Nagovor

V zadnjem letu smo v Banki Slovenije večkrat opozorili, da stabilnost slovenskega finančnega sistema ni samoumevna, temveč je in bo v izrazito negotovih in hitro se spreminjajočih mednarodnih razmerah rezultat premišljenega in pravočasnega previdnostnega odzivanja na sistemski ravni in na ravni posamezne finančne institucije, kar bo zagotovilo visoko odpornost bančnega sistema na šoke iz mednarodnega okolja. Podobno kot v preteklem tudi v tokratnem Poročilu o finančni stabilnosti izpostavljamo povišana nefinančna tveganja, kot so geopolitična tveganja in kibernetska tveganja, ki presegajo ravni tradicionalnih finančnih tveganj za bančni sistem.

Tveganja za slovenski finančni sistem prihajajo predvsem iz zunanjega okolja. Na eni strani po višini izstopajo makrofinančna tveganja, ki izhajajo iz geopolitičnih napetosti, kot so vojni konflikti, ovire v mednarodni trgovini, spreminjanje že dogovorjenih trgovinskih sporazumov in carinskih stopenj ter na drugi strani iz povečane izpostavljenosti nebančnih finančnih posrednikov (kot so skladi zasebnega kreditiranja) likvidnostnemu tveganju. Čeprav v Sloveniji ni pomembne neposredne izpostavljenosti bank in drugih finančnih posrednikov vojnim območjem ter skladom zasebnega kreditiranja, to vpliva na mednarodne finančne tokove oziroma na cene in dostopnost finančnih virov na mednarodnih finančnih trgih.

Mednarodni finančni trgi lahko v razmerah visoke negotovosti podcenjujejo finančna tveganja, kar se kaže v sami spremenljivosti cen finančnih instrumentov in visoki občutljivosti sprememb njihovih cen na najrazličnejše nepričakovane informacije povezane z geopolitičnimi dogajanji. To bo vplivalo na spreminjanje mednarodnih finančnih tokov, na katere pa slovenski finančni sistem pa tudi ostali sektorji gospodarstva niso imuni.

Pomemben del negativnih učinkov bo za razliko od dogajanja ob veliki finančni krizi pred osemnajstimi leti v realni del slovenskega gospodarstva prehajal neposredno prek ponudbenih šokov v obliki višjih cen energentov in nekaterih  surovin ter vmesnih produktov. Finančne povezave slovenskega gospodarstva s tujino zdaj v večji meri temeljijo na lastniških, manj pa (z izjemo državnega zadolževanja v tujini) dolžniških povezavah. Zato se bodo negativne posledice šokov v uspešnosti poslovanja finančnega sektorja odrazile z zamikom.

Opisano dogajanje se kaže tudi v tokratnem prikazu tveganj in odpornosti v naši publikaciji. Nivo tveganj ostaja zmeren, vendar s tendenco naraščanja. Odpornost bančnega sistema na zunanje šoke ostaja dobra, vendar se lahko prav zaradi negotovosti in hitrih sprememb v mednarodnem okolju hitro poslabša. Zato pozivamo uprave in nadzorne svete bank, da s svojimi odločitvami o zadržanju dobičkov ter o pravočasnem oblikovanju oslabitev in rezervacij prispevajo k ohranjanju odpornosti svojih institucij na zunanje šoke.

Zaradi negotovih mednarodnih finančnih razmer, bolj dolgoročno pa tudi zaradi spreminjanja varčevalnih navad prebivalstva, je potrebna  sistematična skrb za zagotavljanje stabilnosti depozitov v bankah, kar je mogoče doseči z daljšo povprečno ročnostjo depozitov. To lahko banke dosežejo z ustrezno strukturo depozitnih obrestnih mer, ki omogoča ohranjanje realne vrednosti finančnega premoženja varčevalcev.

Zaradi strukturnih sprememb v bilancah slovenskih bank so tveganja v bančnem sistemu v aktualnih razmerah precej manj izrazita, kot so bila na primer ob veliki finančni krizi. Ob spremenjenih ekonomskih okoliščinah se kreditno tveganje nefinančnih družb le počasi zvišuje tudi zaradi nizke kreditne aktivnosti v tem segmentu komitentov v zadnjih treh letih. Rast posojil nefinančnim družbam se je okrepila šele lani in konec leta dosegla 4,4 %, kar je zgolj nekaj več kot polovica rasti posojil gospodinjstvom. Večja usmerjenost bank v kreditiranje nefinančnih družb je ključna za spodbujanje investicij v zeleni in digitalni prehod, rast produktivnosti ter zmanjšanje energetske odvisnosti od fosilnih goriv, kar omogoča dolgoročno ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in življenjskega standarda.

Zaradi opisanega razvoja makroekonomskih in finančnih razmer bodo morali biti morebitni ukrepi za blažitev posledic energetske krize ciljno usmerjeni z namenom omejiti povečevanje javnofinančnih izdatkov. Ti bodo v naslednjih letih pod večjim pritiskom, že zaradi večjih javnih izdatkov za zagotavljanje nacionalne varnosti ter povečanih izdatkov za zdravstveno in socialno varnost starajočega prebivalstva.

Čeprav bančni sistem ostaja stabilen in odporen, je v prihodnje nujno, da vsi deležniki v finančnem sektorju delujejo preudarno in proaktivno, saj se lahko vplivi zunanjih šokov hitro odrazijo v poslabšanju kazalnikov in zahtevajo prilagajanje na morebitne dolgotrajnejše posledice kriznih razmer. Banka Slovenije bo tudi v prihodnje redno presojala upravičenost uporabe posameznih makrobonitetnih instrumentov ter jih po potrebi prilagodila z namenom ohranjanja finančne stabilnosti in visoke odpornosti na zunanje šoke. Na ravni EU bomo instrumentarij makrobonitetne (in drugih bonitetnih politik) poenostavili s ciljem povečanja konkurenčnosti evropskega bančnega sektorja, a ne na račun zmanjšanja njegove odpornosti.

Povzetek

Ocenjujemo, da tveganja za slovenski finančni sistem ostajajo zmerna in stabilna tudi v prvem četrtletju letošnjega leta, vendar se obeti za prihodnje obdobje poslabšujejo zaradi vse večje negotovosti v mednarodnem okolju. Za jasnejši prikaz tveganj, ki trenutno izvirajo zlasti iz zunanjega okolja, smo v Poročilo o finančni stabilnosti (v nadaljevanju poročilo) vključili makrofinančna tveganja. Negotovosti zaradi trajajočih trgovinskih in geopolitičnih napetostih, novega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu ter posledična rast cen energentov se vse bolj odražajo v realnem gospodarstvu. Povečana nihanja na globalnih finančnih trgih lahko ob večjih premikih sprožijo likvidnostne težave v nebančnem finančnem sektorju, ki se lahko posredno prelijejo tudi v domače gospodarstvo. Makrofinančna tveganja za Slovenijo zato ocenjujemo kot povišana, z neugodnimi obeti. Zaradi nadaljnje rasti cen nepremičnin in hitrejše rasti stanovanjskih posojil smo poslabšali obete za tveganja, ki izvirajo z nepremičninskega trga, medtem ko samo tveganje ostaja ocenjeno kot zmerno. Ob slabšanju makrofinančnega okolja smo v primerjavi z oktobrskim poročilom poslabšali tudi obete pri kreditnem tveganju, ocena tveganj pa ostaja zmerna. Preostale ocene tveganj in obeti ostajajo glede na oktobrsko oceno nespremenjeni. Prav tako je kot visoka ocenjena odpornost bančnega sistema, saj robustna kapitalska ustreznost in visoka likvidnost bankam omogočata učinkovito absorpcijo morebitnih makroekonomskih šokov. Dobičkonosnost bank je v preteklem letu kljub medletnemu znižanju ostala na visoki ravni, kar bankam omogoča nadaljnjo krepitev kapitalskih rezerv in pokrivanje morebitnih rastočih oslabitev.

Ocena makrofinančnih tveganj je povišana z rastočo tendenco, saj se stopnjevanje geopolitične in trgovinske negotovosti, ob rastočih cenah energentov postopoma prelivajo tudi v domače makrofinančno tveganje. Carinska politika ZDA ter vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu poleg učinkov na realni sektor povzročajo večjo volatilnost na mednarodnih finančnih trgih in trgih surovin, kar v visoko odprtem slovenskem gospodarstvu, močno izpostavljenem zunanjim šokom, krepi tveganja za gospodarsko rast in inflacijo. Morebitna nadaljnja zaostritev razmer bi lahko zaradi še višjih cen energentov in motenj v dobavnih verigah precej poslabšala finančni položaj podjetij in gospodinjstev, to pa bi se z zamikom odrazilo v povečanem kreditnem tveganju. Za natančnejše spremljanje teh razmer prvi tematski okvir predstavlja kazalnik finančnega stresa za Slovenijo, ki pomeni prvi celoviti poskus sistematičnega merjenja sistemskih pritiskov, prilagojen specifikam domačega finančnega okolja.

Tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz nepremičninskega trga, ostaja zmerno. Ob nadaljnji rasti cen nepremičnin, povečevanju njihove precenjenosti in visoki rasti stanovanjskih posojil pa bi se tveganja lahko okrepila. Kljub povečanemu obsegu prodaj ponudba stanovanjskih nepremičnin še naprej zaostaja za povpraševanjem, kar ob za zdaj ugodnih pogojih financiranja ohranja pritisk na rast cen. Slednji se lahko dodatno okrepi zaradi rasti cen goriv, surovin in gradbenega materiala, zaradi dogajanj v geopolitičnem okolju. Na trgu poslovnih nepremičnin se rast cen ob okrepljeni prodaji umirja, izpostavljenost bančnega sistema temu segmentu pa ob razmeroma majhnem obsegu posojil ostaja omejena.

Tveganje financiranja ostaja zmerno s stabilno tendenco. Vloge nebančnega sektorja so se v letu 2025 ob močnem prilivu sredstev gospodinjstev in NFD dodatno okrepile ter ohranile vlogo primarnega vira financiranja. Ob nizkih depozitnih obrestnih merah se povečuje obseg in delež vlog na vpogled, kar ob visoki digitalizaciji povečuje tveganje za hiter in obsežen preliv sredstev med bankami. V povezavi s temi digitalnimi trendi drugi tematski okvir obravnava stabilne kovance in njihov vpliv na finančno stabilnost. Kljub trenutni stabilnosti virov bo za banke tudi v prihodnje ključno pozorno spremljanje varčevalnih navad in prilagajanje ponudbe konkurenčnim digitalnim storitvam.

Obrestno tveganje v bančnem sistemu ostaja zmerno z naraščajočo tendenco. Vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer in s tem tudi obrestna občutljivost bank sta se lani še povečali. Ob tem so banke s povečanjem obsega obrestnih zamenjav okrepile varovanje pred učinki sprememb obrestnih mer. Glavna dejavnika, ki sta prispevala k povečanju vrzeli in obrestne občutljivosti bank ostajata povečevanje obsega fiksno obrestovanih stanovanjskih in potrošniških posojil ter povečane naložbe v dolžniške vrednostne papirje ob krčenju primarne likvidnosti.

Kreditno tveganje ostaja zmerno, vendar njegovo tendenco ob negotovem gospodarskem okolju ohranjamo kot naraščajočo. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je proti koncu leta opazno povečal, predvsem zaradi prerazvrstitev izpostavljenosti pri posameznih družbah iz predelovalnih dejavnostih, kar pa še ni odraz širšega poslabšanja odplačevanja dolgov. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter dragih energentov in nekaterih drugih surovin postajajo gospodarske razmere bolj negotove, kar povečuje tveganje za poslabšanje kakovosti terjatev, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih, kemični industriji, logistiki in gradbeništvu. Banke sicer pričakujejo tudi slabšanje kakovosti izpostavljenosti prebivalstvu. Pokritost z oslabitvami in rezervacijami se je zmanjšala tako na nedonosnem kot na donosnem delu portfelja.

Dohodkovno tveganje v slovenskem bančnem sistemu ostaja nizko s stabilnimi obeti, saj banke po ustalitvi denarne politike ohranjajo ugoden dohodkovni položaj in visoko neto obrestno maržo. Neto obrestni prihodki in marža ostajajo kljub lanskoletnemu znižanju na visoki ravni, neobrestni prihodki pa stabilni, predvsem zaradi rasti neto opravnin in dividend. Rast operativnih stroškov se je lani znižala pod dva odstotka, delež stroškov v bruto dohodku pa ostaja podpovprečen, pri čemer tretji tematski okvir podrobneje prikazuje prejemke zaposlenih v bančnem sistemu. Bruto in neto dohodek bank ostajata na razmeroma visokih ravneh. Geopolitične negotovosti lahko na daljši rok vplivajo na povpraševanje po posojilih in s tem na prihodke bank, vendar trenutne ravni obrestnih mer ter stabilni neobrestni prihodki nakazujejo, da bo dohodkovni položaj bank tudi v letu 2026 ostal ugoden, ob pričakovani stabilni rasti operativnih stroškov.

Kibernetsko tveganje v slovenskem bančnem sektorju predvsem zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer ostaja povišano s stabilno tendenco. Banke v letu 2025 in začetku leta 2026 niso poročale o večjih kibernetskih incidentih z materialno škodo, so pa občutile motnje zaradi tehničnih napak v plačilnih sistemih. Ključno grožnjo predstavljajo vse bolj sofisticirani napadi na komitente, podprti z umetno inteligenco, ter visoka izpostavljenost zunanjim ponudnikom IKT storitev. Geopolitične napetosti nakazujejo na nadaljnjo rast kibernetskih groženj in spletnih goljufij na globalni ravni, kar zahteva nenehno krepitev odpornosti sistema.

Podnebna tveganja v bančnem sistemu ostajajo zmerna s stabilno tendenco. Izpostavljenost podnebno občutljivim dejavnostim se je rahlo povečala, ogljični kazalniki pa so se zaradi sprememb v strukturi izpostavljenosti bistveno izboljšali (znižanje izpostavljenosti do dejavnosti oskrbe z el. energijo, plinom in paro, ter kmetijstva). Kreditno tveganje v podnebno občutljivih dejavnostih se je povišalo zaradi koncentracije tveganj pri posameznih podjetjih iz predelovalnih dejavnosti, medtem ko fizična tveganja ostajajo nizka in stabilna. Delež izpostavljenosti območjem z visokim fizičnim tveganjem je nizek, prav tako tveganje interakcije med fizičnimi in tranzicijskimi tveganji. Geopolitična tveganja še vedno ustvarjajo negotovost, ki lahko posredno vpliva na podnebna tveganja, zlasti prek cen energentov in časovnice zelenega prehoda.

Slovenski bančni sistem ohranja visoko kapitalsko odpornost, podprto z visokimi količniki solventnosti in nadpovprečno dobičkonosnostjo ob koncu leta 2025. Rast regulatornega kapitala, ki je temeljila na zadržanih dobičkih in novih izdajah kapitala, je presegla rast tveganih izpostavljenosti. Kljub pričakovanemu pritisku na kapitalske količnike v letu 2026 zaradi naraščajočih kreditnih tveganj in negotovosti, ocenjujemo, da bo solventnost ostala visoka. Čeprav se je donosnost na kapital (ROE) lani zaradi nižjih prihodkov in višjih oslabitev nekoliko znižala, je še vedno presegala tako dolgoročne povprečne vrednosti za Slovenijo kot lansko povprečje evrskega območja. Nadaljnje razporejanje dobička v rezerve bo ključno za ohranjanje stabilnosti sistema tudi v prihodnje.

Likvidnostna odpornost bančnega sistema ostaja visoka in stabilna, kljub rahlemu poslabšanju nekaterih kazalnikov. Sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnih stresnih scenarijih in dolgoročnejšega financiranja obveznosti se ohranjata na ravni, ki znatno presega regulatorne zahteve. Banke so nadaljevale s preusmerjanjem prostih sredstev v dolžniške vrednostne papirje, vendar se je ta trend upočasnil. Ob precejšnjih razlikah v likvidnostnih presežkih zlasti od bank z nižjimi presežki pričakujemo skrbno upravljanje strukture naložb. Za ohranjanje visoke odpornosti bo v prihodnje ključno pozorno spremljanje tržnih razmer in vzdrževanje ustrezne kakovosti likvidnostne rezerve.

Gospodinjstva in nefinančne družbe (NFD) ohranjajo ugoden finančni položaj, vendar naraščajoče mednarodne negotovosti krepijo tveganja za prihodnjo odpornost obeh sektorjev. Pri gospodinjstvih se je ob izboljšanju potrošniškega zaupanja in rasti realnih plač okrepilo povpraševanje po stanovanjskih in potrošniških posojilih, pri čemer slednja po deležu v BDP že presegajo povprečje evrskega območja, medtem ko splošna zadolženost ostaja nizka. V povezavi s temi trendi zadolževanja četrti tematski okvir analizira vlogo alternativnega financiranja prebivalstva, pri čemer so izpostavljeni njegov pomen in obseg ter potencialni vplivi na finančno stabilnost. Finančni položaj NFD ostaja stabilen z ugodnim dostopom do financiranja in nizkim finančnim vzvodom. Kljub visokemu lastniškemu kapitalu in presežku komercialnih kreditov se v sektorju NFD nadaljuje trend naraščanja števila stečajev in blokad računov, kar ob tveganjih, ki jih prinašajo nestanovitne cene energentov in vojna na Bližnjem vzhodu, nakazuje na možnost poslabšanja finančnega položaja NFD zlasti v energetsko intenzivnih panogah. Zadnji, peti tematski okvir na podlagi redne raziskave o dostopnosti financiranja te ugotovitve dopolnjuje z ocenami podjetij o razmerah in dostopu do virov sredstev.

Razmere v nebančnem finančnem sektorju so lani ostale ugodne, vendar bi se lahko dalj časa trajajoče geopolitične negotovosti v prihodnje odrazile v povečani nestabilnosti prek prodajnih pritiskov na borzah, višjih stroškov financiranja ter poslabšanja kakovosti portfelja lizinških družb. Poslovanje lizinških družb je v preteklem letu zaznamovala stabilna rast stanja poslov in ponovna krepitev dobičkonosnosti, medtem ko je kakovost portfelja ostala visoka z nizkim deležem zamud. Zavarovalniški segment izkazuje visoko odpornost, ki jo potrjujejo rast bruto premij, povečanje dobičkov, ugodnejši škodni količniki ter trdna kapitalska ustreznost. Kljub povečani volatilnosti na finančnih trgih, ki se lahko odrazi v odlivu sredstev iz skladov, so domači vzajemni skladi in borzni indeksi zabeležili visoko rast vrednosti sredstev v letu 2025 in začetku leta 2026.

Makrobonitetna politika v Sloveniji ostaja preventivno naravnana, usmerjena v zagotavljanje odpornosti bančnega sistema in v preprečevanje kopičenja tveganj. Ob tem ostaja ključno, da obstoječi instrumenti vzpostavljajo zadostne kapitalske varovalke pred morebitnimi negativnimi šoki, pri čemer banke izpolnjujejo zahteve proticikličnega kapitalskega blažilnika in sektorskega blažilnika za izpostavljenosti do fizičnih oseb, sistemsko pomembne banke pa vzdržujejo še dodatne blažilnike. Na področju kreditiranja prebivalstva ostajajo v veljavi ukrepi, ki spodbujajo vzdržno zadolževanje gospodinjstev, s čimer se hkrati krepi odpornost posojilojemalcev in znižuje kreditno tveganje bank.

1Ključna tveganja za finančno stabilnost

1.1Makrofinančna tveganja

Ocena makrofinančnih tveganj ostaja povišana z rastočo tendenco.[1] Trenutna tveganja so povezana zlasti s posledicami vojne na Bližnjem vzhodu in nepredvidljivostjo trgovinske politike ZDA, kar se odraža v večji volatilnosti na mednarodnih finančnih trgih in trgih surovin. Ob zaostritvi geopolitičnih napetosti so se povečala tveganja za gospodarsko rast in inflacijo na svetovni ravni, v evrskem območju kot tudi v domačem gospodarstvu. Slednje za zdaj ostaja razmeroma stabilno. To so v zadnjem letu z dodelitvijo stabilnih obetov potrjevale tudi bonitetne agencije, ki pa so hkrati opozarjale prav na visoko občutljivost na zunanje šoke zaradi odprtosti gospodarstva in odvisnosti od globalne trgovine.

Tveganja, ki izhajajo iz mednarodnega okolja

Svetovna gospodarska rast je bila v začetku letošnjega leta še razmeroma ugodna, vendar jo spremljajo povišana geopolitična in trgovinska tveganja, ki omejujejo nadaljnjo rast. Tako kot svetovna gospodarska rast se je gospodarska rast evrskega območja ob podpori storitvenega sektorja in ponovni krepitvi predelovalnih dejavnosti v začetku letošnjega leta nadaljevala. Kljub temu so bila tveganja za svetovno rast že v začetku leta povišana, predvsem zaradi negotovosti glede trgovinske politike ZDA. Marca so se tveganja dodatno zaostrila zaradi geopolitičnih napetosti povezanih z vojno na Bližnjem vzhodu. Na povečano negotovost kažeta tudi indeksa geopolitične negotovosti in negotovosti trgovinske politike (slika 1.1, levo). Sestavljeni kazalnik PMI za svetovno gospodarstvo je marca upadel na najnižjo raven v zadnjih 11 mesecih (51), vendar je ostal nad mejo rasti. Gospodarska aktivnost se je upočasnila tako v proizvodnji kot v storitvah, prvič po decembru 2022 pa je bila aktivnost v proizvodnji višja kot v storitvenem sektorju. Podoben padec je beležil sestavljeni PMI za evrsko območje (50,7). K upadu je prispevalo predvsem slabše razpoloženje v storitvah, ki komaj ostajajo nad pragom rasti, medtem ko so se predelovalne dejavnosti nekoliko okrepile. Gospodarsko aktivnost v evrskem območju zavirajo visoke cene energentov, motnje v dobavnih verigah, nestabilnost na finančnih trgih ter oslabljeno povpraševanje. Zadnje napovedi osnovnega scenarija ECB predvidevajo letos 3,3-odstotno svetovno gospodarsko rast, v letu 2027 pa naj bi se ta rahlo znižala, na 3,2 %.[2]

Vojna na Bližnjem vzhodu povečuje tveganja za nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti in cenovno stabilnost tudi v evrskem območju, dodatno pa lahko negotovost in morebitna presenečenja v trgovinski politiki ZDA vplivajo na izvoz. Glede na zadnje napovedi osnovnega scenarija ECB naj bi gospodarska rast evrskega območja letos dosegla 0,9 %, v letu 2027 pa 1,3 %, kar je glede na decembrske napovedi za 0,3 oziroma 0,1 odstotne točke manj. Ta scenarij predvideva kratkotrajen konflikt, ki bi povzročil le začasen dvig cen energentov in njihovo postopno umiritev v naslednjih kvartalih. Vendar vztrajanje geopolitičnih napetosti nakazuje možnost dolgotrajnejšega konflikta, ki bi lahko privedel do širšega prenosa višjih cen energentov in drugih surovin v cene drugih dobrin in storitev ali celo do omejitev njihove ponudbe, s tem pa do izrazitejših in dolgotrajnejših negativnih gospodarskih posledic, ki jih ilustrirata neugodni in zaostreni scenarij ECB.

Povečana negotovost v mednarodnem okolju stopnjuje volatilnost na mednarodnih, zlasti surovinskih finančnih trgih. Izbruh vojne na Bližnjem vzhodu je povzročil motnje v dobavi nafte, plina in drugih surovin, kar je dvignilo njihove cene ter okrepilo inflacijske pritiske in spremenilo pričakovanja glede denarne politike. Konec februarja so trgi še pričakovali, da bo ECB letos obrestne mere ohranila nespremenjene, zdaj pa ob vztrajanju konflikta predvidevajo vsaj dva dviga ECB, medtem ko za Fed pričakujejo, da letos obrestnih mer ne bo zniževal (slika 1.1, desno). Pričakovanja so se odrazila v zvišanju zahtevane donosnosti državnih obveznic, hkrati pa so se vlagatelji zaradi povečane negotovosti usmerili v varnejše naložbe, kar je povečalo razlike med donosnostmi obveznic ostalih evrskih držav, tudi Slovenije, in nemškimi državnimi obveznicami (slika 6.1 v prilogi, levo).

Povečevanje obrambnih izdatkov lahko še dodatno okrepi zadolženost držav in poveča skrbi finančnih trgov glede sposobnosti odplačevanja teh dolgov, kar bi lahko dodatno vplivalo na donose obveznic. Kljub temu, da je pozornost finančnih trgov trenutno usmerjena na dogajanje na Bližnjem vzhodu, bi lahko ta šok dodatno okrepil že obstoječe ranljivosti v finančnem sistemu. Med pomembnejšimi ranljivostmi ostajajo povišana vrednotenja tehnoloških podjetij, povezanih z umetno inteligenco. Potencialno vprašljiva je tudi sposobnost finančnih trgov, da pravilno vrednotijo premoženje, saj lahko izkazujejo pretiran optimizem. Dodatne ranljivosti so povezane tudi z nadaljnjo rastjo naložb v alternativne oblike financiranja, zlasti v segment zasebnega dolga. Skladi zasebnega dolga v ZDA so namreč v prvem četrtletju leta prejeli nadpovprečno število zahtev za vračila vplačanih sredstev, ki jim zaradi obsega zahtev niso mogli v celoti ugoditi.[3]

Slovenija

Domače gospodarstvo ostaja razmeroma stabilno. Obete za gospodarsko rast še naprej spremljajo negativna tveganja, zlasti v izvozno usmerjenih dejavnostih, ki so se ob napadu na Iran še okrepila. Lanskoletno ohlajanje gospodarske rasti je bilo predvsem posledica upada investicij v prvi polovici leta. Ob šibkem tujem povpraševanju in nizki izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti je investicijsko dejavnost poganjala predvsem država. Ta je z močno javno potrošnjo in pospešenim investicijskim ciklom, ki sta ju spodbudila volilno obdobje ter črpanje evropskih sredstev, pomembno podprla gospodarsko rast. Nizko potrošniško zaupanje gospodinjstev, povezano s poslabšanimi pričakovanji glede prihodnjega zaposlitvenega statusa ter negotovim mednarodnim okoljem, se je odrazilo v gibanju zasebne potrošnje, ki je kljub razmeroma visokim ravnem spodbujenim tudi s potrošniškim kreditiranjem med letom precej nihala in rasla počasneje od realnega razpoložljivega dohodka. Medtem ko so predelovalne dejavnosti zaradi negotovosti v izvoznem delu beležile upad dodane vrednosti, je rast uvoza ob koncu leta presegla izvoz. Posledično je bil prispevek zunanje trgovine h gospodarski rasti negativen. Napovedni modeli za prvo četrtletje trenutno nakazujejo 0,4-odstotno četrtletno rast,[4] medtem ko so decembrske napovedi nakazovale, da naj bi se gospodarska rast v letošnjem letu okrepila na okoli 2 odstotka.[5] Ob stopnjevanju vojne na Bližnjem vzhodu v začetku marca so se povečala tveganja za gospodarsko rast in inflacijo, saj so se cene nafte, plina in nekaterih drugih surovin zaradi motenj v svetovni dobavi močno povečale, kar se lahko ob daljši vojni prenese tudi v cene drugih dobrin in storitev. Poleg tega bi lahko zaradi negotovosti mednarodnih trgovinskih politik izvozno povpraševanje še naprej zaostajalo za uvoznim, kar bi pomenilo nadaljevanje negativnega prispevka neto izvoza k rasti BDP. Najnovejša napoved MDS za Slovenijo za letošnje leto predvideva 2,0 % gospodarsko rast, za leto 2027 pa 2,1 %, medtem ko napoved inflacije za letos znaša 2,9 %, v letu 2027 pa 2,1 %.[6]

Slovenski bančni sistem ostaja stabilen, ob sicer prisotni negotovosti v mednarodnem okolju. Dolgotrajne napetosti na Bližnjem vzhodu bi lahko, zaradi odvisnosti trgovanja z nafto in plinom od prevoznosti Hormuške ožine ter previsokih vrednotenj na ključnih finančnih trgih, povečale tudi tveganja za finančno stabilnost domačega bančnega sistema. V takšnih razmerah bi se lahko prek višjih cen energentov, motenj v dobavnih verigah ter povečane negotovosti poslabšali pogoji poslovanja podjetij in finančni položaj gospodinjstev. To bi se odražalo v višjih stroških, nižjem povpraševanju in slabši dobičkonosnosti, kar bi postopoma oslabilo njihovo sposobnost odplačevanja obveznosti. Posledično bi se povečalo kreditno tveganje, ki se praviloma uresniči z zamikom, predvsem v obliki poslabšanja kakovosti bančnih portfeljev in rasti nedonosnih posojil. Kakovost bančnih naložb za zdaj ostaja stabilna, saj je zadnje poslabšanje portfelja omejeno predvsem na posamezna podjetja.[7] Hkrati lahko povečane geopolitične napetosti prispevajo tudi k rasti kibernetskega tveganja, saj se v takšnih razmerah pogosto okrepijo kibernetski napadi in druge oblike digitalnih groženj.

Bonitetne agencije potrjujejo stabilnost slovenskega gospodarstva s stabilnimi obeti, kot ključno tveganje pa navajajo njegovo visoko izpostavljenost zunanjim šokom zaradi odprtosti gospodarstva in odvisnosti od globalne trgovine. V obdobju enega leta so tri največje svetovne agencije Sloveniji bonitetno oceno zvišale (tabela 6.1 v prilogi). Trenutne ocene državo uvrščajo v sam vrh regije Srednje in Vzhodne Evrope. Stabilne napovedi za prihodnji dve leti, sicer podane pred izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu, odražajo pričakovano odpornost gospodarstva in javnih financ na zunanje šoke. Finančni sistem ocenjujejo kot stabilen, bančni sektor pa kot dobro kapitaliziran in odporen na morebitne tržne spremembe. Ključni dejavniki pozitivnih premikov so bili znatni zunanji blažilci, predvsem presežki na tekočem računu, ugoden obseg zunanjega dolga ter napredek pri strukturnih reformah, vključno s pokojninsko reformo in postopnim zniževanjem dolga v deležu BDP.

Kljub pozitivnim ocenam agencije opozarjajo na tveganja, ki izhajajo iz majhnosti in odprtosti slovenskega gospodarstva ter njegove odvisnosti od tujega povpraševanja. Kratkoročno rast bi lahko upočasnili zamiki pri izvedbi razvojnih naložb za obnovo po poplavah, medtem ko srednjeročno tveganje predstavljajo strukturni izzivi na trgu dela. Članstvo v evrskem območju in institucionalna stabilnost sicer pomembno blažita makroekonomska tveganja, vendar bi lahko ohlapnejša fiskalna politika ali dolgotrajno šibka rast ponovno povečala pritisk na javne finance.

Ocena tvegane rasti za enoletno obdobje na podlagi makrofinančnih pogojev te napovedi dopolnjuje in nakazuje na zmerno poslabšanje repnih tveganj. Tvegana rast, definirana kot 10. percentil porazdelitve prihodnje rasti BDP, se je med koncem leta 2024 in koncem leta 2025, torej še pred napadom na Iran, znižala z 1,4 % na 0,7 %, verjetnost negativne rasti BDP pa se je povečala z 0,4 % na 6,3 %. Debeljenje levega repa porazdelitve je bilo delno ublaženo z ugodnimi finančnimi pogoji in postopnim umirjanjem sistemskih ranljivosti, nakopičenih v obdobju po pandemiji, ki sta oba pozitivno prispevala k repnim izidom rasti.

Domača kreditna aktivnost ostaja robustna, zlasti pri gospodinjstvih. Banke so v drugi polovici leta 2025 povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, zlasti gospodinjstvom in NFD (slika 1.2, desno). Kreditiranje gospodinjstev še naprej predstavlja najpomembnejši segment rasti posojil nebančnemu sektorju. Pri gospodinjstvih so osrednjo vlogo še naprej imela stanovanjska in potrošniška posojila, z večjim medletnim prispevkom prvih. Posojila nefinančnim družbam so se v zadnjih mesecih medletno nekoliko okrepila, potem ko je stanje posojil v tem segmentu v prvi polovici leta stagniralo.

Finančni tokovi s tujino predstavljajo pomemben kanal prenosa zunanjih tveganj na domače sektorje. Celoten obseg terjatev in obveznosti tujine do domačih sektorjev je namreč tako nominalno kot realno večji kot leta 2008, ob začetku globalne finančne krize, kar kaže na povečano vpetost domačega gospodarstva v mednarodno finančno okolje. Struktura izpostavljenosti se je sicer precej spremenila. V nasprotju z letom 2008, ki je zaznamovalo začetek globalne finančne krize in posledično vplivalo tudi na slovenski bančni sistem, je ta danes tveganjem izpostavljen predvsem posredno. Posledično je bolj odporen na tveganja v mednarodnem finančnem okolju. Dolžniške obveznosti bank do tujine so zelo nizke in v glavnem temeljijo na izdanih vrednostnih papirjih. Zaradi prodaje lastniških deležev v bankah tujim investitorjem so se po drugi strani okrepile lastniške povezave s tujino, skozi katere se v Slovenijo lažje prenesejo morebitne težave matičnih bank. S tujino je zdaj precej bolj, zlasti lastniško, povezan tudi sektor NFD. V tem primeru lahko postane negotovo zlasti kratkoročno financiranje pri lastniško nepovezanih subjektih, v skrajnem primeru slabega poslovanja lastniško nadrejenih družb pa tudi obstoj podjetij. Tudi država je danes precej bolj zadolžena v tujini kot konec leta 2008, kar pomeni, da je bolj izpostavljena vplivom višjih stroškov zadolževanja, zlasti v primeru povečane potrebe po dodatnem financiranju. Po drugi strani ima slovensko gospodarstvo tudi precej terjatev do tujine. Njihovo poplačilo lahko v primeru dolžniških instrumentov postane vprašljivo, pri lastniških pa lahko poleg skrajne možnosti stečaja z večjo verjetnostjo pride do pomembnejših prevrednotenj, ki bi vplivala tudi na gospodinjstva in sklade (slika 1.3). Povečan obseg terjatev in obveznosti potrjuje precejšnjo vpetost domačega gospodarstva v mednarodno okolje tudi na finančnem področju. Spremenjena struktura finančnih povezav s tujino nakazuje na počasnejši in posreden prenos morebitnih šokov v bančni sistem in večjo ranljivost ostalih domačih sektorjev na zunanje šoke, saj lahko morebitna neplačila tujih dolžnikov zmanjšajo likvidnost oziroma kapital domačih podjetij, države pa tudi bank.

1.2Tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga

Ocenjujemo, da je tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja z nepremičninskega trga ostalo zmerno, medtem ko se je tendenca iz stabilne zvišala v naraščajočo. Rast stanovanjskih posojil se je ob nižjih obrestnih merah močno zvišala, hkrati pa se je nadaljevala rast cen stanovanjskih nepremičnin, ki so po naših ocenah precenjene. Povpraševanje po nepremičninah spodbujajo nižje obrestne mere, nizka brezposelnost in rast plač. Ponudba stanovanjskih nepremičnin zaostaja za povpraševanjem, omejujejo jo pomanjkanje usposobljenih delavcev in zazidljivih zemljišč ter visoki gradbeni stroški. Na slednje lahko prek cen energentov in gradbenega materiala vplivajo tudi povečana geopolitična tveganja. Obdavčitev stanovanjskih nepremičnin bi morda lahko, če bi bila ustrezno oblikovana, povečala ponudbo rabljenih stanovanj za oddajo in prodajo. Rast cen poslovnih nepremičnin se je ob večjem obsegu prodaj umirila, medtem ko ostaja obseg posojil za poslovne nepremičnine majhen.

Trg stanovanjskih nepremičnin

Ob večjem obsegu prodaj se je rast cen nepremičnin v drugi polovici leta 2025 nadaljevala. Prodaja stanovanjskih nepremičnin se je v letu 2025 po skoraj treh letih upadanja povečala za več kot četrtino (slika 1.6, levo). Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala in v zadnjem četrtletju leta 2025 medletno znašala 5,8 %. Pri tem se je močno zvišala medletna rast cen rabljenih stanovanj, še posebej v Mariboru, na 12,3 %, medtem ko je v Ljubljani znašala 6,3 % (slika 6.2 v prilogi, levo). Realne cene stanovanjskih nepremičnin so se v zadnjem četrtletju leta 2025 zvišale in bile v primerjavi z letom 2008 višje za okoli 16 %. Medletna rast cen, ki se je nadaljevala v skoraj vseh državah EU, je bila v povprečju EU s 5,5 % v zadnjem četrtletju 2025 nekoliko nižja kot v Sloveniji (slika 1.6, desno).

Posamezni kazalniki precenjenosti oziroma podcenjenosti stanovanjskih nepremičnin nakazujejo, da ostajajo stanovanjske nepremičnine precenjene. Precenjenost stanovanjskih nepremičnin kljub povečanju ostaja manjša kot leta 2008. Medtem ko sestavljeni kazalnik precenjenosti[11] nepremičnin nakazuje na visoko precenjenost, pa kazalnik UOC nakazuje na rahlo podcenjenost stanovanjskih nepremičnin. Strukturni model vrednotenja stanovanjskih nepremičnin sicer kaže na manjšo precenjenost stanovanjskih nepremičnin, podobno kot kazalnik razmerja med cenami in razpoložljivim dohodkom (slika 1.7, levo). Cene stanovanjskih nepremičnin in najemnine v zadnjih petih letih vztrajno rastejo, pri čemer pa so v zadnjih dveh letih cene stanovanjskih nepremičnin rasle hitreje kot najemnine, s čimer se je precenjenost, merjena s kazalnikom razmerja med cenami nepremičnin in višino najemnin, povečala.

Državno financiranje in spodbujanje gradnje javnih najemnih stanovanj bi lahko prispevalo k ublažitvi pomanjkanja najemnih stanovanj, ki ohranja pritisk na rast cen najemnin. Ob koncu leta 2025 sprejeta novela zakona[12] določa, da se za gradnjo in obnovo stanovanj do leta 2034 zagotovi 100 mio EUR letno. S tem se bo vzpostavila shema ugodnejših posojil za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Rast cen najemnin se je v letu 2025 (po podatkih za izračun indeksa cen življenjskih potrebščin) po visoki rasti v obdobju 2022-2024 sicer umirila, njihova medletna rast je bila v povprečju 1,9-odstotna. K večjemu premisleku pri oddaji nepremičnin in nadaljnjih nakupih nepremičnin za namen kratkoročne oddaje bodo prispevali posebni pogoji in časovne omejitve pri oddajanju stanovanj v kratkotrajni najem, ki so bili sprejeti z novim zakonom o gostinstvu.[13]

Neravnotežje med povpraševanjem in ponudbo stanovanjskih nepremičnin spodbuja rast cen stanovanjskih nepremičnin. Gradnjo novih stanovanjskih stavb še vedno otežujejo visoki gradbeni stroški, kar navaja okoli tretjina gradbenih podjetij. Medletna rast stroškov materiala se je v zadnjih letih sicer umirila, še vedno pa naraščajo stroški dela, kar se lahko z rastjo plač še poglobi. Ob povečanih geopolitičnih tveganjih, ki vplivajo na rast cen goriv, surovin in gradbenega materiala, se povečuje tudi pritisk na rast cen gradbenih storitev. Polovica gradbenih podjetij kot pomemben omejitveni dejavnik navaja tudi pomanjkanje usposobljenih delavcev, ob tem pa je že polovica delavcev v gradbeništvu tujcev. Visoki finančni stroški pestijo le okoli 5 % podjetij. Ponudba novih stanovanjskih stavb je omejena tudi zaradi pomanjkanja ustreznih zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb, katerih cene so se v zadnjih letih precej zvišale. Po podatkih GURS-a se je rast cen zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb po umiritvi v letu 2023 v letu 2024 ponovno pospešila, v prvi polovici leta 2025 pa je rast cen zemljišč glede na drugo polovico leta 2024 znašala 2 % (slika 1.7, desno).

Omejena ponudba stanovanjskih nepremičnin lahko prispeva k nadaljnjemu zviševanju cen. Bruto investicije v stanovanja so medletno upadle že drugo leto zapored, ob tem pa se je njihov delež v BDP ohranil pri 2,5 %, kar je manj kot polovica povprečja evrskega območja. Vrednost gradbenih del pri gradnji stanovanjskih stavb je bila v drugi polovici leta 2025 medletno realno višja za 4,4 %. Zaupanje v gradbeništvu se je ob večjem obsegu gradbenih del in skupnih naročil, spodbujenih z investicijami države, v drugi polovici leta 2025 izboljšalo (slika 6.3 v prilogi, levo). Čeprav se je število stanovanjskih stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja, po upadu v letu 2024 v letu 2025 nekoliko zvišalo, pa se ponudba stanovanjskih nepremičnin tudi v prihodnje ne bo bistveno povečala.

Rast cen nepremičnin pogosto spremlja naraščanje zadolženosti gospodinjstev, kar bi pomenilo tudi naraščanje tveganj za finančno stabilnost, vendar ostaja finančni položaj gospodinjstev ugoden. V zadnjem obdobju se je sicer precej povečal delež prodaj, ki so bile financirane s stanovanjskim posojilom. Medletna rast stanovanjskih posojil se je do konca leta 2025 močno zvišala, na 8,8 % in bila med višjimi med državami evrskega območja (slika 1.8, desno). V letu 2025 je bil ob nižjih obrestnih merah obseg novih stanovanjskih posojil več kot polovico večji kot v letu 2024, s čimer je njihovo stanje naraslo na 9,3 mrd EUR (slika 1.8, levo). Ob tem je ostal delež stanovanjskih posojil v BDP precej nižji kot v povprečju držav evrskega območja, kar kaže na manjšo zadolženost slovenskih gospodinjstev. V zadnjem desetletju se je sicer nekoliko povečal, z okoli 13 % na okoli 17 %.[14]

Po anketi BLS so banke menile, da so k povpraševanju po stanovanjskih posojilih pozitivno prispevale nižje obrestne mere, vendar pa so hkrati pričakovale, da se bo v prihodnje povpraševanje nekoliko zmanjšalo (slika 6.2 v prilogi, levo). Z izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu so se okrepila pričakovanja o morebitnem zgodnejšem zvišanju centralnobančnih obrestnih mer, tudi ECB.[15] V preteklosti se je ob naraščanju obrestnih mer povpraševanje po stanovanjskih posojilih in nepremičninah sicer umirilo, vendar lahko zaradi splošne negotovosti, ki je vidna tudi na finančnih trgih, stanovanjske nepremičnine postanejo še bolj privlačna naložba. Kreditni standardi odobravanja stanovanjskih posojil so po mnenju bank večinoma ostali nespremenjeni.

Trg poslovnih nepremičnin

Rast cen poslovnih nepremičnin se je v letu 2025 umirila in znašala 4,1 %. V tretjem četrtletju 2025 je bila medletna rast 1,8-odstotna, v zadnjem četrtletju pa 8,5-odstotna (slika 6.2 v prilogi, desno). Glede na leto 2008 so bile nominalne cene višje za 21,7 %, realne cene pa nižje za 15 % (slika 1.9, levo). Prodaja na trgu poslovnih nepremičnin se je okrepila in se v letu 2025 povečala za okoli 30 %.

Gradbena aktivnost, spodbujena z državnimi in infrastrukturnimi investicijami, je bila v drugi polovici leta 2025 medletno precej višja. Vrednost gradbenih del pri gradnji nestanovanjskih stavb je bila medletno realno višja za 22,0 %. S tem se je povečal tudi delež bruto investicij v nestanovanjske zgradbe in druge objekte v BDP in zadnjem četrtletju leta 2025 znašal 8,4 % (leto pred tem 7,1 %). Slovenski trg s poslovnimi nepremičninami je sicer majhen in tudi ponudba novih poslovnih nepremičnin je omejena. Število nestanovanjskih stavb, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja, se je po 6,8-odstotni medletni rasti v letu 2024, v letu 2025 medletno zvišalo le za 1,4 % (slika 6.3 v prilogi, desno), kar kaže na umiritev rasti gradbene aktivnosti pri nestanovanjskih stavbah.

Obseg posojil za poslovne nepremičnine je ostajal kljub povečanju v letu 2025 majhen. Posojila za poslovne nepremičnine so se v zadnjih petih letih več kot podvojila in ob koncu leta 2025 znašala 422 mio EUR. Pri tem je bil delež posojil za poslovne nepremičnine v vseh posojilih podjetjem 4,4-odstoten (slika 1.9, desno). Ob koncu leta 2025 so bila ta posojila sklenjena predvsem za namen gradnje (71,2 %) ter nakupa in obnove poslovnih nepremičnin (22,0 %). V zadnjih letih je precej narasel obseg zunajbilančnih izpostavljenosti do gradbeništva in poslovanja z nepremičninami.

1.3Tveganje financiranja

Tveganje financiranja ostaja zmerno z nespremenjeno tendenco. Ob izrazitejšem prilivu vlog gospodinjstev in NFD so se vloge nebančnega sektorja leta 2025 dodatno močno okrepile in ostale najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. Hkrati se je okrepil že tako velik obseg vlog na vpogled, saj so varčevalci zaradi zmanjševanja depozitnih obrestnih mer vse manj motivirani za vezavo prihrankov. Ob velikem obsegu prosto razpoložljivih prihrankov in čedalje večji stopnji digitalnega bančnega poslovanja se povečuje možnost obsežnega in hitrega premika vlog med bankami ali iz bančnega sistema, kar lahko povzroči nestabilnost njegovega financiranja. Poleg tega je konkurenčna ponudba novih digitalnih bančnih in drugih finančnih storitev čedalje večja. Čeprav vloge nebančnega sektorja zaenkrat ostajajo stabilen vir financiranja, bo zato tudi v prihodnje k ohranjanju stabilnosti financiranja pomembno prispevalo pozorno spremljanje varčevalnih navad komitentov in pravočasno prilagajanje ponudbe konkurenci.

Viri financiranja

Vloge nebančnega sektorja so se leta 2025 močno povečale zaradi visokega priliva vlog gospodinjstev in NFD. Povečanje vlog nebančnega sektorja je bilo s 6,9 % oziroma 2,9 mrd EUR izrazito večje kot v predhodnem letu oziroma primerljivo porastu v času pandemije leta 2021. Močno prevladujoč delež vlog se je tako med viri financiranja slovenskega bančnega sistema še okrepil. Ker je bila rast vlog vseeno manjša od rasti posojil nebančnemu sektorju, se je drugo leto zapored rahlo zvišalo razmerje med posojili in vlogami nebančnega sektorja (LTD), ki z 69 % še naprej zaostaja za evrskim povprečjem. Nizka vrednost LTD kaže, da ostajajo slovenske banke manj izpostavljene grosističnim virom financiranja in s tem morebitnim negativnim vplivom s tujih finančnih trgov kot tiste evropske banke, kjer je odvisnost od grosističnih virov večja.

Ob velikem obsegu vlog nebančnega sektorja in likvidnih sredstev so banke ohranile majhno odvisnost od ostalih virov financiranja (slika 1.10, levo). Nekatere med njimi so lani zmanjšale obveznosti do tujine, le ena banka pa je ob koncu leta imela minimalne obveznosti do Evropske centralne banke. Podobno kot pretekla leta je nekaj bank izdalo dolžniške vrednostne papirje z namenom izpolnjevanja zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), kar pa ni bistveno spremenilo razmeroma majhnega deleža tega v vira v bilančni vsoti.

Gospodinjstva so leta 2025 močno okrepila varčevanje v bankah. Obseg vlog se je povečal za 1,9 mrd EUR, kar je opazno več kot v predhodnih dveh letih (slika 1.10, desno). Mesečni prirasti vlog gospodinjstev so bili razmeroma visoki predvsem v prvi polovici leta zaradi dokaj šibke zasebne potrošnje, nadaljnje rasti plač, izplačil dividend in regresov za letni dopust, ki običajno okrepijo vloge pri bankah v spomladanskih mesecih. V drugi polovici leta so sledili skromnejši mesečni prilivi vlog, zlasti v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih, kar sovpada s povečanimi izdatki gospodinjstev za prostočasne dejavnosti in priprave na novo šolsko leto. Izjema je bilo izrazito decembrsko povečanje vlog, ki je bilo enkrat večje kot v enakem obdobju predhodnih dveh let. To pripisujemo izplačilu nagrad ob uspešnem poslovnem letu ter prvemu izplačilu zimskega regresa vsem zaposlenim in zimskega dodatka upokojencem. Medletna rast vlog gospodinjstev se je decembra tako še okrepila in bila s 6,8 % med najvišjimi v evrskem območju oziroma visoko nad evrskim povprečjem, kjer se je rast lani rahlo upočasnila (slika 1.11, levo).

Pozorno spremljanje varčevalnih navad gospodinjstev in prilagajanje ponudbe bank konkurenčnim ponudnikom bančnih in finančnih storitev bo tudi v prihodnje pomembno za ohranjanje stabilnosti vlog. Velik obseg vlog pri bankah kaže, da večina slovenskih varčevalcev za zdaj ni naklonjena bolj tveganim alternativnim naložbam. Vseeno pa razvoj sodobne digitalne tehnologije v zadnjih letih povzroča postopno spreminjanje varčevalnih navad nekaterih komitentov. Digitalna tehnologija, s katero so še zlasti tesno povezane mlajše generacije varčevalcev, omogoča hiter in preprost dostop do različnih domačih in tujih ponudnikov bančnih ter drugih finančnih storitev (kripto sredstva, trgovanje z vrednostnimi papirji, vzajemni skladi, stabilni kovanci, poslovanje z neobankami). Že od leta 2024 opažamo povečano varčevanje v klasičnih bankah v drugih državah evrskega območja (slika 1.11, desno), zlasti v Avstriji in Nemčiji, ki kljub zmanjšanju še vedno ponujajo višje obrestne mere za vezavo sredstev kot slovenske banke. Nekoliko donosnejšo alternativo bančnemu varčevanju predstavljajo tudi obveznice za državljane, ki jih je država po dveh uspešnih izdajah marca letos ponudila že tretjič. K odločitvi za naložbo v omenjeno obveznico ali druge finančne inštrumente bo nekatere varčevalce spodbudila marčevska uvedba individualnega naložbenega računa. Ta omogoča upravljanje naložb v različne finančne instrumente na enem mestu in nudi še druge, predvsem davčne ugodnosti.[16] Vseeno v kratkoročnem obdobju ne pričakujemo večjega negativnega vpliva na obseg vlog gospodinjstev, saj odprtje individualnega naložbenega računa prinaša tudi omejitve za vlagatelje, dodatno stroškovno obremenitev ob odprtju in vodenju računa ter zahteva določeno finančno znanje vlagatelja za sprejemanje preudarnih naložbenih odločitev. Hkrati ima večina gospodinjstev razmeroma majhen obseg prihrankov v banki, ki so verjetno bolj kot alternativnim naložbam namenjeni zagotavljanju likvidnostne varnosti.

NFD so leta 2025, po rahlem zmanjšanju v predhodnem letu, ponovno povečale prihranke pri bankah. Obseg vlog NFD je bil višji za 808 mio EUR (slika 1.10. desno) oziroma 7,4 %, s petino bilančne vsote pa so ostale drugi najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. Rast vlog NFD je bila konec lanskega leta podobno kot pri vlogah gospodinjstev visoko nad povprečno rastjo evrskega območja (slika 1.11, levo). Poplačila dospelih posojil, izplačevanje dividend lastnikom in letnega regresa zaposlenim so sicer v prvi polovici lanskega leta prispevali k zmanjšanju vlog NFD pri slovenskih bankah. Trend se je obrnil v nadaljevanju leta, ko so se mesečni prilivi vlog okrepili. V poletnem počitniškem obdobju se možnosti za varčevanje ob povečanih prihodkih nekaterih podjetij povečajo, zlasti tistim v turistični in gostinski dejavnosti. Poleg tega se je lani do septembra[17] za več kot desetino zmanjšalo varčevanje NFD pri bankah v tujini (slika 1.11, desno), kar bi lahko delno prispevalo k porastu vlog NFD pri slovenskih bankah. Te so ostale višje tudi zaradi šibke investicijske aktivnosti, saj ostajajo podjetja ob nepredvidljivem razvoju geopolitičnih in mednarodnih trgovinskih razmer previdnejša pri odločanju za nove investicije.

Ročnost vlog ter vrzel v ročnosti med naložbami in obveznostmi

Vloge na vpogled so se zaradi nadaljnjega zmanjševanja kratkoročnih in dolgoročnih depozitnih obrestnih mer okrepile. Gospodinjstva in NFD so ob nižjih obrestnih merah še manj motivirane za vezavo prihrankov. Posledično so se tako kratkoročne kot dolgoročne vezane vloge zmanjšale, večina prihrankov varčevalcev pa je ostala na vpogled na računih pri bankah. Visok delež vlog na vpogled se je leta 2025 tako še okrepil, na 86,3 % vseh vlog gospodinjstev in 77,0 % vseh vlog NFD, kar je znatno nad dolgoletnim povprečjem (slika 1.12, levo). Podobno kot v Sloveniji so se vloge na vpogled od junija 2024, ko so se obrestne mere evropske centralne banke začele zmanjševati, do decembra 2025 povečale tudi v ostalih državah evrskega območja (slika 1.13, levo). Slovenija se v tem obdobju uvršča med države z visoko rastjo vlog na vpogled, hkrati pa izstopa z najvišjim deležem teh vlog v bilančni vsoti. S tem so slovenske banke bolj izpostavljene tveganju morebitnega nenadnega odliva vlog gospodinjstev in NFD iz bančnega sistema kot banke v tistih državah, kjer je odvisnost od tega vira financiranja manjša.

Vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti se je drugo leto zapored povečala, s tem pa tudi tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli. Ob velikem obsegu vlog na vpogled, ki so se leta 2025 še okrepile, se je zmanjšalo tehtano povprečje ročnosti obveznosti. Hkrati se je z nadaljnjim usmerjanjem vpoglednih likvidnih sredstev iz računov pri centralni banki v dolgoročnejše dolžniške vrednostne papirje in posojila povečalo tehtano povprečje ročnosti naložb. S tem se je vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti povečala za več kot pet mesecev na visokih pet let in štiri mesece (slika 1.13, desno). To je najvišja vrzel po letu 2013, ko se je začela hitra rast vlog na vpogled, ki so ključen razlog visoke ročnostne neusklajenosti. Nenaden, obsežen in hiter premik vlog med bankami ali iz bančnega sistema, ki ga omogočajo vloge na vpogled, bi lahko zmanjšal stabilnost bančnega sistema. Ob tem vseeno poudarjamo, da vloge zaenkrat ostajajo stabilen vir financiranja, saj se je visoko zaupanje varčevalcev v poslovanje bančnega sistema, kljub nepredvidljivim dogodkom v zadnjih letih, ohranilo.

1.4Obrestno tveganje

Obrestno tveganje v bančnem sistemu ostaja zmerno, vendar se še naprej povečuje. Vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer se je predvsem zaradi sprememb pri naložbah vidno povečala, s čimer se je povečala tudi obrestna občutljivost bank. Te so lani z obrestnimi zamenjavami še povečale varovanje pred učinki sprememb obrestnih mer. Trend zmernega povečevanja deleža posojil obrestovanih s fiksno obrestno mero se je zaradi močnega kreditiranja gospodinjstev nadaljeval. Nadaljevalo se je tudi povečevanje obsega dolžniških vrednostnih papirjev v bančnih bilancah, njihova preostala zapadlost se je podaljšala, dodatno pa se je zmanjšal obseg primarne likvidnosti. Skupno so te spremembe vplivale na dodatno podaljšanje obdobja do ponovne določitve obrestnih mer bančnih naložb. Spremembe v strukturi financiranja niso pomembno vplivale na dolžino tega obdobja pri virih. Struktura vlog nebančnega sektorja, ki predstavljajo z naskokom največji delež virov financiranja bank, se je ob povečevanju vlog na vpogled le rahlo spremenila.

Obrestna občutljivost bank

Obrestno tveganje ostaja zmerno, vendar relevantni kazalniki v daljšem obdobju kažejo na njegovo povečevanje. Posojila nebančnemu sektorju so se lani v drugi polovici leta povečala za 4,6 %, decembra medletno za 8,6 % oziroma v letu 2025 za 2,4 mrd EUR. Povečal se je tudi njihov delež v strukturi naložb (slika 1.15, levo). Večino povečanja so še naprej predstavljala posojila gospodinjstvom, med katerimi prevladujejo posojila s fiksno obrestno mero, katerih delež se je v stanjih še naprej povečeval (slika 6.5 v prilogi, levo). Po drugi strani se je delež fiksno obrestovanih posojil pri NFD zelo rahlo in postopoma zmanjševal (slika 6.5 v prilogi, desno). Nadaljevanje višje rasti stanovanjskih posojil pomeni večji delež posojil daljših ročnosti v celotnem kreditnem portfelju, prav tako pa se povprečne ročnosti stanovanjskih posojil v stanjih postopoma podaljšujejo. Povprečna preostala zapadlost za stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero je decembra lani znašala 16 let. Skupen učinek večjega deleža fiksno obrestovanih posojil in njihove daljše povprečne preostale zapadlosti se še naprej kaže v rahlem podaljševanju obdobja ponovne določitve obrestnih mer posojil pri bankah, kar vpliva na večjo obrestno občutljivost celotnega kreditnega portfelja bank.

Lansko povečevanje naložb v dolžniške vrednostne papirje je ob hkratnem zmanjševanju likvidnih sredstev pomembno vplivalo na obrestno tveganje bank. Naložbe v vrednostne papirje, pri katerih prevladujejo dolžniški vrednostni papirji, so se lani močno povečale, za 1,6 mrd EUR, povečal pa se je tudi njihov delež v strukturi naložb (slika 1.15, levo). Hkrati sta se vidno podaljšali preostala zapadlost in obdobje do ponovne določitve obrestnih mer vrednostnih papirjev. S tem so z vidika obrestnega tveganja postali še nekoliko pomembnejši element med vsemi naložbami bank[20] in povečali občutljivost bank na spremembe tržnih obrestnih mer. Po drugi strani se je v drugi polovici leta še naprej zmanjševala primarna likvidnost,[21] v letu 2025 skupno za 1,1 mrd EUR, katere preostala zapadlost in obdobje do ponovne določitve obrestnih mer sta ostali zelo kratki. S tem se je vidno zmanjšal tudi njen delež v strukturi naložb (slika 1.15, levo). Poleg omenjenih sprememb v kreditnem portfelju je takšna dinamika pomembno vplivala na nadaljevanje podaljševanja obdobja do ponovne določitve obrestnih mer vseh naložb bank (slika 6.6 v prilogi, levo).

Kljub nekaterim spremembam pri virih financiranja, te lani niso bistveno vplivale na obrestno občutljivost bank. Vloge nebančnega sektorja so se povečale za 2,9 mrd EUR oziroma medletno za 6,9 % in so še naprej predstavljale več kot tri četrtine vseh virov financiranja bank (slika 1.15, desno). Povečanje je izhajalo iz vlog na vpogled, medtem ko se je obseg dolgoročnih vezanih vlog nekoliko zmanjšal. S tem se je struktura vlog glede na konec leta 2024 le rahlo spremenila (slika 6.8 v prilogi, desno). Posledično se obdobje do ponovne določitve obrestnih mer vlog lani, kljub vmesnim povečanjem, ni bistveno spremenilo. Zapadlost in obdobje do ponovne določitve obrestnih mer izdanih dolžniških vrednostnih papirjev sta se v letu 2025 nekoliko podaljšala, vendar zaradi majhnega deleža tega financiranja ni bilo zaznati večjega vpliva na povprečno obdobje do ponovne določitve pasivnih obrestnih mer. S tem skupne spremembe pri vlogah in izdanih dolžniških vrednostnih papirjih lani niso bistveno vplivale na dolžino tega obdobja (slika 6.6 v prilogi, levo).

Vrzel v ponovni določitvi obrestnih mer se je lani zaradi sprememb pri naložbah vidno povečala. Ob koncu leta je dosegla najvišjo raven v zadnjih letih, povečala pa se je tudi ob predpostavki stabilnosti temeljnega dela vlog na vpogled, tj. tistega dela vlog na vpogled, pri katerih obstaja le majhna verjetnost, da bi se v primeru zvišanju obrestnih mer iz bančnega sistema odlile (slika 6.6 v prilogi, levo). Medtem ko je v letu 2024 podaljševanje obdobja do ponovne določitve obrestnih mer virov približno izničevalo podaljševanje tega obdobja pri naložbah in s tem ohranjalo vrzel relativno stabilno, lani tega učinka ni bilo. Spremembe pri naložbah, tako pri posojilih kot naložbah v vrednostne papirje, so predstavljale najpomembnejši dejavnik povečevanja občutljivosti bank na spremembe obrestnih mer. Obrestno tveganje sicer še naprej ocenjujemo kot zmerno, vendar nadaljevanje takšnega trenda v daljšem časovnem horizontu kaže na njegovo povečevanje. V primeru zvišanja dolgoročnih obrestnih mer oziroma bolj strme obrestne krivulje, bi se, glede na obrestno občutljivo strukturo sistema, obrestni prihodki sicer povečali, vendar pod pogojem, da viri financiranja, predvsem vloge na vpogled, ohranijo obstoječ obseg in pogoje. Po drugi strani bi bil učinek na tržno vrednost fiksno obrestovanih naložb negativen, vendar ob merjenju posojil in večine naložb v dolžniške vrednostne papirje po odplačni vrednosti nepripoznan v izkazu uspeha oziroma kapitalu.

Banke so lani z uporabo obrestnih zamenjav (angl. interest rate swap) povečale varovanje pred učinki sprememb obrestnih mer. Lansko povečanje obsega teh instrumentov je znašalo 1,5 mrd EUR. V nazivnem znesku glede na bilančno vsoto sistema je celoten obseg obrestnih zamenjav znašal 15 % (slika 6.6 v prilogi, desno). Povečanje obsega obrestnih zamenjav izhaja iz izpolnjevanja regulativne zahteve na področju obrestnega tveganja v bančni knjigi.[22] Banke so od leta 2023 vidno povečale obseg teh instrumentov, uporabljajo pa jih za varovanje aktivnih in pasivnih postavk ter za skupinsko (makro) in posamično (mikro) varovanje.

Obrestne mere

Zniževanje obrestnih mer za novoodobrena posojila se je lani upočasnilo, pri nekaterih vrstah posojil pa ustavilo oziroma so se obrestne mere že začele rahlo zviševati. Ključne obrestne mere ECB se v drugi polovici leta niso več zniževale, kar je upočasnilo zniževanje obrestnih mer za bančna posojila. Gospodinjstva so še naprej izkazovala naklonjenost najemanju posojil s fiksno obrestno mero. Za novoodobrena stanovanjska posojila so se fiksne obrestne mere zniževale do avgusta, nato pa do decembra rahlo zvišale, na 2,9 %, in bile nižje kot v evrskem območju (3,3 %). Fiksne obrestne mere za nova potrošniška posojila so se neprekinjeno zniževale in decembra s 5,6 % dosegle najnižjo raven v zadnjem desetletju. Ostale so precej pod povprečjem evrskega območja (7,2 %), razlika pa se je do konca leta zaradi hitrejšega upada v Sloveniji še povečala. Tudi spremenljive obrestne mere so se lani za obe vrsti posojil zniževale, vendar je ta vrsta obrestovanja še naprej predstavljala le manjši delež vseh novoodobrenih poslov. Spremenljive obrestne mere za novoodobrena posojila NFD, ki v primerjavi s fiksnimi prevladujejo, so se lani ob bolj volatilni dinamiki kot v evrskem območju postopoma zniževale. Decembra so bile s 3,8 % rahlo višje od evrskega povprečja. Medtem so se fiksne obrestne mere ob še večji volatilnosti prav tako zniževale in bile decembra s 3,2 % nižje od evrskih.

Zniževanje obrestnih mer za posojila nebančnemu sektorju v stanjih se je pri nas v drugi polovici lanskega leta ustavilo. Potem ko so se obrestne mere za posojila gospodinjstvom in NFD v prvi polovici leta še intenzivno zniževale, so se v drugi polovici leta stabilizirale (slika 1.16, levo). Zniževanje je odražalo predvsem tekoče prilagajanje spremenljivih obrestnih mer obstoječih posojil,[23] ki so sledile dinamiki zniževanja referenčnih obrestnih mer, vse več pa je v kreditni portfelj prihajalo tudi novih fiksno obrestovanih posojil z nižjimi obrestnimi merami. V drugi polovici leta so se za stanovanjska posojila fiksne obrestne mere stabilizirale pri 2,8 %, spremenljive pa pri 4,2 %. Medtem so se za potrošniška posojila še rahlo zniževale in decembra tako za fiksne kot spremenljive obrestne mere znašale 6,2 %. Pri NFD so bile povprečne obrestne mere za fiksno obrestovani dolg v drugi polovici leta pri 3,1 % v povprečju stabilne, medtem ko so za spremenljivo obrestovana obstoječa posojila decembra nekoliko poskočile, na 4,0 %. Zniževanje obrestnih mer za posojila gospodinjstvom in NFD je bilo v evrskem območju precej počasnejše,[24] v drugi polovici preteklega leta pa se je prav tako ustavilo. Kljub temu je razlika v povprečni ravni obrestnih mer med Slovenijo in evrskim območjem decembra lani ostala večja, kot je bila v obdobju nizkih obrestnih mer pred nekaj leti.

Razlike v obrestnih merah med Slovenijo in evrskim območjem izvirajo predvsem iz specifične tržne strukture, relativno cenejših virov in strateške usmerjenosti bank k donosnejšim segmentom. Ker slovenska podjetja bančno financiranje redkeje zaznavajo kot omejitveni dejavnik in se pogosto financirajo zunaj bančnega sistema, so se banke osredotočile na gospodinjstva. Ključni vir donosa ostajajo potrošniška posojila, kjer je konkurenca bank zadnja tri leta vodila do upada fiksnih obrestnih mer. Hkrati se ob visokih rasteh cen nepremičnin stopnjuje povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Posledično so se fiksne obrestne mere v tem segmentu v zadnjih dveh letih znižale hitreje kot v evrskem območju, v letu 2025 pa so postale nižje od njegovega povprečja. Edini dejavnik zaostrovanja pogojev ostaja ocena dovoljenega tveganja. Medtem ko so trenutne oziroma nedavne obrestne mere pri nas nižje za gospodinjstva oziroma podobne kot v evrskem območju za NFD, višje obrestne mere v stanjih odražajo pretekle višje ravni obrestnih mer pri nas.

Obrestne mere na vloge nebančnega sektorja v stanjih so lani kljub počasnejšemu zniževanju kot v evrskem območju pri nas ostale precej nižje. Zniževanje obrestnih mer za nove vezane vloge se je v drugi polovici leta upočasnilo oziroma pri nekaterih vrstah vlog ustavilo. Obrestne mere za nove dolgoročne[25] vloge gospodinjstev so se stabilizirale nekoliko nad 1,5 %, za kratkoročne pa so se gibale okrog 0,8 %. Tudi obrestne mere za vezane vloge NFD v drugi polovici leta niso več sledile trendu zniževanja. Za dolgoročne vloge so v povprečju znašale 1,8 %, za kratkoročne pa 1,4 %. Za vloge na vpogled, katerih delež med vsemi vlogami nebančnega sektorja se od pomladi 2024 v povprečju povečuje (slika 6.8 v prilogi, desno), so stagnirale rahlo pod 0,1 % tako za gospodinjstva kot za NFD. Zniževanje obrestnih mer za stanja vlog gospodinjstev in NFD se je lani v drugi polovici leta podobno kot v evrskem območju močno upočasnilo. S tem se je prenehala zmanjševati tudi razlika v ravni obrestnih mer v Sloveniji, kjer so te, glede na evrsko povprečje, precej nižje. Ostala je precej večja kot v obdobju nizkih obrestnih mer pred nekaj leti (slika 1.16, desno).

Zmanjševanje obrestnega razmika[26] se je lani v drugi polovici leta pri gospodinjstvih upočasnilo, pri NFD pa ustavilo. Tako pri gospodinjstvih (slika 6.7 v prilogi, levo) kot NFD (slika 6.7 v prilogi, desno) se je obrestni razmik začel zmanjševati po dosegu najvišje ravni ključnih obrestnih mer septembra 2023, razlika do evrskega območja pa ostaja večja kot v obdobju nizkih obrestnih mer. Pri gospodinjstvih visok razmik odraža velik delež vlog na vpogled z obrestnimi merami blizu 0 % in glede na evrsko območje podpovprečne donose na vezane vloge, ki ne spodbujajo dolgoročnejšega varčevanja pri bankah (slika 6.8 v prilogi, desno). Medtem se je pri NFD obrestni razmik zmanjševal do julija lani, nato stagniral, decembra pa ob višjih obrestnih merah za posojila rahlo poskočil. Relativno velik obrestni razmik po drugi strani pomeni tudi, da banke pri nas v primerjavi z evrskim območjem še naprej ostajajo v boljšem dohodkovnem položaju.[27]

1.5Kreditno tveganje

Kreditno tveganje se ohranja na zmerni ravni, ob negotovem gospodarskem okolju pa je njegova tendenca naraščajoča. Poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja je bilo lani povezano le z nekaj družbami iz predelovalnih dejavnosti in ni predstavljalo širšega poslabšanja razmer odplačevanja dolgov pri bankah. Kljub temu ostajajo gospodarske razmere v luči vojne na Bližnjem vzhodu in velikega porasta cen energentov precej negotove, s čimer ni izključeno nadaljnje poslabšanje kakovosti terjatev, predvsem pri gospodarskih subjektih z večjim deležem energentov v strukturi stroškov oziroma tistih z energetsko intenzivno proizvodnjo. Število začetih stečajev se je lani povečalo, izpostavljenost bank do teh družb pa je ostala majhna. Po drugi strani so ostale skupine komitentov zabeležile izboljšanje kakovosti portfelja. Pokritost z oslabitvami in rezervacijami se je zmanjšala tako na nedonosnem kot na donosnem delu portfelja.

Nedonosne izpostavljenosti in skupine kreditnega tveganja

Kakovost bančnih naložb, merjena z deležem nedonosnih izpostavljenosti (NPE), se je ob koncu leta 2025 poslabšala. V primerjavi z državami evrskega območja se je delež NPE v zadnjem obdobju opazneje povečal in se približal mediani porazdelitve držav, ob koncu leta pa jo je najverjetneje tudi presegel (slika 1.17, desno).[28] Delež NPE celotnega portfelja se je povečal na najvišjo raven po prvem četrtletju 2021 in decembra znašal 1,6 % (slika 1.17, levo). Obseg NPE se je lani povečal za 455 mio EUR (za 76,5 %), na 1,0 mrd EUR. Relativno veliko povečanje je izviralo izključno iz NFD (slika 6.9 v prilogi, levo), a je bilo skoncentrirano na le nekaj nefinančnih družb iz predelovalnih dejavnosti (C)[29] in ni bilo odraz širšega poslabšanja odplačevanja dolgov pri bankah. S tem se je delež NPE pri NFD vidno povečal, na 4,2 %, kolikor je nazadnje znašal junija 2020, pri čemer se je močno okrepil v predelovalnih dejavnostih (slika 1.18, levo). Povečanje obsega in deleža NPE v predelovalnih dejavnostih je bilo povezano s posameznimi družbami iz dejavnosti proizvodnje kovin (24)[30], proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (25) ter proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (29) z izpostavljenostmi pri več različnih bankah. Izstopale so tudi strokovne, znanstvene, tehnične in poslovne dejavnosti (NO). Pri teh se je delež NPE izraziteje povečal zaradi prerazvrstitve izpostavljenosti v NPE pri družbi, ki je povezana s prej omenjenimi družbami iz dejavnosti proizvodnje kovin. Povečanje deleža NPE je bilo ob koncu leta prisotno še v dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom, vodo in ravnanja z odpadki (DE), tudi v tem primeru pa je šlo za povečanje le pri eni družbi. V preostalih, pretežno storitvenih dejavnostih, se je kakovost portfelja v drugi polovici leta v povprečju izboljšala. Zaradi zelo negotovega zunanjega gospodarskega okolja, kar poslabšuje nedaven izbruh vojne na Bližnjem vzhodu in velik porast cen energentov in nekaterih drugih surovin, lahko poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja v prihodnje izvira iz dejavnosti, pri katerih energenti predstavljajo večji delež v strukturi stroškov oziroma iz energetsko intenzivnih podjetij, podjetij iz kemične industrije, logistike in gradbeništva.

Ostale skupine komitentov so zabeležile izboljšanje kakovosti portfelja. Krepitev kreditiranja gospodinjstev spremlja ugodno gibanje deležev NPE, kar še naprej odraža dobre razmere na trgu dela in v povprečju soliden finančni položaj gospodinjstev. Delež NPE se je pri prebivalstvu z 1,4 % zmanjšal na najnižjo raven odkar uporabljamo ta indikator. Zmanjšanje smo zabeležili pri vseh vrstah posojil prebivalstvu (slika 1.18, desno). Na nizki ravni (0,2 %) se je ohranil delež NPE pri tujcih (slika 1.17, levo), ki poleg NFD in prebivalstva predstavljajo največji delež skupne izpostavljenosti bank. Ob koncu leta se je delež NPE opazneje zmanjšal pri obrtnikih, vendar je njihov delež v celotni izpostavljenosti bank, s tem pa tudi vpliv na celoten portfelj, majhen.

Delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem (S2) se je zmanjšal na najnižjo večletno raven. Zmanjševanje je bilo po skupinah komitentov široko osnovano (slika 1.19, levo). Obseg skupine 2 se je lani zmanjšal za 594 mio EUR (za 18,1 %), na 2,7 mrd EUR, večino zmanjšanja pa sta predstavljali skupini prebivalstva in NFD. Medtem ko je pri prebivalstvu zmanjševanje obsega skupine 2 pomenilo izboljševanje kakovosti portfelja posojil, saj se obseg NPE pri prebivalstvu ni povečeval, je pri NFD pomenilo prerazvrščanje iz skupine 2 v NPE. Pri prebivalstvu se je delež skupine 2 do decembra lani zmanjšal na 6,7 % (slika 6.9 v prilogi, desno) in povsem približal nižjim ravnem izpred petih let ter še naprej odražal dober finančni položaj gospodinjstev, kot ga zaznavajo banke. Zmanjševanje deleža skupine 2 je bilo povezano s stanovanjskimi in potrošniškimi posojili, medtem ko se je pri ostalih posojilih prebivalstvu ob koncu leta ta delež povečal.[31] Od ostalih skupin komitentov so še naprej izstopali obrtniki, vendar se je pri njih delež skupine 2 v zadnjih dveh letih stabiliziral in bil decembra s 14,5 % blizu najnižjih ravni tega obdobja.

Po občutnejšem povečanju deleža skupine 2 pri NFD ob koncu leta 2024, se je ta do konca lanskega leta znova zmanjšal na podobno raven kot pred povečanjem. Decembra je znašal 7,3 %, do spremembe pa je prišlo predvsem zaradi premikov v predelovalnih dejavnostih (slika 1.19, desno). Banke so ob zaznanem povečanem tveganju izpostavljenosti prej omenjenim družbam iz predelovalnih dejavnosti ob koncu leta 2024 najprej prerazvrstile v skupino 2, nato pa ob koncu lanskega leta v NPE. Zaradi tega se je delež skupine 2 v predelovalnih dejavnostih v letu 2024 močno povečal, nato pa ob prerazvrstitvi teh izpostavljenosti v NPE v letu 2025 zmanjšal. To pomeni, da so banke pravočasno prepoznale povečano tveganje neplačila pri navedenih izpostavljenostih, saj so te v skupini 2 ostale približno eno leto. Tudi sicer so banke večinoma precej skrbne pri spremljanju tveganosti posameznih izpostavljenosti, saj že krajše zamude relativno hitro prerazvrstijo v skupino 2 oziroma v NPE. Po drugi strani so nekatere banke te iste izpostavljenosti relativno pozno pripoznale kot nedonosne. Podobno kot pri NPE je bilo tudi pri skupini 2 gibanje v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in poslovnih dejavnostih pretežno povezano s spremembami pri eni družbi. Od preostalih dejavnosti je bila lani vidnejša še sprememba v dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom, vodo in ravnanjem z odpadki, pri katerih se je delež skupine 2 do decembra zaradi prehoda izpostavljenosti v skupino 1 zmanjšal na 3,4 %.

Spremembe nedonosnih izpostavljenosti in pričakovanja bank

Po anketi bank je k zmanjšanju obsega NPE v letu 2025 največ prispevalo njihovo poplačilo. Z enakovrednim prispevkom so sledili odpisi in prerazvrstitve iz nedonosnih v donosne izpostavljenosti (PE) (slika 1.20, levo). Kljub 40 % večjemu skupnemu zmanjšanju obsega NPE[32] v primerjavi z letom 2024, se je ta ob koncu leta 2025 glede na konec predhodnega leta povečal za 73,4 %, kar je bila predvsem posledica prej omenjenih večjih prerazvrstitev v NPE pri NFD v zadnjem četrtletju. V strukturi zmanjšanja NPE je poplačilo nedonosnih izpostavljenosti predstavljalo 42 % celotnega zmanjšanja, s po 21 % pa so sledili odpisi in prerazvrstitve iz nedonosnih v donosne izpostavljenosti (slika 1.20, desno). Poplačila NPE so tako v portfelju NFD kot v portfelju prebivalstva predstavljala največji delež celotnega zmanjšanja NPE, v prvem 40 %, v drugem pa 43 % (sliki 6.10 in 6.11 v prilogi, desno). Najvidnejša razlika med obema segmentoma je bila v odpisih in odpustih ter prerazvrstitvah nazaj v donosne izpostavljenosti. Medtem ko so odpisi in odpusti pri NFD predstavljali 26 % celotnega zmanjšanja NPE, so pri prebivalstvu le 16 %. Nasprotno velja za izboljšanje statusa NPE in prerazvrstitev v donosne izpostavljenosti s 17 % v portfelju NFD in 30 % v portfelju prebivalstva. To kaže na precej večjo konservativnost bank pri ocenjevanju tveganja pri prebivalstvu, saj se precej večji delež kot pri NFD vrne v status donosne izpostavljenosti. Zmanjšanje NPE z njihovim poplačilom ali prerazvrstitvijo nazaj med donosne izpostavljenosti pri prebivalstvu predstavlja skoraj tri četrtine celotnega zmanjšanja NPE in kaže na sposobnost prebivalstva, da poplača zamude pri servisiranju dolgov pri bankah oziroma nadaljuje z odplačevanjem svojih obveznosti do bank.

Banke letos pričakujejo povečanje obsega NPE, v letu 2027 pa zmanjšanje.[33] Po podatkih ankete naj bi se obseg NPE letos povečal za 4,2 %, prihodnje leto pa zmanjšal za 2,5 %, kar so precej bolj optimistične napovedi v primerjavi z lansko anketo.[34] Banke pričakujejo, da se bo letos obseg NPE pri prebivalstvu povečal za 8,2 %, v letu 2027 pa za 6,3 %. Po lanskem velikem povečanju obsega NPE pri NFD, ki je močno preseglo pričakovanja bank iz lanske ankete, te za letos pričakujejo 3,2-odstotno povečanje pri NFD, prihodnje leto pa 5,3-odstotno zmanjšanje (slika 6.12 v prilogi, levo). Pokritost neoslabljenega dela NPE z dobičkom in kapitalom se je lani močno zmanjšala in bila najmanjša v zadnjih petih letih, vendar imajo banke ob solidni dobičkonosnosti in ugodni kapitalski poziciji še vedno veliko kapitalsko rezervo. Tudi potencialna precej večja letošnja realizacija novih NPE od pričakovane za banke ne bi predstavljala bistvenega učinka na kapital. Obseg regulatornega kapitala v bankah je tudi po lanskem velikem povečanju obsega NPE za skoraj sedemkrat presegel celoten obseg NPE, neoslabljen del NPE pa za skoraj 13-krat (slika 6.12 v prilogi, desno). Prav tako je lanski dobiček bank kljub precejšnjemu povečanju obsega NPE presegel neoslabljeni del NPE (za 1,8-krat).

Izpostavljenost do družb v stečajnem postopku in družb z blokiranim računom

Število začetih stečajnih postopkov se je lani glede na prejšnje leto povečalo, vendar je izpostavljenost bank tem družbam kljub temu ostala majhna. Zahtevne gospodarske razmere so se v letu 2025 odražale v povečevanju števila družb v stečaju, pri čemer se je njihovo število medletno povečalo za 7,3 %. Povečala se je tudi izpostavljenost bank družbam v stečaju, in sicer za 14 % na 72 mio EUR (slika 1.21, levo). Izpostavljenost bank tem družbam je bila glede na celotno izpostavljenost NFD majhna tudi ko je bila aprila lani z 0,60 % na najvišji ravni. Do decembra se je zmanjšala na 0,49 %. V strukturi izpostavljenosti družbam v stečajnih postopkih, ki je podobna siceršnji strukturi izpostavljenosti, so decembra s 30 % prevladovale predelovalne dejavnosti, s slabo petino je sledila trgovina, z nekoliko manj kot šestino pa strokovne, znanstvene, tehnične in poslovne dejavnosti (slika 1.21, desno). Ob zahtevnem gospodarskem okolju preteklih nekaj let se je najbolj povečal delež izpostavljenosti predelovalnim dejavnostim, najbolj pa so se zmanjšale izpostavljenosti gradbeništvu.