritiskov.

Osnovna inflacija ostaja razmeroma nespremenjena, z do zdaj omejenim vplivom energetskega šoka.

Osnovna inflacija, tj. inflacija, merjena brez cen energentov in hrane, se je septembra znižala na 2,3 % (avgusta 2,5 %). V nasprotju s skupno inflacijo je bila v preteklih mesecih razmeroma stabilna, kar kaže, da je prehajanje energetskega šoka v osnovno inflacijo še naprej precej omejeno. Osnovna inflacija je tako nadalje skoraj v celoti izhajala iz rasti cen storitev, medtem ko je bila rast cen drugega blaga pri 0,1 % komaj zaznavna in povezana predvsem s padcem cen avtomobilov. Nasprotno je bila rast cen storitev pri 4,0 % septembra še naprej povišana in ob nadaljnji rasti mednarodnega turizma v veliki meri pogojena s cenami počitniških paketov in namestitev (glej okvir 6.1). S tem domača rast cen storitev presega evrsko za skoraj odstotno točko že od začetka leta. To je med drugim tudi posledica primerjalno višje realne rasti plač, ki pa obenem podpira kupno moč gospodinjstev in ohranja raven povpraševanja.

7Fiskalni položaj države

Primanjkljaj države se je v prvi polovici leta, kljub visoki rasti prihodkov, nadalje povečal zaradi izrazitega porasta socialnih transferjev, investicij in plač.

Primanjkljaj države je v prvi polovici leta dosegel 1,4 mrd EUR oziroma 3,9 % BDP, kar je več kot v istem obdobju lani, ko je znašal 1,1 mrd EUR oziroma 3,2 % BDP.[33] V primerjavi s koncem lanskega leta, ko je enoletni primanjkljaj tudi po reviziji ostal pri 2,5 % BDP, se je do konca junija 2026 povečal na 2,9 % BDP. Ob podobnem deležu obresti v BDP (okoli 1,25 %) se je povečal tudi primarni primanjkljaj.

Prihodki države so bili v prvi polovici leta medletno večji za 1,4 mrd EUR oziroma 9,1 %. Povečanje je v največji meri izhajalo iz neto socialnih prispevkov zaradi za javne finance ugodnih razmer na trgu dela in uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo julija 2025 (slika 7.1, levo). Ta je k njihovi skoraj 13-odstotni rasti prispeval približno 5,6 odstotne točke, v preostanku leta pa bo rast neto socialnih prispevkov brez tega učinka precej zmernejša. Rast posrednih davkov se je okrepila na 7,3 %, predvsem zaradi visoke rasti DDV, kljub energetskim ukrepom, ki zmanjšujejo prihodke iz trošarin in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami CO2.[34] Prihodki iz DDV so bili medletno višji za 12,3 %, kar je posledica visoke rasti potrošnje gospodinjstev ter po navedbah Ministrstva za finance tudi učinkovitejšega nadzora in novih oblik digitalnega sporočanja podatkov prek sistemov FURS. Opaznejši prispevek k rasti prihodkov so imeli še kapitalski transferji, kar povezujemo z zaključevanjem Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Izdatki države so se povečali še bolj, in sicer za 1,8 mrd EUR oziroma 10,6 %. Največ so k rasti prispevali socialna nadomestila, investicije in sredstva za zaposlene (slika 7.1, desno). Med socialnimi nadomestili je izstopala 25,7-odstotna rast socialnih transferjev v naravi zaradi uveljavljanja pravic dolgotrajne oskrbe. Izplačila pokojnin so bila v prvi polovici leta medletno višja za 7,2 % (podobna je bila tudi rast do avgusta), pri čemer so se letos pokojnine uskladile za 5,2 %, upokojencev pa je bilo za približno odstotek več. Investicije države se medletno posebej močno povečujejo od lanskega zadnjega četrtletja. V prvi polovici letošnjega leta jih je bilo za 23,1 % več predvsem zaradi zaključevanja projektov v okviru NOO, nekaterih drugih večjih projektov (drugi tir Divača–Koper) in volilnega cikla. Rast sredstev za zaposlene je bila bolj umirjena kot lani, a še vedno 9,0-odstotna, predvsem zaradi plačne reforme, napredovanj in aprilske 0,9-odstotne uskladitve z inflacijo.

Razpoložljivi podatki po denarnem toku nakazujejo, da se je naraščanje primanjkljaja v tretjem četrtletju ustavilo.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v prvem polletju medletno večji za 320 mio EUR.[35] V tretjem četrtletju se je saldo po razpoložljivih podatkih najverjetneje izboljšal. Julija in avgusta skupaj je bil primanjkljaj za 132 mio EUR manjši kot pred letom.[36] Pri tem se je saldo državnega proračuna v teh dveh mesecih izboljšal še bolj, za približno 220 mio EUR, medtem ko se je saldo ZZZS poslabšal za približno 90 mio EUR, predvsem zaradi manj sredstev iz državnega proračuna. Septembra je bil saldo državnega proračuna glede na dnevne podatke približno izravnan, a vseeno za okoli 110 mio EUR manj ugoden kot v istem mesecu lani. Septembrski podatki za preostale blagajne javnega financiranja še niso na voljo.

V tretjem četrtletju je bila rast prihodkov od davkov in prispevkov še vedno približno 10-odstotna. Z izzvenevanjem učinka uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo sredi lanskega leta je bila rast podprta zlasti z visokimi prilivi davka na dodano vrednost. Ob nadaljnji rasti odhodkov za transferje posameznikom in gospodinjstvom ter za plače in investicije je rast odhodkov v tretjem četrtletju umirjala predvsem upočasnitev rasti odhodkov za blago in storitve ter za obresti.

Letos in prihodnje leto bo po načrtih vlade primanjkljaj ostal pod 3 % BDP, delež dolga v BDP pa se bo ves čas postopno zmanjševal.

Primanjkljaj države naj bi letos po zadnjih ocenah Vlade iz Osnutka proračunskega načrta znašal 2,9 % BDP, s čimer bo višji kot lani (2,5 % BDP). Primanjkljaj države naj bi ostal visok tudi v letu 2027 (2,5 % BDP).

Sredi letošnjega leta je dolg države znašal 47,7 mrd EUR ali 64,7 % BDP, kar je za 1,4 mrd EUR več kot ob koncu lanskega leta. Zaradi rasti nominalnega BDP se sicer zadolženost države še naprej znižuje. Po napovedih vlade naj bi konec letošnjega leta ta znašala 64,6 % BDP, prihodnje leto pa naj bi se znižala na 64,1 % BDP. K temu naj bi prispevali predvsem rast BDP in inflacija.

Zaradi rasti zahtevanih donosnosti na finančnih trgih bodo stroški financiranja dolga naraščali, kar povečuje že obstoječa tveganja v javnih financah.

Ob zviševanju zahtevanih donosnosti na finančnih trgih (glej tudi poglavje 2.1) se je zvišala implicitna obrestna mera dolga. Ta je konec lanskega leta znašala 1,9 %, sredi letošnjega leta pa se je dvignila na 2,0 %. Ministrstvo za finance za letos obrestne izdatke ocenjuje na 1,3 % BDP. Zaradi refinanciranja dolga, ki je bil izdan v obdobju nizkih obrestnih mer, se bodo obrestni izdatki v prihodnjih letih povečevali. Do leta 2031 bo namreč dospeval dolg, ki je bil izdan po kuponskih obrestnih merah okoli 1,0 % (slika 7.2). Refinanciranje glavnic dospelih obveznic bo v povprečju tega obdobja znašalo približno 3 mrd EUR letno. Če bi bile glavnice refinancirane po 4-odstotni obrestni meri, ki ustreza zahtevani donosnosti desetletne državne obveznice v začetku oktobra, bi se obrestni izdatki vsako leto povečali za 0,1 % BDP. Na višino obrestnih izdatkov bo poleg razlike v obrestnih merah pri refinanciranju dolga vplival tudi obseg zadolževanja zaradi primanjkljajev v prihodnjih letih.[37]

Javnofinančna tveganja ostajajo izrazita. Ob višjih stroških zadolževanja ostajajo prisotna tudi druga tveganja, ki izvirajo iz domačega in mednarodnega okolja. Med pomembnejšimi tveganji iz svetovnega okolja so trenutno ukrepi za blaženje posledic visokih cen energentov in pritiski za povečanje obrambnih izdatkov. Med dolgoročnimi pritiski na javne finance so v domačem okolju poleg reševanja okoljskih izzivov najpomembnejši demografski dejavniki. Obenem kratkoročno negotovost predstavljajo ukrepi, predvideni v Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, in napovedani, a za zdaj še nesprejeti, ukrepi javnofinančne konsolidacije za upočasnitev močne rasti izdatkov.[38]

Ob negotovih mednarodnih razmerah sta zagotavljanje stabilnosti javnih financ in spoštovanje fiskalnih pravil še posebej pomembna, saj ustvarjata ugodnejše pogoje za zagotavljanje cenovne stabilnosti in fiskalni prostor za blaženje morebitnih novih makroekonomskih šokov.

8Statistična priloga

9Seznam kratic